{"id":699,"date":"2009-04-22T20:05:58","date_gmt":"2009-04-22T19:05:58","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=699"},"modified":"2010-06-15T10:57:39","modified_gmt":"2010-06-15T09:57:39","slug":"vprasanja-in-odgovori-mikrobiologija-mikra-mikrobiology-visoka-sola","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/vprasanja-in-odgovori-mikrobiologija-mikra-mikrobiology-visoka-sola\/","title":{"rendered":"Vpra\u0161anja in odgovori Mikrobiologija"},"content":{"rendered":"

\"sepsa\"1. Kemotaksa<\/strong> – usmerjeno gibanje bakterij.<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

2. CFU<\/strong> – colonie forming unit – \u0161tevilo bakterij ki so na goji\u0161\u010du sposobne narediti kolonijo<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

3. Kaj pomeni patogenost <\/strong>– sposobnost povzro\u010diti bolezen.<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

4. Asimptomati\u010dnost <\/strong>– ni znakov oku\u017ebe<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

5. 6 na\u010dinov prenosa:<\/strong> aerogeni, roke, spolni prenos, fekalno oralni, z vektorjem, hrana, predmeti<\/p>\n

<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

6. Prenos<\/strong>:- horizontalen,med osebki iste vrste<\/p>\n

– vertikalen;s star\u0161ev na potomce – toksoplazma<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

7. Bakterijski toksini, mehanizem delovanja<\/strong> – so eksotoksini – beljakovine, ki jih izlo\u010dajo \u017eive bakterije. Endotoksini – LPS bakterijske stene, po odmrtju bakterije. Nastopi lahko sepsa in smrt.<\/p>\n


\n<\/em><\/strong><\/p>\n

Mehanizem delovanja<\/em><\/strong>: prepre\u010devanje sinteze beljakovin, po\u0161kodovanje citoplazemske membrane, oviranja prenosa \u017eiv\u010dnega vzburjenja v sinapsah, delujejo kot superantigeni<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

8. Kako deluje davi\u010dni toksin?<\/strong> Spro\u017ei tvorbo specifi\u010dnih proti teles, ve\u017ee se na receptorje za toksin, ki ga imajo vse evkariontske celice, toksin ustavi sintezo beljakovin in povzro\u010di nekrozo celice<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

9. Kaj je bakteriemija<\/strong> – prisotnost bakterij v krvi. Prehodna 5 – 15 minut, ob\u010dasna – intermitentna, stalna – kontinuirana. Ob\u010dasna in stalna lahko vodita v sepso<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

10. Kak\u0161ni so znaki sepse<\/strong>: sprememba telesne temperature: <36o<\/sup>C, nara\u0161\u010danje >38o<\/sup>C z mrzlico, pospe\u0161eno dihanje (>20 \/min), pospe\u0161en utrip (>90 \/min), slabo po\u010dutje, zmedenost, \u00af diureza, nezna\u010dilni laboratorijski izvidi<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

11. Kaj je to SIRS<\/strong> – sindrom sistemskega vnetnega odziva, znaki povsem podobni septi\u010dnim brez dokazane oku\u017ebe. Vzrok je ishemija, obse\u017ene okvare tkiv , pankreatitis<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

12. Povzro\u010ditelji sepse<\/strong>: bakterije<\/strong>: E. coli<\/em>, Stafilococcus aureus<\/em>, pnevmokok, \u0161tevilne druge G+ in G- bakterije, Pseudomonas aeruginosa<\/em>, koagulaza negativni stafilokoki. Glive<\/strong>: C. albicans, druge kandide<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

13. Kaj povzro\u010da akutni gnojni meningitis.<\/strong> Piogene bakterije s kapsulo. Neisseria meningitidis, Streptococcus pneumoniae, Haemophilus influenzae <\/em>tip B<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

14. Kaj je influenca<\/strong> – gripa<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

15. Haemophilus influenzae<\/strong> – bakterije<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

16. Na\u0161tej nekaj virusov, ki povzro\u010dajo bolezni zgornjih dihal<\/strong>: rinovirusi, adenovirusi, RSV (sincicijski), virus influence in v. parainfluence, koronavirusi, enterovirusi, CMV (citomegalovirus.)<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

