{"id":683,"date":"2009-04-06T16:09:26","date_gmt":"2009-04-06T15:09:26","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=683"},"modified":"2010-06-15T10:58:14","modified_gmt":"2010-06-15T09:58:14","slug":"opiati-analgetiki-putika-zdravila-antiastmatiki-antacidi-odvajala-kontracepcija-zdravila-nevarna-nosecnost-zdravljenje-zastrupitev-antidoti-zastrupitev-z-zdravili","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/opiati-analgetiki-putika-zdravila-antiastmatiki-antacidi-odvajala-kontracepcija-zdravila-nevarna-nosecnost-zdravljenje-zastrupitev-antidoti-zastrupitev-z-zdravili\/","title":{"rendered":"Farmakologija vaja 6.del"},"content":{"rendered":"<p><strong><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"attachment wp-att-690 alignleft\" src=\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2009\/04\/dormicum.jpg\" alt=\"dormicum\" width=\"260\" height=\"195\" \/>ANTIPARKINSONIKI<\/strong><\/p>\n<p>Za Parkinsonovo bolezen\u00a0 so zna\u010dilne motnje gibanja zaradi degenerativnih sprememb v bazalnih ganglijih.<\/p>\n<p>Pri Parkinsonovi bolezni propadajo dopaminski nevroni, ki se za\u010denjajo v \u010drnem jedru.<\/p>\n<p>Visoka koncentracija dopamina, GABA, noradrenalina in serotonina je poru\u0161eno razmerje med dopaminom in ACH.<\/p>\n<p>1) Agonisti dopamina-BROMOKRIPTIN &#8211; je alkaloid, ki deluje neposredno na dopaminske receptorje.<\/p>\n<p>Uporabljamo ga v kombinaciji z Levodopo.<br \/>\n<!--more--><\/p>\n<p>2) Posredni dopaminergi\u010dni agonisti -Deprenil, Amantadin<\/p>\n<p>3) Preparati Levodope -Levodopa in Karbidopa. Dopamin se peroralno ne absorbira in ne prehaja skozi krvnomo\u017eganske pregrade.Pri zdravljenju Parkinsonove bolezni\u00a0 uporabljamo njegov\u00a0 prekurzor levodopo, ki je predstopnja dopamina.<\/p>\n<p>4) Antiholinergiki &#8211; benzatropin, orfenadrin. Zmanj\u0161ujejo tremor. Stranski u\u010dinki so: zaspanost, midriaza, cikloplegija, suha usta, upo\u010dasnjena prebava, odvajanje.<\/p>\n<p><strong>72)\u00a0 OPIATI\u00a0 IN OPIOIDI<\/strong><\/p>\n<p>Opij je posu\u0161eni izcedek makovih glavic. Ima analgeti\u010dni in evfori\u010dni u\u010dinek. Iz opija so izolirali morfin in kodein.Opiati so izolirani iz opija, opioidi pa delujejo enako, vendar imajo druga\u010dno kemijsko strukturo.<\/p>\n<p>(Opioidi: -iz nekaterih tkiv so izolirali peptide, ki imajo morfinu podobne u\u010dinke.\u00a0\u00a0 To so : pentapeptidi, 17-amino kislinski peptid,\u00a0 31-amino kislinski polipeptid. Ve\u017eejo se\u00a0 na opiatne receptorje.<\/p>\n<p>Narkoti\u010dni analgetiki so najmo\u010dnej\u0161i zaviralci bole\u010dine. Njihova uporaba, shranjevanje in promet so zaradi strankih u\u010dinkov (depresija dihanja, psihi\u010dna in fizi\u010dna zasvojenost) pod strogim nadzorom.<\/p>\n<p>Opiate razvr\u0161\u010damo po mehanizmu delovanja, po kemijski zgradbi in u\u010dinkovitosti.<\/p>\n<p>A)Razvrstitev opiatov po razmerju agonisti\u010dnega in antagonisti\u010dnega u\u010dinka<\/p>\n<p>1)Opiatni agonisti: -Morfin, kodein<\/p>\n<p>2)Me\u0161ani opiati: -Pentazocin, Buprenorfin<\/p>\n<p>3)Antagonisti: -Nalokson<\/p>\n<p>B)Delimo jih lahko: po analgeti\u010dnem u\u010dinku:<\/p>\n<p>-mo\u010dni agonisti- morfin, meperidin, metadon<\/p>\n<p>-zmerni agonisti: -kodein<\/p>\n<p>-\u0161ibki agonisti: -propoksifen<\/p>\n<p>-delni agonisti: -pentazocin<\/p>\n<p>C)Po spektru delovanja:<\/p>\n<p>-analgetiki<\/p>\n<p>-antitusiki: -kodein (prepre\u010di ka\u0161elj)<\/p>\n<p>-antidiareiki: -difenoksilat (zmanj\u0161a peristaltiko v \u010drevesju, za zdravljenje driske)<\/p>\n<p>Opiatni analgetiki deprimirajo center za dihanje v odvisnosti od odmerka.To je najpogostej\u0161i vzrok smrti.Opiati niso teratogeni, povzro\u010dajo pa depresijo dihanja ploda. Odtegnitveni simptomi se ka\u017eejo pri nagli prekinitvi\u00a0 dajanja opiatov.<\/p>\n<p>Zdravljenje zasvojenosti:<\/p>\n<p>1) oralno dajanje ekvivalentnega odmerka\u00a0 (metadon) tistim, ki si opiate injicirajo (heroin)<\/p>\n<p>2) zdravljenje simptomov s fenotiazini, klonidinom ali benzodiazepini.<\/p>\n<p>3) dajanje visokih odmerkov metadona<\/p>\n<p>4) oralno dajanje antagonistov z dolgim delovanjem (naltrekson).<\/p>\n<p>Alergi\u010dne reakcije so redke. Najpogostej\u0161a oblika alergi\u010dnih reakcij na opiate so spremembe na ko\u017ei: koprivnica in izpu\u0161\u010daji.<\/p>\n<p><strong><br \/>\nOPIATNI AGONISTI:<\/strong><\/p>\n<p>MORFIN-je osnovni opiatni analgetik. Je derivat opija, ki ga pridobivajo iz glavic nezrelega maka. Sedaj \u017ee sintetizirajo naravne derivate(opiati) in snovi, ki imajo podobne u\u010dinke (opioidi). Dajemo ga parenteralno\u00a0 pri pooperativnih bole\u010dinah, v kon\u010dni fazi bolezni pa za\u010dnemo s oralnim dajanjem. Derivati morfina (morfin, heroin, kodein, oksikodon) se dobro absorbirajo iz prebavil.<\/p>\n<p>Ker se nekateri (morfin, heroin) hitro presnavljajo v jetrih, je njihov peroralni odmerek bistveno ve\u010dji od injicirane. Prehajajo skozi placento in v mo\u017egane ploda, deprimirajo dihanje novorojen\u010dka.V jetrih se konjugirajo z glukuronsko kislino in se izlo\u010dajo skozi ledvica. Opiati in derivati se ve\u017eejo na receptorje, ki so v mo\u017eganih in drugem tkivu.