{"id":745,"date":"2009-05-25T07:28:12","date_gmt":"2009-05-25T06:28:12","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=745"},"modified":"2010-06-15T10:15:09","modified_gmt":"2010-06-15T09:15:09","slug":"pokojninsko-zavarovanje-invalidsko-zavarovanje-pokojnina-pokoj-porodniski-dopust","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/pokojninsko-zavarovanje-invalidsko-zavarovanje-pokojnina-pokoj-porodniski-dopust\/","title":{"rendered":"Pokojninsko in invalidsko zavarovanje"},"content":{"rendered":"

\"zavarovanje-invalidsko-in-pokojninsko\"Sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja obsega razli\u010dne vrste zavarovanj. Gre za obvezna in prostovoljna zavarovanja, ki jih ureja zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in sicer:<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi medgeneracijske solidarnosti<\/strong> in<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 obvezno in prostovoljno dodatno<\/strong> pokojninsko in invalidsko zavarovanje.<\/p>\n

V obvezno zavarovanje se lahko v primerih, ki jih dolo\u010da zakon prostovoljno vklju\u010dujejo tudi osebe, ki sicer ne izpolnjujejo pogojev za obvezno zavarovanje.<\/p>\n

<\/em><\/p>\n

Vrste pravic (4.\u010dlen)<\/em><\/strong><\/p>\n

Z obveznim zavarovanjem se zagotavljajo :<\/p>\n

<\/p>\n

pravica do pokojnine<\/strong><\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 starostna pokojnina<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 invalidska pokojnina<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 vdovska pokojnina<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 dru\u017einska pokojnina<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 delna pokojnina<\/p>\n

pravice iz invalidskega zavarovanja<\/strong><\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pravica do poklicne rehabilitacije<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pravica do nadomestila za invalidnost<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pravica do premestitve in dela s kraj\u0161im delovnim \u010dasom od polnega<\/p>\n

dodatne pravice<\/strong><\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pravica do dodatka za pomo\u010d in postre\u017ebo<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pravica do invalidnine<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 varstveni dodatek k pokojnini<\/p>\n

druge pravice<\/strong><\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 odpravnina<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 oskrbnina<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pravica do dodatka za rekreacijo in pravica do enkratnega letnega dodatka<\/p>\n

Te pravice so neodtuljive in osebne<\/em>, kar pomeni, da jih ni mogo\u010de prenesti na drugo osebo ali jih podedovati, da ne zastarajo, niti jih ni mogo\u010de odvzeti, zmanj\u0161ati ali omejiti, razen v primerih, ki jih dolo\u010da zakon.<\/p>\n

<\/em><\/p>\n

Naloga dr\u017eave (6. \u010dlen)<\/em><\/strong><\/p>\n

Dr\u017eava zagotavlja delovanje in razvoj obveznega zavarovanja, tako da:<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 s predpisi dolo\u010da stopnje prispevkov delodajalcev in zavarovancev<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 predpisuje obveznost prijave v zavarovanje<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ureja na\u010din odmere pravic<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ureja pla\u010dila in izterjavo prispevkov ter pogoje za priznanje, odmero in u\u017eivanje pravic<\/p>\n

Bistvena naloga dr\u017eave je, da zagotavlja izpla\u010devanje denarnih prejemkov tudi v primerih nelikvidnosti sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja.<\/p>\n

Obveznost zavarovanja (7. \u010dlen)<\/em><\/strong><\/p>\n

V obvezno zavarovanje se vklju\u010dujejo zlasti dr\u017eavljani RS, vendar pa tudi tujci, \u010de tako dolo\u010da zakon oz. mednarodna pogodba.<\/p>\n

Zavarovalno razmerje nastane na temelju samega zakona (ex lege) z vzpostavitvijo pravnega razmerja , ki je podlaga za obvezno zavarovanje. Delodajalci in drugi zavezanci so dol\u017eni , da vzpostavitev tovrstnega razmerja takoj sporo\u010dijo pristojnim organom.<\/p>\n