17. Na\u0161tej nekaj dejavnikov nespecifi\u010dne imunosti:<\/strong> fizikalna pregrada<\/em><\/strong> – ko\u017ea in sluznice;
\n<\/em><\/strong><\/p>\n

fiziolo\u0161ki dejavniki<\/em><\/strong> –\u00a0 HCl v \u017eelodcu, migetalke respiratornega epitela, naprestano spiranje z urinom, nanasi\u010dene MK in soli na ko\u017ei, lizocim – solze, slina, \u010drevesni sok, komenzalna flora, vnetje in fagocitoza, nespecifi\u010dne antimikrobne snovi, komplementni sistem<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

18. Kateri so limfati\u010dni organi:<\/strong> bezgavke, tonzile, pri\u017eeljc – timus, vranica, jetra, tanko \u010drevo, kostni mozeg, slepi\u010d<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

19. Limfocit T<\/strong> – prepoznavanje tujih molekul na lastnih celicah (citotoksi\u010dni limfociti T in celice T pomagalke), nosilci celi\u010dne imunosti<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

19. Kaj se dogaja ob vnetju<\/strong>: pove\u010da se prekrvavljenost tkiva, prehod makromolekul iz \u017eil v tkivo, kopi\u010denje obrambnih celic in njihova aktivacija, \u00af pH, aktivacija proteinov komplementbega sistema, pordelost, oteklina, bole\u010dina<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

20. Citokini<\/strong> – topne proteinske signalne molekule imunskih celic – nevtrofilcev, makrofagov, celic T pomagalk, citotoksi\u010dnih limfocitov T, limfocitov B, celic NK<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

21. Makrofag – <\/strong> skupina fagocitov so celice imunskega sistema. Slu\u017eijo odstranjevanju mikroorganizmov s fagocitozo in so antigen predstavljajo\u010de celice – kar pomeni da v bezgavkah in v vranici spro\u017eijo aktivacijo celic pridobljenega imunskega odziva, ki makrofagom dajo povratno informacijo za uni\u010denje zaznanega povzro\u010ditelja<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

22. Bazofilci<\/strong>: najmanj\u0161i izmed granulocitov, v krvi jih je zelo malo, funkcija je prepre\u010devanje strjevanja krvi – spro\u0161\u010dajo heparin, in spro\u0161\u010danje histamina pri vnetnih reakcijah. Krvnih ne smemo zamenjati s tkivnimi – mastociti, ki so v limfati\u010dnem tkivu, sluznicah in kostnem mozgu<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

23. Kaj\u00a0 je zna\u010dilnost pridobljenega imunskega sistema:<\/strong> pojavi se z zakasnitvijo nekaj dni do tednov, imunski spomin, zmo\u017enost razlikovanja med svojim in tujim, po ponovnem vdoru enakega tujka hitrej\u0161i in mo\u010dnej\u0161i imunski odziv<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

24. Zna\u010dilnosti protiteles IgG <\/strong>– prehajajo skozi placento<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

25. Kaj je struktura IgM<\/strong> –\u00a0 sestojijo iz 5 enot IgG – imajo 10 vezi\u0161\u010d za Ag; ne prehajajo skozi placento, tvorijo se v plodu<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

26. Protitelesa IgA <\/strong>– sluzni\u010dna onemogo\u010dajo prehod skozi sluznico, lahko tudi serumska<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

28. Primarni in sekundarni odziv<\/strong>: primarni odziv\u00a0 samo IgM, ki eksponencialno nara\u0161\u010dajo, po dolo\u010denem \u010dasu upadejo, IgG \u0161ele za\u010dnejo nastajati. Pri sekundarnem imunskem odzivu, pa burno reagirajo IgG – zadostuje \u017ee manj\u0161i odmerek Ag, IgM zelo malo narastejo in nimajo pomembnej\u0161ega vpliva<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

29. Kaj je plazmatka<\/strong>: je spominska celica, je diferenciran limfocit B, odgovorna je za tvorjenje protiteles, umakne se v kostni mozeg, kjer \u0161e dalj \u010dasa s pomo\u010djo celic kostnega mozga pre\u017eivijo in\u00a0 dobivajo signale za tvorjenje protiteles<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