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 To so:\u00a0 receptorji mi, kapa in\u00a0 sigma.<\/p>\n<p>Oksikodon &#8211; uporabljamo samega ali v kombinaciji z aspirinom ali paracetamolom.<\/p>\n<p>Hidrokodon- dajemo v kombinaciji z paracetamolom.<\/p>\n<p>Kodein -je peroralni analgetik, posebej v kombinaciji z aspirinom ali paracetamolom.Je naj\u0161ibkej\u0161i\u00a0 opiatni analgetik, vendar u\u010dinkovit antitusik.<\/p>\n<p>Propoksifen &#8211; podoben metadonu.<\/p>\n<p>Meperidin- so zlorabljali zdravstveni delavci , ker je analgeti\u010dno u\u010dinkovit kot morfin.<\/p>\n<p>Hidromorfon- se uporablja pri mo\u010dni bole\u010dini, hitro povzro\u010da zasvojenost.<\/p>\n<p>Metadon- se uporablja pri zasvojenosti z morfinom.<\/p>\n<p>Fentanil in derivati &#8211; so kratkodelujo\u010di opijatni analgetiki za parenteralno uporabo.Uporabljamo ga pri op. in v kombinaciji za splo\u0161no anestezijo. Dajemo ga tudi kot transdermalni obli\u017e-Duragesic.<\/p>\n<p>NAJPOGOSTEJ\u0160I U\u010cINKI OPIATOV:<\/p>\n<p>Analgezija, sedacija, navzea, bruhanje,<\/p>\n<p>Visoke doze povzro\u010dijo: depresijo dihanja, zmedenost, evforijo, bradikardijo in obstipacijo.<\/p>\n<p><strong>73)\u00a0 SNOVI, KI POVZRO\u010cAJO ZASVOJENOST<\/strong><\/p>\n<p>1) Narkotiki &#8211; v zadnjem \u010dasu se uporabljajo predvsem parenteralno, zaradi izzivanja ob\u010dutka seksualnega ugodja in evforije, \u010demur sledi pomiritev.<\/p>\n<p>Fizi\u010dna odvisnost in toleranca sta odvisni tudi od na\u010dina jemanja drog. Abstinen\u010dni znaki so pri vi\u0161jih odmerkih izrazitej\u0161i. Odvajanje od teh snovi je mo\u017eno z odtegnitvijo narkotika ali dajanjem antagonista. Zna\u010dilni znaki abstinen\u010dnega sindroma so: solzenje, rinoreja, tremor in hiperpnoa. Vzrok smrti zaradi narkotikov je depresija dihanja.<\/p>\n<p>2) Pomirjevala-uspavala te snovi povzro\u010dajo relaksacijo, sposobnost presoje, zmanj\u0161ajo ob\u010dutek strahu in upo\u010dasnijo motori\u010dne reflekse. Iz te skupine so najbolj raz\u0161irjeni benzodiazepini. Visoki odmerki povzro\u010dajo depresijo miokarda in depresijo dihanja. Znaki abstinen\u010dnega sindroma so pove\u010dana vzdra\u017eenost O\u017d in konvulzije.<\/p>\n<p>3) Stimulansi so kofein, nikotin, kokain, amfetamin, metilfenidat in derivati. Uporaba nikotina in kofeina je legalizirana, \u010deprav obstaja fizi\u010dna in psihi\u010dna zasvojenost z znaki abstinen\u010dnega sindroma.\u00a0 Pri visokih dozah se pojavijo toksi\u010dni znaki, predvsem sr\u010dne aritmije. Pri kroni\u010dnih kadilcih so pogostej\u0161e kardiovaskularne in respiratorne bolezni in malignomi. Kokain in amfetamini povzro\u010dajo ob\u010dutek evforije in pove\u010danega samozaupanja. Hitro vodijo v odvisnost.<\/p>\n<p>Toleranca je velika, zaradi fizi\u010dne zasvojenosti se pojavi abstinen\u010dni znaki. Pri visokih odmerkih kokaina lahko nastopi smrt zaradi stimulacije O\u017d in obremenjenosti sr\u010dno \u017eilnega sistema. Za kroni\u010dni kokainizem je zna\u010dilno stanje z grozavostvjo in agresivnim obna\u0161anjem. Zdravimo z antikonvulzivi (diazepam) in haloperidolom, \u010de se pojavijo psihoze.<\/p>\n<p>4) Halucinogeni &#8211; LSD, fenciglidin &#8211; angelski prah je najnevarnej\u0161i. V visokih dozah povzro\u010da motnje v presoji, psihoze, kardiovaskularne motnje. Zdravljenje s pomirjevali.<\/p>\n<p>5) Kanabis : marihuana, ha\u0161i\u0161, indijska konoplja. Povzro\u010da evforijo, odmaknjenost, sanjarjenje, razigranost in neobvladljiv smeh. Najve\u010dja nevarnost zasvojenosti z marihuano so motena presoja in refleksi. U\u010dinki so podobni u\u010dinkom pomirjeval in alkohola.<\/p>\n<p>6) Snovi za vdihavanje so plini, hlapne teko\u010dine in lepila, ki povzro\u010dajo evforijo in zmanj\u0161ajo zavore. Najpogosteje uporabljajo du\u0161ikov oksidul, eter, kloroform in topila z anesteti\u010dnim delovanjem. Nevarnosti pri tem so : izguba zavest in onemogo\u010deno presojanje. Industrijska topila povzro\u010dajo depresijo kostnega mozga in po\u0161kodbo ledvic in jeter.<\/p>\n<p><strong>75)\u00a0 ANTIPIRETI\u010cNI ANALGETIKI<\/strong><\/p>\n<p>ali nesteroidni analgetiki so snovi, ki zmanj\u0161ujejo znake vnetja tako, da zavirajo sintezo snovi, ki se spro\u0161\u010dajo iz vnetno po\u0161kodovanega tkiva. Imajo izra\u017een analgeti\u010dni in antipireti\u010dni u\u010dinek. Mehanizem delovanja je inhibicija CIKLOOKSIGENAZE, ki z delovanjem na arahidonsko kislino omogo\u010da nastanek prostoglandinov in mediatorjev vnetja.<\/p>\n<p>Razvr\u0161\u010damo jih v neopiatne (nenarkoti\u010dni, periferni, blagi, antipireti\u010dni). Neopiatni analgetiki delujejo periferno na \u017eiv\u010dne kon\u010di\u010de, zavirajo sintezo prostaglandinov. Opiatne (narkoti\u010dne, centralne, mo\u010dne), ki delujejo centralno, deprimirajo O\u017d. Med neopiatne analgetike uvr\u0161\u010damo salicilate- aspirin in derivate,\u00a0 paracetamol, nesteroidni protivnetni analgetiki.