Zavarovanci iz obveznega zavarovanja pridobijo pravice<\/strong> iz tega zavarovanja na temelju pla\u010dila prispevkov, s tem, da zakon lahko dolo\u010di izjeme od tega na\u010dela, tako da zavarovanci v nekaterih primerih pridobijo pravico tudi, \u010de prispevki niso bili ali niso bili v celoti pla\u010dani.<\/p>\n

ZAVAROVANCI OBVEZNEGA ZAVAROVANJA<\/strong><\/p>\n

Zavarovance, ki so obvezno zavarovani, zakon deli v ve\u010d skupin:<\/p>\n

1. <\/strong>zaposleni v Republiki Sloveniji<\/strong>
\n<\/strong><\/p>\n

2. <\/strong>dr\u017eavljani Republike Slovenije, zaposleni pri tujcih<\/strong>
\n<\/strong><\/p>\n

3. <\/strong>samozaposleni<\/strong> – to so osebe, ki kot edini ali glavni poklic samostojno opravljajo katerokoli dovoljeno dejavnost<\/p>\n

4. <\/strong>kmetje in \u010dlani kme\u010dkih gospodarstev<\/strong>, ki v Sloveniji samostojno opravljajo kmetijsko dejavnost kot edini ali glavni poklic. Kot zadostni dohodek se \u0161teje dohodek na \u010dlana kmetijskega gospodarstva, ki dosega znesek minimalne pla\u010de<\/p>\n

5. <\/strong>vajenci<\/strong>
\n<\/strong><\/p>\n

6. <\/strong>vrhunski \u0161portniki in \u0161ahisti<\/strong>
\n<\/strong><\/p>\n

7. <\/strong>brezposelni<\/strong>, ki prejemajo denarno nadomestilo za primer brezposelnosti in osebe, ki jim Zavod za zaposlovanje pla\u010duje prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do izpolnitve pogojev za upokojitev<\/p>\n

8. <\/strong>star\u0161i otrok<\/strong> in sicer eden od star\u0161ev, ki je\u00a0 upravi\u010denih do star\u0161evskega dodatka, v prvem letu otrokovega \u017eivljenja, \u010de ni obvezno zavarovan na drugi podlagi, \u010de je njegovo stalno prebivali\u0161\u010de v RS in je otrok dr\u017eavljan RS<\/p>\n

9. <\/strong>zaporniki<\/strong>, ki med prestajanjem zaporne kazni na obmo\u010dju RS delajo s polnim delovnim \u010dasom<\/p>\n

<\/em><\/p>\n


\n<\/em><\/p>\n

Podlaga za obvezno zavarovanje v primeru ve\u010d pravnih razmerij<\/h3>\n

\u010ce oseba isto\u010dasno izpolnjuje pogoje za vklju\u010ditev v obvezno zavarovanje po ve\u010d podlagah, se obvezno zavaruje po tisti podlagi, ki je v zakonu navedena pred drugimi podlagami, po katerih bi bila vklju\u010dena v zavarovanje.<\/p>\n

Izvzem iz obveznega zavarovanja<\/h4>\n

Samozaposleni in kmet lahko pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje uveljavi izvzem iz obveznega zavarovanja, \u010de dosega v dolo\u010denem obdobju (6 mesecev) neznatne dohodke.<\/strong><\/p>\n

Izvzem iz obveznega zavarovanja lahko uveljavljajo tudi tujci zaposleni v Rs in dr\u017eavljani RS zaposleni pri tujcih, \u010de se za njih uporabljajo pravni predpisi druge dr\u017eave<\/strong>.<\/p>\n

Postopek<\/em> za uveljavljanje izvzema iz zavarovanja dolo\u010di minister pristojen za delo po predhodnem mnenju ministra, pristojnega za finance.<\/p>\n