30. Tipi reakcij: <\/strong> 4 tipi reakcij: 1 – takoj\u0161nji, 2 – citotoksi\u010dni, 3 – imunski kompleksi, 4 – celi\u010dna preob\u010dutljivost<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

31. Zavrnitev presadka<\/strong>, kateri tip reakcije je<\/strong>: je \u010detrti tip – celi\u010dna preob\u010dutljivost<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

32. Nastanek oku\u017ebe<\/strong><\/p>\n

Vdor in razmno\u017eevanje mikrobov v telesu,okvara tkiv in organov<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

33. Kaj je konatalna oku\u017eba<\/strong> – oku\u017eba ob porodu<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

34. Cilji cepljenja:<\/strong> izkoreninjenje (eradikacija), odstranitev (eliminacija) in obvladovanje (zbolevnosti in umrljivosti) nalezljivih bolezni<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

35. Kaj je eliminacija: <\/strong> je odstranitev nalezljive bolezni<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

36. Kaj je kolektivna imunost<\/strong>: je 90 – 95 % precepljenost<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

37. Stalna flora ko\u017ee:<\/strong> koagulaza negativni stafilokoki – S. epidermis; anaerobni in aerobni difteroidi, mikrokoki, aerobni sporogeni bacili, najserije, a- hemoliti\u010dni streptokoki, propionibakterije, peptostreptokoki, enterokoki, glive kvasovke in nepatogene mikobakterije<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

38. Kaj je folikulitis<\/strong>: gnojno vnetje lasnih me\u0161i\u010dkov, povzro\u010dajo ga stafilokoki<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

39. Kaj je impetigo<\/strong>: oku\u017eba povrhnjice ko\u017ee. Pvzro\u010dajo stafilokoki in streptokoki<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

40. zna\u010dilnosti celi\u010dne membrane G negativnih bakterij<\/strong><\/p>\n

Citoplazemska membrana, nato tanek sloj peptidoglikana, nato \u0161e zunanja membrana iz fosfolipidov. Zaradi tankega sloja peptidoglikana lahko pri barvanju po Gramu z alkoholom estrahiramo netopen jodov kompleks, ki ga pri G+ne moremo saj jih alkohol dehidrira in zapre pore v debelem sloju peptidoglkana ter jih tako obarva modro vijoli\u010dno<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

41. na\u0161tej na\u010dine sterilizacije in jih opi\u0161i<\/strong>
\n<\/strong><\/p>\n

Sterilizacija s suhim zrakom<\/strong>, v suhih sterilizatorjih, kjer segrejemo zrak na 200o<\/sup>C. uporabno za termostabilne materiale – steklo, kovina. \u010cas in temperatura sterilizacije: 30 minut pri 180o<\/sup>C, 2h pri 160o<\/sup>C, 1,5h pri 170o<\/sup>C, zrak mora priti z vseh strani<\/p>\n

Sterilizacija z vla\u017enim segrevanjem<\/strong>: z vodno paro pod pritiskom – avtoklaviranje. Voda se uparja pri 100o<\/sup>C, pod pritiskom pa se temperatura pare pove\u010da. Lahko avtoklaviramo vse predmete in snovi, razen tistih ki vsebujejo ma\u0161\u010dobe. \u010cas avtoklaviranja\u00a0 pri 121o<\/sup>C – 123o<\/sup>C in pove\u010danem tlaku je 20 – 30 minut, pri temperaturi 134o<\/sup>C pa je potreben \u010das 5 minut<\/p>\n

Sterilizacija s sevanjem<\/strong> – uporaba ionizirajo\u010dih sevanj – gama \u017earkov, ki jih oddajajo radioaktivni izotopi. Ne pride v po\u0161tev bolni\u0161nicah<\/p>\n