<\/p>\n<p>SKUPINE:-Antipireti\u010dni analgetiki (aspirin, ibuprofen,)<\/p>\n<p>&#8211; Po\u010dasi delujo\u010de protivnetne snovi (preparati zlata)<\/p>\n<p>-Analgetiki z zmanj\u0161anim protivnetnim u\u010dinkom (paracetamol)<\/p>\n<p>Acetilsalicilna kislina-Aspirin- ima antipireti\u010dni, antiinflamatorni, analgeti\u010dni u\u010dinek. Prepre\u010duje zlepljanje trombocitov, ker zavira sintezo prostaglandinov in tromboksana. Dobro se resorbira iz prebavil, v tkivih in krvi se hidrolizira v acetatno in salicilno kislino. Aspirin dra\u017ei prebavila in povzro\u010da krvavitve.. Aspirin pomirja bla\u017eje do srednje bole\u010dine (glavobol, zobobol).<\/p>\n<p>Protivnetno je uporaben\u00a0 pri revmati\u010dnem artritisu. Ker prepre\u010duje zlepljenje trombocitov, ga uporabljamo za prepre\u010devanje infarkta. Pri visokih odmerkih so opazni u\u010dinki na O\u017d: zmedenost, vrtoglavica, \u0161umenje v u\u0161esih, navzea, bruhanje. Pri toksi\u010dnih dozah: hiperventilacija, zvi\u0161ana TT, dehidracija, koma z vazomotornim kolapsom, renalna in respiratorna odpoved.<\/p>\n<p>Ibuprofen je sredstvo izbire v medicinski praksi. Za dalj\u0161e u\u010dinkovanje uporabljajo naproksen.<\/p>\n<p>Paracetamol je manj toksi\u010den, ima podobne u\u010dinke proti bole\u010dini in zvi\u0161ani telesni temperaturi kot aspirin. Je blag inhibitor ciklooksigenaze. Kot analgetik in antipiretik ga uporabljamo pri\u00a0 bolnikih, ki so alergi\u010dni na aspirin in pri otrocih. Stranski u\u010dinki: jetrna nekroza in toksi\u010dnost za ledvice.<\/p>\n<p><strong><br \/>\n76)\u00a0 ZDRAVILA PROTI GIHTU-PUTIKI<\/strong><\/p>\n<p>Pojavi se hiperurikemija,\u00a0 kristali se\u010dne kisline v uhljih in sklepih. Je presnovna bolezen, za katero je zna\u010dilna visoka koncentracija se\u010dne kisline v tkivih in krvi. Povzro\u010da akutno vnetje sklepov.<\/p>\n<p>Zdravljenje akutnega vnetja sklepov pri gihtu je mo\u017eno z ve\u010djim izlo\u010danjem se\u010dne kisline ali z zmanj\u0161anjem pretvorbe ksantina in hipoksantina v se\u010dno kislino. U\u010dinkovit je Kolhicin. Za obdobje brez napadov pa uporabljamo probenecid in alopurinol.<\/p>\n<p>Kolhicin- je najstarej\u0161e zdravilo proti napadom putike. Je specifi\u010den in deluje proti akutnemu vnetju. Njegovi ne\u017eeleni u\u010dinki so: te\u017eave v prebavilih, navzea, bruhanje, driska, depresija kostnega mozga in alergija. Kolhicin je toksi\u010den, zato ga nadome\u0161\u010dajo z indometacinom in drugimi antirevmatiki in antipireti\u010dnimi analgetiki.<\/p>\n<p>Alopurinol- je zaviralec ksantinske oksidaze &#8211; razgradnje purinov, zato se koli\u010dina ksantina in se\u010dne kisline zmanj\u0161a. Dajemo ga tudi bolnikom, ki jemljejo citostatike.\u00a0 Alopurinol uporabljamo preventivno za prepre\u010devanje napadov putike in za zmanj\u0161evanje zvi\u0161ane koncentracije se\u010dne kisline. Povzro\u010da alergijo in je toksi\u010den za jetra.<\/p>\n<p>Probenecid- pove\u010da izlo\u010danje se\u010dne kisline z urinom. Zavira tubularno resorbcijo uratov. Ne\u017eeleni u\u010dinki so dra\u017eenje prebavil in alergija.<\/p>\n<p><strong>77) HISTAMIN, U\u010cINKOVANJE, RECEPTORJI, ANTAGONISTI,\u00a0 NJIHOVA UPORABA<\/strong><\/p>\n<p>Histamin je biogeni amin, ki deluje na receptorje H1 in H2 , ki so v O\u017d, gladke mi\u0161ice in \u017eleze. Pri \u010dloveku je histamin\u00a0 skladi\u0161\u010den v granulih mastocitov. Iz tkiva se spro\u0161\u010da pri fiziolo\u0161kih alergijskih reakcijah in pod vplivom zdravil.<\/p>\n<p>U\u010dinki agonistov receptorjev H1 : vazodilatacija, bronhokonstrikcija, bole\u010dina ali srbenje ko\u017ee.<\/p>\n<p>H2 -izlo\u010danje \u017eelo\u010dne kisline, relaksacija uterusa, u\u010dinkovanje na srce. Starej\u0161i antagonisti H1 imajo antihistaminski, antiholinergi\u010dni, antiserotoninski in sedativni u\u010dinek (klorfeniramin, loratadin).<\/p>\n<p>Antagonisti receptorjev H1 kompetitivno zavirajo u\u010dinke histamina: kapilarna permeabilnost, spazem gladkih mi\u0161ic \u017eil, bronhospazem, dra\u017eenje \u017eiv\u010dnih kon\u010di\u010dev v ko\u017ei. Drugi u\u010dinki so \u0161e: depresija, antiemeti\u010dni u\u010dinek, zaspanost.<\/p>\n<p>Ne\u017eeleni u\u010dinki: novej\u0161i antihistaminiki nimajo centralnih u\u010dinkov (loratadin), ker ne prehajajo v O\u017d.\u00a0 Sicer\u00a0 pa so omoti\u010dnost, motnje vida , utrujenost, anoreksija, bruhanje.<\/p>\n<p>Uporaba: alergi\u010dne reakcije, antiemeti\u010dni u\u010dinki, preoperativna pomiritev, uspavala OTC, lokalni anestetiki.<\/p>\n<p>Antihistaminiki so zdravila, ki zavirajo u\u010dinke histamina. Antagonisti H1 REC se uporabljajo pri alergijah in alergijskem rinitisu. Antagonist H2 REC. Se uporablja pri zdravljenju ulkusne bolezni in ZOLLINGER ELISONOVEGA SINDROMA- (pove\u010dano izlo\u010danje gastrina in \u0161tevilni pepti\u010dni ulkusi v dvanajstniku.