Posebni primeri zavarovanja (26. \u010dlen)<\/em><\/strong><\/p>\n

Posebni primeri obveznega zavarovanja so primeri zavarovanja nekaterih oseb za nekatera socialna tveganja, ki so posledica po\u0161kodbe pri delu ali poklicne bolezni. Gre za osebe, ki opravljajo dela, pri \u010demer pridobivanje zaslu\u017eka ni glavni ali edini namen opravljanja dela kot so npr. dijaki in \u0161tudenti pri prakti\u010dnem pouku; osebe, ki so po kon\u010danem \u0161olanju na prostovoljni praksi, ne glede na to, ali za to prakso prejemajo nagrado in podobno.<\/p>\n

Nekatere kategorije oseb, ki opravljajo delovne aktivnosti, ki so v posebnem javnem interesu, in niso zavarovane na drugi podlagi, se obvezno zavarujejo za invalidnost, telesno okvaro ali smrt kot posledico po\u0161kodbe pri delu.(sodelovanje osebe v delovnih akcijah, re\u0161evalnih akcijah, sodelovanje pri izvajanju nalog voja\u0161ke slu\u017ebe, policije in podobno)<\/p>\n

Pasivno zavarovanje (29. \u010dlen)<\/em><\/strong><\/p>\n

Osebe katerim preneha delovno razmerje ali lastnost, na podlagi katere so bile obvezno zavarovane, ostajajo \u0161e naprej zavarovane <\/strong>za invalidnost oz. telesno okvaro kot posledico bolezni ali po\u0161kodbe izven dela, \u010de takrat, ko nastane omenjeni socialni primer, izpolnjujejo pogoje pokojninske dobe za pridobitev pravic ali so u\u017eivalci starostne ali invalidske pokojnine.<\/p>\n

Prekinitev obveznega zavarovanja (31. \u010dlen)<\/em><\/strong><\/p>\n

Obvezno zavarovanje se prekine v obdobju:<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 nepla\u010danega dopusta, dalj\u0161ega od 30 dni<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 suspenza pogodbe o zaposlitvi<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 za\u010dasne prekinitve delovnega razmerje, ki je podlaga za obvezno zavarovanje.<\/p>\n

Obvezno zavarovanje se ne prekine<\/strong> v \u010dasu, ko so zavarovanci odsotni z dela zaradi bolezni, nege dru\u017einskega \u010dlana, na star\u0161evskem dopustu, s tem da v primeru teh odsotnosti prejemajo ustrezna nadomestila ali druge denarne prejemke.<\/p>\n

PROSTOVOLJNA VKLJU\u010cITEV V OBVEZNO ZAVAROVANJE<\/strong><\/p>\n

Prostovoljno vklju\u010ditev v obvezno zavarovanje imajo osebe, ki so zaposlene<\/em>, kot tudi nekatere osebe, ki niso zaposlene.<\/em><\/p>\n

Med osebami ki niso zaposlene, imajo to mo\u017enost osebe, ki so dr\u017eavljani RS, ki se v roku 6. mesecev po prenehanju obveznega zavarovanja sami zavarujejo, kar lahko storijo, \u010de so bili v zadnjih 10 letih najmanj 5 let vklju\u010deni v obvezno zavarovanje.<\/p>\n

V to kategorijo spadajo \u0161e invalidi v varstvenih delavnicah; osebe, ki so na strokovnem izpopolnjevanju ali na specializaciji po prenehanju obveznega zavarovanja; osebe; tudi tujci, ki se lahko prostovoljno vklju\u010dijo v zavarovanje, \u010de je tako dolo\u010deno z mednarodnim sporazumom.<\/p>\n

V obvezno zavarovanje se lahko vklju\u010dijo tudi osebe, ki imajo status zaposlene osebe za \u010das, ko ne prejemajo pla\u010de in za to obdobje za njihovo zavarovanje niso pla\u010dani prispevki.<\/p>\n