Sterilizacija z etilenoksidom<\/strong>, ki je mikrobiciden za vse mikroorganizme. Uporaba za termo labilne materiale. Uspe\u0161nost je odvisna od koncentracije EO, tempreature in relativne vlage. Idealni pogoji so 55o<\/sup>C, 30% vla\u017enost, \u010das je odvisen od konc EO in se za\u010dne meriti, ko dose\u017eejo dolo\u010deni sterilizacijski parametri svojo vrednost.<\/p>\n


\n<\/strong><\/p>\n

Sterilizacija s plazmo<\/strong> – sterilizacija s pomo\u010djo pare vodikovega peroksida, ki zaradi elektri\u010dne napetosti dobi konsistenco plazme. Sterilizira se pri nizkih temperaturah – 45o<\/sup>C – 50o<\/sup>C v suhem okolju, \u010das je 45 ali 72 minut. Za predmete ob\u010dutljive na vlago in toploto<\/p>\n

Filtracija<\/strong> – teko\u010dine, ne odstrani virusov.<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n


\n<\/strong><\/p>\n

42. Kontrole sterilizacije:
\n<\/strong>
\n<\/strong><\/p>\n

Fizikalna <\/strong>(vsak dan) nadzor tem, vlage \u010dasa, termometri, manometri, ure<\/strong><\/p>\n

Firzikalno – kemi\u010dna – <\/strong>kontrola Bowie – Dickov test (plast papirja, v sredini je test ki ob uspe\u0161ni sterilizaciji spremeni barvo)<\/p>\n

Kemi\u010dna – <\/strong>vsak dan – trakovi ki spremenijo barvo<\/p>\n

Biolo\u0161ka kontrola <\/strong>–\u00a0 1x mese\u010dno, vsaki\u010d ob sterilizaciji implantatov, spore Bacillus stearothermophilus<\/em><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

43. Kaj ve\u0161 o povzro\u010diteljih hepatitisa <\/strong>
\n
\nPovzro\u010ditelji so virusi, povzro\u010dajo degeneracijo jetrnega parenhima.<\/p>\n

Hepatitis B povzro\u010da hepadnavirus, ki je DNK virus ima ovojnico. Povzro\u010da akutni in kroni\u010dni hepatitis, trajno kliceno\u0161tvo in hepatocelularni karcinom. Mo\u017eno je cepljenje.<\/p>\n

Hepatitis D – neuvr\u0161\u010den\u00a0 RNK virus , defekten satelitni virus, vedno ob VHB.<\/p>\n

Hepatitis C – majhen RNK virus, edini poznan \u010dlan hepati\u010dnih virusov v dru\u017eini flavivirusov. Parenteralna oku\u017eba – kri, spolni prenos, vertikalni prenos. Lahko brez znakov, ali pa kroni\u010dni hepatitis, ciroza, lahko tudi hapatocelularni karcinom ali kon\u010dna odpoved jeter – transplantacija.<\/p>\n

Poznani\u00a0 so \u0161e drugi virusi hepatitisa A, E,G<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

44. Kaj ve\u0161 o stafilokokih<\/strong><\/p>\n

So G+ koki v grozdastih skupkih, pri barvanju po Gramu se obarvajo modro vijoli\u010dno. So enostavne bakterije – v in vitro sistemu nimajo posebnih zahtev zato dobro \u017eivijo na agarju. So rezisten\u010dni in delajo ozek pas hemolize na agarju. Izdelujejo toksine in encime – katalaza, koagulaza, eksotoksini in enterotoksini. Zna\u010dilni predstavnik je Staphilococcus aureus – <\/em>povzro\u010da razli\u010dna obolenja – furunkel, akne, pooperativne oku\u017ebe ran, osteomielitis, meningitis. <\/em>MRSA je na meticilin rezistenten S. aureus – kljub antibiotikom tvori peptidoglikan<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

45. oku\u017ebe z bi\u010dkarji, na\u0161tej in opi\u0161i vsaj dva<\/strong><\/p>\n

Trichomonas vaginalis – \u017eivi v vagini, se\u010dnici, mehurju in prostati. Hru\u0161kaste oblike s 5 bi\u010dki, ne dela cist, spolni prenos.<\/p>\n