<\/p>\n<p><strong>78)\u00a0 SEROTONIN<\/strong><\/p>\n<p>5-HT &#8211; v O\u017d je nevrotransmitor, v GIT &#8211; u je lokalni hormon, v telesu je koncentracija serotonina povi\u0161ana pri karcinoidu, tu. \u010drevesja. Visoka koncentracija serotonina v plazmi povzro\u010di driskre, napade astme, mo\u010dno pordelo ko\u017eo obraza in ramen.<\/p>\n<p>Blokatorji serotonina: -selektevni : v terapevtiko jih \u0161ele uvajajo.<\/p>\n<p>-neselektivni: za zdravljenje migrene in simptomov karcinoida.<\/p>\n<p><strong>79)\u00a0 ANTIASTMATIKI:\u00a0\u00a0 SKUPINE, MEHANIZEM DELOVANJA<\/strong><\/p>\n<p>Astma\u00a0 je reverzibilna obstrukcija in vnetje dihalnih poti. Najve\u010dkrat so vzroki: alergije, napor, stresi\u00a0 in alergije na respiratorne (virusne) infekcije. Je bolezen z dispnejo, ka\u0161ljem, piskajo\u010dim dihanjem zaradi bronhospazma, vnetje bronhijev s sekrecijo.<\/p>\n<p>Zdravila, ki jih uporabljamo pri astmi:<\/p>\n<p>1. Adrenergi\u010dni\u00a0 beta 2 agonisti (simpatikomimetiki): adrenalin (akutni napad), salmeterol, albuterol, inzoproterenol, metaproterenol.<\/p>\n<p>2. Kortikosteroidi: triamcinolon, flunizolit, flutikazon, prednizon. Protivnetno delovanje, zavirajo spro\u0161\u010danje mediatorjev vnetja. Dalj\u0161a upopraba, \u0161tevilni neza\u017eeleni u\u010dinki: ka\u0161elj, osteoporoza, zastajanje teko\u010din, disfonija, hiperglikemija.<\/p>\n<p>3. Antiholinergiki (ipratropij) zavora muskarinskih receptorjev in bronhialne sekrecije. Neza\u017eeleni u\u010dinki: epistaksa, alergije, bronihitis, zastajanje urina. Dajemo ga oralno in v aerosolu.<\/p>\n<p>4. Antagonisti levkotrienov (zafirlukast), antagonisti sinteze (zileuton)<\/p>\n<p>Povzro\u010dajo vnetje, bronhokonstrikcijo, izlo\u010danje mukusa, mukozni edem. U\u010dinkovita sta oralno. Neza\u017eeleni u\u010dinki: okvare jeter, dra\u017eenje \u017eelodca in glavobol.<\/p>\n<p>5. Stabilizatorji membran (kromolin, intal): kromolin prepre\u010duje degranulacijo mastocitov. Je u\u010dinkovit za prepre\u010devanje astme tudi zaradi napora in alergi\u010dnega rinitisa. Prepre\u010duje vstop kalcija v celice. Je manj toksi\u010den.<\/p>\n<p>6. Metilksantini -teofilin, aminofilin, kofein -to so bronhodilatatorji. Teofilin uporabljamo pri kroni\u010dni astmi. Zavira delovanje adenozina, mobilizira intraceli\u010dni kalcij. Dajemo ga oralno in paranteralno. Lahko povzro\u010da glavobol, tahikardijo, navzeo, refluks kisline,<\/p>\n<p>7. Lokalni anestetiki : 2% lidokain\u00a0 (aerosol.)<\/p>\n<p><strong>80) ZDRAVILA, KI ZMANJ\u0160AJO IZLO\u010cANJE \u017dELOD\u010cNE\u00a0\u00a0 KISLINE<\/strong><\/p>\n<p>GERD ali zgaga\u00a0 se pojavi pri vra\u010danju \u017eelod\u010dne kisline v po\u017eiralnik. Pride do peko\u010dih bole\u010din, vnetja sluznice in erozije. Zdravimo z zaviralci histaminskih receptorjev H2 in z zaviralci protonske \u010drpalke (PPI) .<\/p>\n<p>Pepti\u010dna razjeda je posledica izlo\u010danja \u017eelod\u010dne kisline, infekcije z bakterijo Helicobacter pylori, uporabe\u00a0 NSAA in glukokortikoidov.<\/p>\n<p>Zaviralci histaminskih receptorjev H2.<\/p>\n<p>Mehanizem delovanja: zavirajo izlo\u010danje \u017eelod\u010dne kisline in refluks v po\u017eiralniku. Lahko jih dajemo zve\u010der in s hrano.<\/p>\n<p>Predstavniki: tudi kot OTC pripravki:<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 cimetidin (altramed, belomet),<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ranitidinum (ranital, ulran),<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 famotidin (ulfamid)<\/p>\n<p>Motijo absorpicijo zdravil, ki potrebujejo kisli pH.<\/p>\n<p>Zaviralci protonske \u010drpalke: ireverzibilno zavirajo H+\/K+\/-ATP-azo, ki je potreban za izlo\u010danje solne kisline in parietalnih celic \u017eelod\u010dne sluznice.<\/p>\n<p>Predstavniki:<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 omeprazol (ortanol, ultop),<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pantoprazol (controloc),<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 lansoprazol (lanzul),<\/p>\n<p>Dajemo jih bolnikom, pri katerih histaminski antagonisti H2 niso u\u010dinkoviti. Vplivajo na jetrne encime in motijo presnovo drugih zdravil.<\/p>\n<p>Pri \u017eelod\u010dnih ulkusih, pri katerih gre za infekcijo s Helicobacter pylori uporabljamo trojno zdravljenje: antibiotik (amoksicilin), enega od PPI . Zdravimo \u0161tirinajst dni.<\/p>\n<p><strong>81) ANTACIDI<\/strong><\/p>\n<p>Antacidi zmanj\u0161ujejo ulkusno bole\u010dino, ne vplivajo na celjenje. Z antacidi zvi\u0161amo pH, ki naj ne bi bil vi\u0161ji od pH 4, saj potem pepsin ni ve\u010d aktiven.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Poznamo: sistemske in nesistemske antacide.<\/p>\n<p>Sistemski:(natrijev hidogenkarbonat) nevtralizira \u017eelo\u010dni sok, se absorbira in povzro\u010da alkalozo.<\/p>\n<p>Nesistemski vsebujejo kalcijev karbonat, aluminjeve in magnezijeve soli\u00a0 in magnezijev &#8211; aluminijev gel.<\/p>\n<p>Antacidi zmanj\u0161ajo absorcija tertaciklinov, digitalisa, \u017eeleza. Toksi\u010dnost: sistemski\u00a0 povzro\u010dajo alkalozo s hiperkalciemijo, ponovno izlo\u010danje kisline.