To so osebe, ki so na nepla\u010danem dopustu; osebe, katerih pogodba o zaposlitvi je za\u010dasno suspendirana; osebe, ki so na slu\u017eenju voja\u0161kega roka in\u00a0 osebe, ki so zaposlene s kraj\u0161im delovnim \u010dasom od polnega vendar le za razliko do polnega delovnega \u010dasa.<\/p>\n

STAROSTNA POKOJNINA<\/strong><\/p>\n

Oseba pridobi pravico do starostne pokojnine, \u010de izpolnjuje pogoje starosti in pokojninske dobe.<\/strong><\/p>\n

Zakon postavlja 3 kombinacije starosti in pokojninske dobe:<\/p>\n

1.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Starost 58 let in pokojninska doba 40 let za mo\u0161ke oz. 38 let za \u017eenske<\/p>\n

2.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Starost 63 let za mo\u0161ke oz. 61 za \u017eenske in pokojninska doba 20 let<\/p>\n

3.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Starost 65 let za mo\u0161ke oz. 63 za \u017eenske in 15 let zavarovalne dobe<\/p>\n

Starostna meja se zni\u017ea<\/strong> za vsakega otroka ali posvojenca, za katerega je oseba skrbela in ga vzgajala. To pravico lahko uveljavi le eden od star\u0161ev, o \u010demer se dogovorita.<\/p>\n

\u010ce do dogovora ne pride, uveljavi pravico tisti ki je izrabil star\u0161evski dopust.<\/p>\n

Zni\u017eanje starostne meje<\/em> zna\u0161a za enega otroka 8 mesecev, za 2 otroka 20 mesecev, 36 mesecev za tri otroke. Za vsakega nadaljnjega otroka se zni\u017eanje starostne meje pove\u010da za 20 mesecev.<\/p>\n

V vsakem primeru\u00a0 pa ostaja minimalna upokojitvena starost 58 let za mo\u0161ke oz. 56 let za \u017eenske.<\/p>\n

Zni\u017eanje starostne meje je zagotovljeno tudi \u017eenski, ki se je zaposlila pred 18 letom starosti za ves \u010das trajanja obveznega zavarovanja pred 18 letom starosti. Absolutna omejitev starosti je 55 let.<\/p>\n

Pokojninska osnova (39. \u010dlen)<\/em><\/strong><\/p>\n

Starostna pokojnina se odmeri od mese\u010dnega povpre\u010dja pla\u010d, ki jih je zavarovanec prejel oz. od zavarovalnih osnov od katerih so mu bili obra\u010dunani prispevki v katerihkoli zaporednih 18 letih <\/strong>zavarovanja po 1.1.1970, ki so zanj ugodnej\u0161a.<\/strong><\/p>\n

Za izra\u010dun pokojninske osnove se vzamejo pla\u010de oz. osnove, od katerih so bili pla\u010dani prispevki, zmanj\u0161ane za davke in prispevke, ki se obra\u010dunavajo in pla\u010dujejo od pla\u010de po povpre\u010dni stopnji v RS.<\/p>\n

V pokojninsko osnovo pa se ne v\u0161tevajo prejemki<\/strong>, ki bi sicer stopili v to osnovo, vendar od njih niso bili pla\u010dani prispevki, razen izjem, ki jih dolo\u010da zakon (nekateri prejemki iz invalidskega zavarovanja).<\/p>\n

Za izra\u010dun pokojninske osnove se ne glede na obra\u010dunane prispevke, ne \u0161tejejo: regres za letni dopust; jubilejne nagrade, prejemki v obliki delnic, obveznic; prejemki za delo, ki ga je delavec opravil zunaj okvira rednega dela (npr. delo preko polnega delovnega \u010dasa, ki presega omejitve (presega 180) kar je do zakonsko dolo\u010dene vi\u0161ine se izpla\u010dila v\u0161tevajo v pokojninsko osnovo, pod pogojem, da so pla\u010dani prispevki)…<\/p>\n