Giardia lamblia – najpogostej\u0161i parazitarni vzrok driske, v dveh oblikah: vegetativna – trofozoit (duodenalni sok) in infektivna oblika – cista, ki je zelo odporna (v fecesu). Oku\u017ebe je fekalno oralna, neposredno ali posredno – oku\u017eeni predmeti, brisa\u010dami, rokami. Pomemben prenos je s kontaminirano pitno vodo, \u017eivili ali vodo v bazenih, tudi pes in ma\u010dka. Za oku\u017ebo zado\u0161\u010da \u017ee 10 – 100 cist.<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

46. Povr\u0161inske mikoze in vse o povzro\u010diteljih<\/strong><\/p>\n

Glive ki povzro\u010dajo povrhnje mikoze so dermatofiti – so nitaste glive, parazitirajo na ko\u017ei, na povr\u0161ini, v ro\u017eevinasti plasti ko\u017ee in v ko\u017enih tvorbah – dlake, lasje nohti. Glede na mesto na telesu, kjer se pojavijo jih poimenujemo: Tinea corporis, tinea capitis, tinea pedis… isti povzro\u010ditelj se lahko pojavi na razli\u010dnih mestih. Prena\u0161ajo se z direktnim stikom z oku\u017eenega \u010dloveka ali \u017eivali, lahko tudi s sporami iz zemlje. Poznamo tri rodove ki povzro\u010dajo dermatofitozo: microsporum – povzro\u010dajo mikrosporijo, vektor so ma\u010dke, oku\u017ei ko\u017eo in lase<\/p>\n

Trichophyton – povzro\u010da trihofitijo, oku\u017ei nohte, ko\u017eo in lase; Epidermophyton – povzro\u010da epidermofitijo, oku\u017ei samo neporasle dele ko\u017ee in nohte, rezervoar je bolnik.<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

47. Gliste<\/strong><\/p>\n

Velike so od nekaj milimetrov do ve\u010d cm. Spola imajo lo\u010dena. Samice odlagajo jaj\u010deca nekatere vrste pa kotijo \u017eive li\u010dinke.<\/p>\n

Podan\u010dica<\/strong> 5 – 10 mm velika, razmno\u017eujejo se z jaj\u010deci, ki so infektivna saj je v njih zrela li\u010dinka.<\/p>\n


\n<\/strong><\/p>\n

Bi\u010deglavec<\/strong> glava stanj\u0161ana, zadnji del je zadebeljen, samica 3-5 cm, samec manj\u0161i, le\u017ee jaj\u010deca.<\/p>\n


\n<\/strong><\/p>\n

Navadna \u010dlove\u0161ka glista<\/strong> – askarida ima \u0161iljasto telo, spola sta lo\u010dena, samica tudi do 30 cm, samec manj\u0161i. Le\u017ee jaj\u010deca ki so nezrela in dozorijo \u0161ele v okolju.<\/p>\n


\n<\/strong><\/p>\n

Lasnica<\/strong> – trihinela je \u017eivorodna, v tkivo odlaga \u017eive li\u010dinke. Samica meri 4mm, samec manj\u0161i, li\u010dinke do 1mm – najdemo jih v mi\u0161icah, kjer so spiralno zavite.<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

48. Zgradba trakulje<\/strong><\/p>\n

Trakulje imajo glavo s prisesnimi ponvicami, lahko je enojen ali dvojen obro\u010d kavelj\u010dkov. Glava se pri nekaterih podalj\u0161a v nekak\u0161en vrat. Sledijo odrivki – proglotide. So oboje spolniki –\u00a0 vsak odrivek ima mo\u0161ke in \u017eenske spolne organe, tu nastajajo jaj\u010deca, ki s epri nekaterih izlo\u010dajo skozi odprtinico. Dol\u017eina, starost in \u0161tevilo odrivkov je pri posamezni vrsti razli\u010dna.<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

49. Poglavitni virulentni dejavnik <\/strong><\/p>\n

Naseljevanje – kolonizacija, vdiranje – invazija, toksini – okvarjanje celic, tkiv, organov<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