<\/p>\n<p><strong><br \/>\n82) EMETIKI\u00a0 IN ANTIEMETIKI<\/strong><\/p>\n<p>Emetiki (ipekakuana je pomembna pri zastrupitvah) so zdravila, ki spro\u017eijo bruhanje in navzeo.Bruhanje je posledica dra\u017eenja centra za bruhanje kemoreceptorske cone v mo\u017eganskem deblu ob \u010detrtem mo\u017eganskem ventriklu.<\/p>\n<p>Bruhanje se pojavi pri potovalni bolezni, nose\u010dnosti, zdravilih, infekcijah ali obsevanju.<\/p>\n<p>Antiemetiki so skupina zdravil s katerimi zaviramo ali prepre\u010dujemo bruhanje. Izbira antiemetika je odvisna od vzroka bruhanja. To so:<\/p>\n<p>1. Fenotiazini &#8211; prepre\u010duje navzeo. Prometazin ima tudi antiholinergi\u010dbo in antihistaminsko delovanje.<\/p>\n<p>2. Antiholinergiki &#8211; u\u010dinkoviti pri morski bolezni in boleznih notranjega u\u0161esa.<\/p>\n<p>(Dimenhidranat in meklizin) skolamin je na voljo v obliki transdermalnega obli\u017ea<\/p>\n<p>3. Antihistaminiki (difenhidramin- tudi pomirja),<\/p>\n<p>4. Trimetobenzamid &#8211; deluje na kemoreceptorsko cono v mo\u017eganih. Povzro\u010da pomirjanje, glavobol.<\/p>\n<p>5.Metoklopramid -je u\u010dinkovit antiemetik pri uporabi citostatikov. Deluje centralno (agonist dopamina) in periferno (spro\u0161\u010da acetil holin)<\/p>\n<p>6. Benzokinamid -je antiemtiki, antihistaminik, sedativ. Uporabljamo ga proti navzei. Povzro\u010da suha usta in slinjenje.<\/p>\n<p>7. Kanabinoidi (dronabiol, nabilon) so psihoaktivne snovi iz marihuane. Uporablajo se pri navzei ob zdravljenju s citostatiki.<\/p>\n<p><strong>83) ODVAJALA<\/strong><\/p>\n<p>so snovi, ki olaj\u0161ajo, pove\u010dujejo in pospe\u0161ujejo defekacijo. Uporabljamo jih pred rtg slikanjem ali endoskopijo prebavil.<\/p>\n<p>1. Odvajala, ki delujejo z nabrekanjem &#8211; so najbolj varna in fiziolo\u0161ka (vsebujejo polisaharide,\u00a0 derivate celuloze).<\/p>\n<p>2. Lubrikanti &#8211; mineralna olja, ne priporo\u010damo,\u00a0 ker motijo absorbcijo\u00a0 vitamina A, D, E in K.<\/p>\n<p>3. Stimulansi &#8211; lokano dra\u017eijo (antrakinonsko odvajalo)<\/p>\n<p>4. Emoliensi &#8211; meh\u010dalci (dioktil natrijev sulfosukcinat- meh\u010da blato\u00a0 ter zadr\u017euje vodo v \u010drevesju.<\/p>\n<p>5. Osmotska odvajala &#8211; ve\u017eejo vodo (magnezijev\u00a0 sulfat).<br \/>\n<!-- wp_ad_camp_1 --><br \/>\n<strong>85) OSNOVNI PRINCIPI KONTRACEPCIJE<\/strong><\/p>\n<p>Najpogostej\u0161a je peroralna kontracepcija, ki je konbinacija sinteti\u010dnega estrogena in prostegerona ali progesterona samega. Kombinacija obeh inhibira ovulacijo. Progesteron vpliva na mukozo cerviksa, jo zadebeli in zmanj\u0161a mo\u017enost prehoda za spermije.<\/p>\n<p>Delitev:<\/p>\n<p>1. Monofazni preparati- kombinirana, oralna pilula vsebuje estrogen in progesteron. Jemlje se 21 dni s 7 dnevno pavzo.<\/p>\n<p>2. Bifazni in trifazni preparati: posnemajo fiziolo\u0161ke spremembe v koncentracijah hormonov in zmanj\u0161ujejo vpliv progesterona na presnovo. Doza estrogenov je enaka\u00a0 ali nekoliko vi\u0161ja od monofaznih preparatov. Progesteron je enkrat vi\u0161ji v bifaznih in dvakrat vi\u0161ji v trifaznih preparatih, kot v menstruacijskem ciklusu (gestoden).<\/p>\n<p>3. Oralni preparati za enkrat mese\u010dno &#8211; gre za kombinacijo dolgodelujo\u010dega\u00a0 estrogena s hitro delujo\u010dim progesteronom. V enkratnem odmerku na koncu menstruacijskega ciklusa, kravitev se pojavi 3 do 5 dni kasneje.<\/p>\n<p>4. Postkoitalne (naslednje jutro) pilule: dve tableti \u010dimprej po koitusu, najaksneje v 72 urah. Naslednji dve tbl. pa 12 ur po tem. Najpogostej\u0161i stranski u\u010dinek je bruhanje (po dveh urah).<\/p>\n<p>5. Progesteronski kontraceptivi:<\/p>\n<p>a.)\u00a0\u00a0 Dajemo vsak dan to\u010dno ob uri.<\/p>\n<p>b.)\u00a0\u00a0\u00a0 peroralno uporabljamo, kadar so v anamnezi tromboemoli\u010dne te\u017eave. Progesteron, ki ga injiciramo (medroksi -progesteron acetat) je u\u010dinkovit kotraceptiv za tri mesece -pogosto se pojavi amenoreja.<\/p>\n<p>c.)\u00a0 subkutani implantat (levonorgestrel) v silikonski kapsuli u\u010dinkuje 5 let.<\/p>\n<p>Druga uporaba kontraceptivov: kombinirane uporabljajo za zmanj\u0161anje premo\u010dnih menstrualnih krvavitev, zmanj\u0161anje bole\u010din pri dismenoreji, prepre\u010devanje premestrualnega sindroma, zdravljenju endometrioze.<\/p>\n<p><strong>86.) ZDRAVILA, KI SO NEVARNA V NOSE\u010cNOSTI<\/strong><\/p>\n<p>Pravilo je, da v prvem tromese\u010dju ne dajemo zdravil zaradi nevarnosti za plod in potencialne teratogenosti. Zdravila, ki niso nujno potrebna so prepovedana. Predvsem v prvem trimese\u010dju. \u010ce so potrebna, je treba preveriti, v katero skupino (po FDA) spadajo. Prepovedano je tudi rtg slikanje. Najpomembnej\u0161i so teratogeni u\u010dinki zdravil (povezava med o\u0161picami pri nose\u010dnicah in slepoto, gluhostjo in smrtjo pri novorojen\u010dkih.)<\/p>\n<p>Uspavalo TALIDOMIT, ki je bilo na voljo brez recepta je povzro\u010dalo fekomelijo (kraj\u0161e ali celo odsotne kosti udov).