Pla\u010de ali zavarovalne osnove, ki \u0161tejejo v pokojninsko osnovo, se valorizirajo.<\/strong>Valorizacijski koli\u010dnik mora ustrezati gibanju povpre\u010dja pla\u010d.<\/p>\n

Najni\u017eja pokojninska osnova (48. \u010dlen)<\/em><\/strong><\/p>\n

Zakon ureja tudi najni\u017ejo pokojninsko osnovo, od katere se zavarovancu odmeri vi\u0161ja starostna pokojnina, \u010de bi njegova starostna pokojnina ne dosegala zneska starostne pokojnine za enako pokojninsko dobo, odmerjene od najni\u017eje pokojninske osnove. Najni\u017ejo pokojninsko osnovo objavi zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.<\/p>\n

Najvi\u0161ja pokojninska osnova (49.\u010dlen)<\/em><\/strong><\/p>\n

Najvi\u0161ja pokojninska osnova se zavarovancu dolo\u010di v vi\u0161ini 4kratnika najni\u017eje pokojninske osnove. Znesek najvi\u0161je pokojninske osnove dolo\u010di in objavi zavod.<\/p>\n

Odmera starostne pokojnine<\/em><\/strong><\/p>\n

Starostna pokojnina se odmeri\u00a0 od pokojninske osnove v %, glede na dopolnjeno pokojninsko dobo, in sicer za zavarovanca z zavarovalno dobo 15 let 35% pokojninske osnove (mo\u0161ki) oz. 38% pokojninske osnove (\u017eenska). Nato pa se za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe odmerni odstotek pove\u010da za 1,5%.<\/p>\n

Osebe, ki prese\u017eejo polno delovno dobo (40;38) in \u0161e naprej ostanejo v zavarovanju, so upravi\u010dene do pove\u010danja v vi\u0161ini relativnega \u0161tevila, ki ga dolo\u010da zakon za vsako dodatno leto pokojninske dobe do dopolnitve polne starosti (63 let;61 let). Oseba pa lahko ostane v zavarovanju tudi po dopolnitvi 63 oz 61 let. V tem primeru pa se vsako nadaljnje leto delovne dobe vrednoti z odmernim odstotkom v vi\u0161ini 1,5% pokojninske osnove.<\/p>\n

Polna starost <\/em>je za mo\u0161kega 63 let in za \u017eensko 61 let.<\/p>\n

Zavarovancu, ki nima 40 let (mo\u0161ki) oziroma 38 let (\u017eenska)delovne dobe, in pridobi pravico do starostne pokojnine<\/span> pred dopolnitvijo polne starosti, se pokojnina zni\u017ea za vsak mesec starosti, ki mu manjka do dopolnjene polne starosti<\/em>. Pri 58 let staremu mo\u0161kemu se na primer pokojnina zmanj\u0161a za o,30% mese\u010dno, pri 62 let staremu mo\u0161kemu pa o,10% mese\u010dno.<\/p>\n

Osebi, ki ostaja v zavarovanju tudi po dopolnitvi polne starosti se pokojnina pove\u010da tako, da se pokojnina za mesece v prvem letu po dopolnitvi polne starosti pove\u010da za o,3%, v drugem letu 0,2% mese\u010dno in v tretjem letu za o,1% mese\u010dno. \u010ce ostaja oseba v zavarovanju ve\u010d kot tri leta, se ji pokojnina po treh letih ne pove\u010duje ve\u010d.<\/p>\n

Pove\u010danje ali zmanj\u0161anje pokojnine<\/strong> je trajno.<\/p>\n

Kadar oseba ne izpolnjuje pogojev za pridobitev nezmanj\u0161ane starostne pokojnine, ker nima zahtevane starosti, torej v na\u010delu pridobi zmanj\u0161ano starostno pokojnino.<\/p>\n

Pred to neugodnostjo pa so zavarovane<\/strong> nekatere osebe, katerim je delovno razmerje prenehalo zaradi razlogov na strani delodajalca<\/strong> (ste\u010daj, likvidacija, prese\u017eki). Enako velja za zavarovance, ki so invalidi <\/strong>ali brezposelne osebe.<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n