50. Antibiogram<\/strong><\/p>\n

Ugotavljanje ob\u010dutljivosti ali odpornosti identificirane bakterije na antibiotike. Razmaz \u010diste kulture na goji\u0161\u010de, namestimo diske z antibiotiki. Antibiotik difundira – cona inhibicije – prostor kjer ni rasti. Cono izmerimo v mm, glede na premer dobimo R, S ali I, ozna\u010dimo z + slabo ob\u010dutljiv , ++ srednje, +++ zelo ob\u010dutljiv ali 0 = rezistenten (R)<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

51. Streptokoki <\/strong><\/p>\n

razdelimo jih po antigenih na\u00a0 celi\u010dni steni od A-U, in po hemolizi na goji\u0161\u010du – a hemoliti\u010dni – ozek hemoliti\u010dni pas zna\u010dilno zeleno rjavo obarvanje, \u03b2 – hemoliti\u010dni – prozorno obmo\u010dje okoli kolonij in g – hemoliti\u010dni – ni hemolize<\/p>\n

Streptococcus<\/a> pyogenes – vnetje \u017erela, angina, \u0161krlatinka<\/p>\n

Streptococcus agalactiae – oku\u017ebe ob porodu, pri novorojen\u010dkih, oportunisti\u010dne oku\u017ebe.<\/p>\n

Corynebacterium diphteriae – davica<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

52. Kaj ve\u0161 o Bakterija Neisseria <\/strong><\/p>\n

Neisseria je velika dru\u017eina komenzalnih bakterij, ki kolonizirajo sluzni\u010dno povr\u0161ino. Od enajstih, ki naseljujejo ljudi sta le dve patogeni N. meningitidis – meningokok, najpogostej\u0161i povzro\u010ditelj bakterijskega meningitisa. in N. gonorrhoeae -gonokok povzro\u010da gonorejo\u00a0 Je G- bakterija, je diplokok<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

53. Kdo povzro\u010da steklino?<\/strong> Rabies virus<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

54. Peta bolezen<\/strong> – parvovirus B19<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

55. Specifi\u010dna imunska bolezen<\/strong>– HIV, povzro\u010dajo retrovirusi<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

56. Aktivna imunizacija<\/strong> – cepljenje, je aktivacija imunskega sistema z vnosom \u017eivih oslabljenih mikrobov, mrtvih mikrobov, posameznih mikrobnih molekul<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

57. Kako delujejo razku\u017eila,mehanizem delovanja,antiseptiki<\/strong><\/p>\n

Razku\u017eevanje je kombinacija mehanskih, fizikalnih, kemi\u010dnih postopkov, ki zmanj\u0161ajo \u0161tevilo mikroorganizmov in s tem mo\u017enost oku\u017ebe.<\/p>\n

Razku\u017eila so kemi\u010dne snovi ki uni\u010dujejo vegetativne oblike mikroorganizmov.<\/p>\n

Delujejo baktericidno – uni\u010dijo ali bakteriostati\u010dno – prepre\u010dujejo razmno\u017eevanje mikroorganizmov. Mehanizem delovanja – po\u0161kodba celi\u010dne stene, denaturacija beljakovin, sprememba funkcionalnih skupin in DNK. So za razku\u017eevanje povr\u0161in.<\/p>\n

Antiseptiki so razku\u017eila za ko\u017eo in sluznice<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

1. Kemotaksa – usmerjeno gibanje bakterij. 2. CFU – colonie forming unit – \u0161tevilo bakterij ki so na goji\u0161\u010du sposobne narediti kolonijo 3. Kaj pomeni patogenost – sposobnost povzro\u010diti bolezen. 4. Asimptomati\u010dnost – ni znakov oku\u017ebe 5. 6 na\u010dinov prenosa: aerogeni, roke, spolni prenos, fekalno oralni, z vektorjem, hrana, predmeti<\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[556],"tags":[865,557,3663,587,589],"class_list":["post-699","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-2letnik-mikrobiologija","tag-izpit-mikrobiologija","tag-mikrobiologija","tag-2letnik-mikrobiologija","tag-vprasanja-in-odgovori-mikrobiologija","tag-vprasanja-in-odgovori-za-mikrobiologijo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/699","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=699"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/699\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=699"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=699"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=699"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}