<\/p>\n<p>V prvem trimese\u010dju se formirajo organi zato je to obdobje\u00a0 nose\u010dnosti najbolj kriti\u010dno. V tretejem tromese\u010dju pa so prepovedana tudi zdravila, ki se vgrajujejo v zobe ali kosti (tetraciklini).<\/p>\n<p>Pomembno je prepre\u010davanje jemanja nepotrebnih zdravil in vitaminov med nose\u010dnostjo. Najbolj znana teratogena zdrvaila so: talidomidi, analogi vitamina A, citostatiki, antikoagulansi, penicilamin, antiepileptiki, etilni alkohol in tetraciklini.<\/p>\n<p>Med nose\u010dnostjo ne dajemo: peroralnih antibiotikov, kemoterapevtikov, hormonov in kortikosteroidov.<\/p>\n<p>Prvo tromese\u010dje ne &#8211; citostatike , antiemetike.<\/p>\n<p>Pozna nose\u010dnost ne: odvajala, kinin.<\/p>\n<p>Tik pred porodom : narkoti\u010dni analgetiki, hipnotiki, vitamin K, kemoterapevtiki, alkaloidi, antikoagulansi.<\/p>\n<p><strong><br \/>\n87) OSNOVNA NA\u010cELA ZDRAVLJENJA ZASTRUPITEV<\/strong><\/p>\n<p>Na zastrupitev moramo pomisliti vedno, kadar se bodo pri zdravem \u010dloveku nenadoma pojavili znaki \u0161oka, motene zavesti, kr\u010di, slabost, bruhanje, driska, motnje vida, mravljin\u010davost, ohromelost, te\u017eko dihanje, razbijanje srca&#8230;<\/p>\n<p>Osnovni principi zdravljenja:<\/p>\n<p>1. Takoj\u0161nji ukrepi: anamneza in ogled,<\/p>\n<p>-odstranitev zastrupljenca,<\/p>\n<p>-kontrola vitalnih funkcij (pulz, dihanje, pupile), prepre\u010ditev nadaljnih\u00a0 po\u0161kodb.<\/p>\n<p>2. Medicinska pomo\u010d:<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 sr\u010dni arest,<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 kardiovaskularne komplikacije,<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 respiratorne komplikacije,<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 konvulzije,<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 odpoved ledvic,<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 okvara jeter,<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 regulacija telesne temperature.<\/p>\n<p>3.\u00a0 Prepre\u010devanje absorpcije strupa:<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 bruhanje,<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 izpiranje \u017eelodca,<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 aktivno oglje,<\/p>\n<p>4. Eliminacija strupa:<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 aktivno oglje,<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 salini\u010dna odvajala (Na sulfat)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 eliminacija z urinom(sprememba pH urina),<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 hemodializa &#8211; hemoperfuzija.<\/p>\n<p>5. Specifi\u010dni antidoti (atropin &#8211; organofosfati)<\/p>\n<p>6. Helirajo\u010da sredstva (desferoksamin- Fe, penicilamin &#8211; Cu, Pb),<\/p>\n<p>7. Snovi, ki vplivajo na presnovo zdravil: etanol-metanol.<\/p>\n<p>8. Proti telesa F ab &#8211; digoksin<\/p>\n<p><strong><br \/>\n88) SPECIFI\u010cNI IN NESPECIFI\u010cNI\u00a0 ANTIDOTI<\/strong><\/p>\n<p>Antidoti so snovi, ki na katerikoli na\u010din nevtralizirajo (inaktivirajo) strupe in njihove presnovke ali zavirajo u\u010dinek strupa z nasprotnim delovanjem. Razvr\u0161\u010damo jih v specifi\u010dne in nespecifi\u010dne, v fizikalne (aktivno oglje),\u00a0 kemi\u010dne (helatorji, oksidanti) in\u00a0 farmakolo\u0161ke (atropin pri insekticidih).<\/p>\n<p>Specifi\u010dni antidoti<\/p>\n<p>-kompetativni inhibitorji (atropin pri organofosfatih\/ nalokson pri narkoti\u010dnih analgetikih,<\/p>\n<p>-helirajo\u010de snovi: dimerkaprol za zlato, svinec, \u017eivo srebro, arzen\/penicilamin za baker in svinec,<\/p>\n<p>-snovi , ki vplivajo na presnovo zdravil: etanol za metanol\/acetil cistein za paracetamol,<\/p>\n<p>-proti telesa: F ab za digoksin<\/p>\n<p>Glikagon ima nasproten u\u010dinek od inzulina . Dajemo ga pri zastrupitvah z inzulinom ali peroralnimi antidiabetiki.<\/p>\n<p>Nespecifi\u010dni antidoti<\/p>\n<p>-aktivno oglje: obi\u010dajna doza je 25g (5 do 6 \u017eli\u010dk) z vodo ali mlekom, po bruhanju oziroma izpiranju \u017eelodca. Kontraindicirano je pri zau\u017eitju mo\u010dnih kislin in alkalij (u\u010dinkovit je pri zastrupitvah s teofilinom, nitrati.<\/p>\n<p>-Taninska kislina: tvori netopne soli z alkaloidi in te\u017ekimi kovinami,<\/p>\n<p>-MgO nevtralizira kisline,<\/p>\n<p>-Bentonit &#8211; njegova adsorpcijska sposobnost je enaka aktivnemu oglju,<\/p>\n<p>-Holestiramin: ve\u017ee holesretol in druge lipide. Uspe\u0161no ve\u017ee digitoksin in druga lipofilna zdravila.<\/p>\n<p><strong>ZASTRUPITVE Z ZDRAVILI<\/strong><\/p>\n<p><strong>89) ZASTRUPITEV S PARACETAMOLOM;\u00a0 ZNAKI , UKREPI<\/strong><\/p>\n<p>Paracetamol je antipireti\u010dni analegetik, ki se presnavlja v jetrih s pomo\u010djo GLUTATIONA in se izlo\u010da z urinom. Toksi\u010dna doza je\u00a0 5 do 15 g, letalna 13 do 25g. Klini\u010dni zanki so nezna\u010dilni: slabost, bruhanje, znojenje, bledica. Po 24 &#8211; 72 urah se pojavi zlatenica in bole\u010dina pod desnim rebrnim lokom zaradi hepatomegalije. Pojavi se hepati\u010dna encefalopatija, ki se ka\u017ee s tremorjem, somnolenco in komo. Povi\u0161ane so transaminaze in protrombinski \u010das. Pride do jetrne ciroze in do okvare ledvic.