\n<\/strong><\/p>\n

Zavarovancu, ki je dopolnil 58 let in 40 let delovne dobe oz. 38 let delovne dobe – \u017eenska, se pokojnina odmeri v vi\u0161ini, odvisni le od dopolnjene pokojninske dobe, brez zmanj\u0161anja zaradi upokojitve pred dopolnitvijo polne starosti.<\/p>\n

Delna pokojnina (58. \u010dlen)<\/em><\/strong><\/p>\n

Zavarovanec, ki je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, lahko pridobi pravico do delne pokojnine, \u010de je v delovnem razmerju z najve\u010d polovico <\/strong>polnega delovnega \u010dasa. Delna pokojnina se zavarovancu odmeri v vi\u0161ini polovice starostne pokojnine, ki mu gre na dan uveljavitve delne pokojnine, glede na dopolnjeno pokojninsko dobo, pokojninsko osnovo in starost in se potem usklajuje kot druge pokojnine.<\/p>\n

Dr\u017eavna pokojnina (59. \u010dlen)<\/em><\/p>\n

Oseba s stalnim prebivali\u0161\u010dem v RS, ki nima pravice do pokojnine po zakonu niti ne iz tujega javnega pokojninskega sistema in katere lastni dohodki ne presegajo premo\u017eenjskega cenzusa za pridobitev pravice do varstvenega dodatka, pridobi pravico do dr\u017eavne pokojnine, \u010de:<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 je dopolnila 65 let starosti<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 je med 15. in 65. letom starosti najmanj 30 let imela prijavljeno stalno prebivali\u0161\u010de v RS.Dr\u017eavna pokojnina zna\u0161a 33,3% najni\u017eje pokojninske osnove.<\/p>\n

PRAVICE NA PODLAGI INVALIDNOSTI<\/strong><\/p>\n

Invalidnost je stanje, ki je posledica sprememb zdravstvenega stanja, ki jih ni mogo\u010de odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije.<\/p>\n

Invalidnost se razvr\u0161\u010da v tri kategorije:<\/strong><\/p>\n

I. kategorija – \u010de zavarovanec ni ve\u010d zmo\u017een opravljati organiziranega pridobitnega dela ali \u010de je pri njem podana poklicna invalidnost, nima pa ve\u010d preostale delovne zmo\u017enosti<\/p>\n

II. kategorija – \u010de je zavarovan\u010deva delovna zmo\u017enost za svoj poklic zmanj\u0161ana za 50% ali ve\u010d<\/p>\n

III. kategorija – \u010de zavarovanec z ali brez predhodne poklicne rehabilitacije ni ve\u010d zmo\u017een za delo s polnim delovnim \u010dasom, lahko pa opravlja dolo\u010deno delo vsaj s polovico polnega delovnega \u010dasa, oz. \u010de je zavarovan\u010deva delovna zmo\u017enost za njegov poklic zmanj\u0161ana za manj kot 50% ali, \u010de zavarovanec \u0161e lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim \u010dasom vendar pa ni zmo\u017een za delo na delovnem mestu na katerega je razporejen.<\/p>\n

Preostala delovna zmo\u017enost (61. \u010dlen)<\/em><\/strong><\/p>\n

Preostala delovna zmo\u017enost se ugotavlja v primerih invalidnosti II in III kategorije.<\/p>\n

Za tak\u0161ne primere gre:<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u010de lahko zavarovanec dela na drugem delovnem mestu s polnim delovnim \u010dasom in z delovnim naporom, ki ne poslab\u0161a njegove delovne invalidnosti, \u010de gre za delo, ki ustreza njegovi izobrazbi oz. usposobljenosti<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u010de se zavarovanec s poklicno rehabilitacijo lahko usposobi za delo s polnim delovnim \u010dasom na drugem delovnem mestu<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u010de zavarovanec lahko opravlja dolo\u010deno delo vsaj polovico polnega delovnega \u010dasa.<\/p>\n