<\/p>\n<p>Zdravljenje zastrupitev: izpiranje \u017eelodca, dajanje aktivnega oglja in magnezijevega sulfata. Zdravimo z\u00a0 N- acetil cisteinom 140 mg \/kg telesne te\u017ee (zmanj\u0161amo okvaro jeter).<\/p>\n<p><strong>90) ATROPIN<\/strong><\/p>\n<p>Znaki zastrupitve se pojavijo kmalu po zau\u017eitju. To so: suha usta, \u0161iroke zenice (midriaza) , neoster vid in ble\u0161\u010danje, vro\u010dina, tahikardija, hipotenzija, zmedenost, retenca urina, vro\u010da suha in pordela ko\u017ea. Pri otrocih so toksi\u010dni znaki izrazitej\u0161i.<\/p>\n<p>Antidot za atropin je FIZOSTIGMIN, dajemo ga po\u010dasi i.v. 1 do 4 mg\u00a0 (0,5 -1,0 mg za otroke).\u00a0 Pri vzdra\u017eenosti in konvulzijah damo diazepam. Pri visoki temperaturi dajemo ledene obkladke, pri retenci urina pa zastrupljenca kateteriziramo.<\/p>\n<p><strong>91) ETILENGLIKOL, DIETILENGLIKOL<\/strong><\/p>\n<p>Etilenglikol je sestavina antifriza- sredstva, ki prepre\u010duje zmrzovanje. Smrtna doza je 100ml. Kristali oksalata se nabirajo v ledvicah in mo\u017eganih. Klini\u010dni znaki te\u017ejih zastrupitev so depresija O\u017d, koma in smrt.<\/p>\n<p>La\u017eje zastrupitve povzro\u010dijo okvaro ledvic. Metabolna acidoza nastane zaradi tvorbe mravljin\u010dne kisline. Th: zdravimo z izpiranjem \u017eelodca in ukrepi proti metabolni acidozi (Na HCO3).<\/p>\n<p>Dietilenglikol okvari jetra in ledvica in lahko povzro\u010di smrt. Smrtna doza je 1ml\/kg telesne te\u017ee.<\/p>\n<p><strong>92) OGLJIKOV MONOKSID<\/strong><\/p>\n<p>CO je gorljiv plin brez barve in vonja\u00a0 in ne dra\u017ei. Povzro\u010di hopoksijo tkiv in acidozo. Znaki zastrupitve: glavobol, utrujenost, navzea, bruhanje, pomanjkanje mi\u0161i\u010dne kontrole, nezavest in smrt. Zaradi hipoksije je okvarjen miokard in respiratorni center, pojavi se aritmija in neredko infarkt.<\/p>\n<p>Zna\u010dilne so krvavitve v mre\u017enici. Takoj moramo pri\u010deti z umetnim dihanjem. Uspe\u0161no je eno urno\u00a0 vdihavanje kisika s 5%\u00a0 CO2 pod pritiskom 2 atmosfer. Za enak u\u010dinek je potrebna 4 urna ventilacija s sobnim zrakom.<\/p>\n<p><strong>93) CIANIDI<\/strong><\/p>\n<p>Cianidi zavirajo celi\u010dno dihanje z zastrupitvijo citokrom\u00a0 oksidaze. Minimalna smrtna doza je<\/p>\n<p>0,5 mg\/kg telesne te\u017ee. Obi\u010dajna smrtna doza je 1,4mg\/ kg telesne te\u017ee.<\/p>\n<p>Prvi znaki zastrupitve so glavobol, nezavest, konvulzije in smrt. Pri zastrupljencu so zna\u010dilni znaki du\u0161enja in vonj po grenkih mandljih.<\/p>\n<p>Takoj\u00a0 moramo dati antidot,\u00a0 ki pove\u010da koncentracijo methemoglobina,\u00a0 na katerega se ve\u017eejo cianidi. To dose\u017eemo z nitriti. Ker je reakcija revrzibilna se lahko znaki zastrupitve povrnejo. Amilnitrat dajemo zastrupljencu dihati vsakih 30 sekund v \u010dasu 2 minut. U\u010dinkovit je tudi hidroksikobalamin, ker vitamin B12 ve\u017ee cianid. Kasneje zdravimo methemoglobinemijo z vdihavanjem kisika.<\/p>\n<p><strong>94) \u017dIVO SREBRO -Hg<\/strong><\/p>\n<p>Najve\u010d Hg je v zraku zaradi izgorevanja fosilnih goriv. Prehaja v hrano in ribe. Znaki zastrupitve z Hg se pojavijo pri koncentraciji 100mg\/100ml. Znaki kroni\u010dne zastrupitve z Hg se ka\u017eejo v prizadetosti O\u017d , s tremorjem in psihoti\u010dnim vedenjem. Ostali znaki so: gingivitis, stomatitis, mo\u010dna salivacija, dermatitis, anoreksija, anemija in huj\u0161anje.<\/p>\n<p>Za akutno zastrupitev so zna\u010dilni gastroenteritis, kr\u010di v trebuhu in krvava driska s proteinurijo. Anurija in uremija sta pogosti. Th: antidot BAL, ki tvori z Hg helate. Lahko nastane kompleks, ki je vodotopen pri pH 7,5 in se hitro izlo\u010di z urinom.<\/p>\n<p><strong>95) \u017dELEZO\u00a0 -Fe<\/strong><\/p>\n<p>Dvovalentni ion \u017eeleza je otrokom smrtno nevaren. Znaki zastrupitve so: bruhanje, erozije prebavil, hemoragije, cianoza, koma, depresija dihanja in \u0161ok. Th: izpiranje \u017eelodca z natrijevim bikarbonatom, mora biti takoj\u0161nje.<\/p>\n<p>Pri hudih zastrupitvah dajemo per os\u00a0 ali i.v. Kalcijev dinatrijev (EDTA). Deferoksamin je u\u010dinkovit pri te\u017ekih zastrupitvah in ga lahko dajemo per os ali i.v. Pri te\u017ejih zastrupitvah se pojavita tudi acidoza in \u0161ok.<\/p>\n<p><strong>96) ALUMINIJ &#8211; Al<\/strong><\/p>\n<p>Al najdemo povsod v naravi. Pri zastrupitvah z Al se pojavijo nevrolo\u0161ke okvare. Motnje govora, dispraksija, asteriksija, mioklonus, osebnostne spremembe, spremembe v EEG, demenca, psihoza in smrt. Vdihavanje Al 2O3 po\u0161koduje plju\u010da. Dihanje je kratko, pojavijo se cianoza, bole\u010dino pod prsnico in spontani pnevmotoraks.<\/p>\n<p><strong>97)\u00a0 ZLATO-Au<\/strong><\/p>\n<p>Au topne soli zlata dajemo intramuskularno pri zdravljenju revmatoidnega artritisa. Prvi znaki zastrupitve so : dermatitis, stomatitis z vro\u010dino, nefritis z albuminurijo, gastritis, kolitis in hepatitis. Prizadet je hemeopoetski sistem z agranulocitozo ali aplasti\u010dno anemijo, respiratorni sistem. Antidot je BAL, \u010de ga damo dovolj zgodaj. Peroralno lahko dajemo tudi penicilamin, ki je enako uspe\u0161en.<\/p>\n<p><strong>98) ARZEN -As<\/strong><\/p>\n<p>As je protoplazmatski strup. Pogost je v herbicidih, fungicidih in pesticidih. Znaki : povzro\u010da bruhanje, kar najve\u010dkrat re\u0161i bolnika. Znaki so \u0161e: erozije prebavil, mo\u010dne driske in anurija. Vdihan povzro\u010di hemolizo in ikterus ter anurijo. Skozi krvno mo\u017egansko pregrado prehaja po\u010dasi, povzro\u010da encefalopatijo. Th: antidot BAL.<\/p>\n<p><strong>99) TALIJ<\/strong><\/p>\n<p>Zastrupitev z\u00a0 talijem\u00a0 je mo\u017ena zaradi rodenticidov ali depilacijskih preparatov.V kovinski industriji, zlatarstvu, pri izdelavi opti\u010dnih le\u010d, termometrov so mo\u017ene kroni\u010dne zastrupitve.Povpre\u010dna smrtna doza talijevega sulfata je 1g. Prvi znaki so prizadetost prebavil in O\u017d: hematemeza, krvava driska mentalne spremembe, trmor, horealni gibi, ataksija, konvulzije, cianoza in smrt.Diagnozo lahko postavimo na podlagi talijeve alopecije.Na nohtih se poka\u017eejo zna\u010dilne lunice.Izguba las in vseh dlak je popolna.<\/p>\n<p>UKREPI: izpiranje \u017eelodca ali izzivanje bruhanja je prvi ukrep. Kot protistrup uporabljamo BAL v maksimalnih dozah. Aktivno oglje dajemo v dozah 0,5g\/kg dvakrat dnevno pet dni zapored, hkrati s 3-5g kalijevega klorida dnevno- 5 do 10 dni.<\/p>\n<p><strong>100.) INSEKTICIDI<\/strong><\/p>\n<p>Uporabljamo jih za uni\u010devanje insektov, vendar so nevarni tudi \u010dloveku.To so kemi\u010dno ogljikovodiki, ki stimulirajo\u00a0 O\u017d in povzro\u010dajo konvulzije. Absorbirajo se lahko skozi ko\u017eo ali iz prebavil.<\/p>\n<p>Ciklodienski insekticidi (dieldrin) povzro\u010dajo napade podobne bo\u017ejasti, trmor, navzeo, bruhanje in ataksijo.Najbolj strupen iz te skupine je endrin.<\/p>\n<p>Klotrirani derivati etana -sem sodi DDT. Nenadna smrt zaradi ventrikularne fibrilacije je pogosta zaradi senzibilizacije miokarda za adrenalin.Pri zastrupitvah z DDT nastopi smrt zaradi paralize dihalnega centra.Vsi preparati so topni v ma\u0161\u010devju in se kopi\u010dijo v telesu.<\/p>\n<p>Klorcikloheksani (lindan) -uporabljamo za zatiranje u\u0161i. Absorbiran povzro\u010da konvulzije, plju\u010dni edem, okvare jeter in ledvic in agranulocitozo, tudi senzibilizira miokard za adrenalin.Ostali insekticidi so : organofosfati(antiholinesteraze), rastlinski strupi kot nikotin, rotenoidi, fosfatni estri&#8230;<\/p>\n<p><strong>101)\u00a0 RODENTICIDI<br \/>\n<\/strong><br \/>\nRodenticide uporabljamo za zatiranje podgan in mi\u0161i, ki pa imajo \u010dloveku podobne poti presnove. Mednje uvr\u0161\u010damo antikoagulanse- kumarine in indandione, te\u017eke kovine- arzen, talij bakrove in svin\u010deve soli, ter rastlinske strupe- nikotin, strihnin ter razli\u010dne spojine kot so fosfor, cinkov fosfid, fluoracetat.<\/p>\n<p>Zdravljenje zastrupitev z rodenticidi je razli\u010dno in je odvisno od kemizma in u\u010dinkov posameznega strupa.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>ANTIPARKINSONIKI Za Parkinsonovo bolezen\u00a0 so zna\u010dilne motnje gibanja zaradi degenerativnih sprememb v bazalnih ganglijih. Pri Parkinsonovi bolezni propadajo dopaminski nevroni, ki se za\u010denjajo v \u010drnem jedru. Visoka koncentracija dopamina, GABA, noradrenalina in serotonina je poru\u0161eno razmerje med dopaminom in ACH. 1) Agonisti dopamina-BROMOKRIPTIN &#8211; je alkaloid, ki deluje neposredno na dopaminske receptorje. Uporabljamo ga v &hellip; <a href=\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/opiati-analgetiki-putika-zdravila-antiastmatiki-antacidi-odvajala-kontracepcija-zdravila-nevarna-nosecnost-zdravljenje-zastrupitev-antidoti-zastrupitev-z-zdravili\/\" class=\"more-link\">Preberi ve\u010d o <span class=\"screen-reader-text\">Farmakologija vaja 6.del<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[705],"tags":[844,846,838,839,852,849,717,706,3665,836,842,841,843,850,851,835,847,736,837,848,840,845],"class_list":["post-683","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-2letnik-farmakologija","tag-antacidi","tag-antiastmatiki","tag-antidot","tag-antidoti","tag-antiparkinsoniki","tag-antipireticni-analgetiki","tag-emetiki","tag-farmakologija","tag-2letnik-farmakologija","tag-insekticidi","tag-kontracepcija","tag-nevarna-zdravila-v-nosecnosti","tag-odvajala","tag-opiati","tag-opiatni-agonisti","tag-rodenticidi","tag-serotonin","tag-vaja-iz-farmakologije","tag-zastrupitve-z-zdravili","tag-zdravila-proti-putiki","tag-zdravljenja-zastrupitev","tag-zelodcna-kislina"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/683","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=683"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/683\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=683"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=683"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=683"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}