Vzroki za nastanek invalidnosti<\/em><\/strong><\/p>\n

So\u00a0 : \u00a0\u00a0\u00a0 –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 po\u0161kodba pri delu<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 po\u0161kodba izven dela<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 poklicna bolezen<\/p>\n


\n<\/strong><\/p>\n

Pridobitev pravic na podlagi invalidnosti<\/em><\/strong><\/p>\n

Pravice na temelju invalidnosti pridobi zavarovanec, ki je vklju\u010den v obvezno zavarovanje.<\/p>\n

\u010ce pa oseba ni vklju\u010dena v obvezno zavarovanje <\/strong>pridobi te pravice le, \u010de izpolnjuje posebej predpisane pogoje.<\/p>\n

Samozaposlene osebe, kmetje,\u00a0 vrhunski \u0161portniki, \u0161ahisti, vajenci, star\u0161i, zaporniki, <\/em>ki se obvezno zavarujejo, niso upravi\u010deni do vseh pravic invalidskega zavarovanja, ampak le do pravic, ki pripadajo invalidom I in II kategorije.<\/p>\n

Invalidska pokojnina<\/em><\/strong><\/p>\n

– je pravica iz invalidskega zavarovanja. To pravico pridobi<\/strong> zavarovanec v vsakem primeru, torej ne glede na pokojninsko dobo, \u010de gre za po\u0161kodbo pri delu ali poklicno bolezen v tem primeru se invalidska pokojnina odmeri od pokojninske osnove v enaki vi\u0161ini kot starostna pokojnina za pokojninsko dobo najmanj 40 let<\/strong>, ne glede na starost.<\/p>\n

<\/em>
\n
\n\u010ce pa je invalidnost nastala kot posledica po\u0161kodbe izven dela ali druge bolezni<\/em>, je pogoj za pridobitev pravice do invalidske pokojnine predhodna pokojninska doba v dolo\u010denem trajanju.<\/p>\n

Vi\u0161ina invalidske pokojnine je v na\u010delu odvisna:<\/strong><\/p>\n

1.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 od vzroka nastanka invalidnosti,<\/p>\n

2.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 od dopolnjene starosti in pokojninske dobe ter<\/p>\n

3.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pri\u0161tete pokojninske dobe.<\/p>\n

Poklicna rehabilitacija<\/em><\/strong><\/p>\n

– to pravico in obveznost<\/strong> ima oseba, pri kateri je nastala II kategorija invalidnosti<\/strong>, \u010de na dan nastanka invalidnosti \u0161e ni dopolnila 50 let<\/strong> starosti in \u010de se lahko usposobi za drugo delo, ki ga bo opravljala s polnim delovnim \u010dasom.<\/p>\n

Med poklicno rehabilitacijo<\/span><\/strong> ima zavarovanec pravico do denarnega nadomestila v vi\u0161ini 100% invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala na dan nastanka invalidnosti, razen \u010de se ne usposablja ob delu.<\/p>\n


\n<\/strong><\/p>\n

Pravica do premestitve in nadomestila<\/em><\/strong><\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pridobi zavarovanec v primeru invalidnosti po kon\u010dani poklicni rehabilitaciji<\/strong>, ter v primeru, da je invalidu nastala II kategorija invalidnosti po dopolnjeni starosti 50 let.<\/p>\n

Pravica do dela s kraj\u0161im delovnim \u010dasom in Pravica do delne invalidske pokojnine<\/em>
\n<\/em><\/p>\n

Ti pravici pripadata zavarovancu, pri katerem je podana invalidnost III kategorije, pod pogojem, da ni ve\u010d zmo\u017een delati <\/strong>s polnim delovnim \u010dasom z<\/strong> ali brez<\/strong> poklicne rehabilitacije.<\/p>\n

Delna invalidska pokojnina se lahko zmanj\u0161a<\/span>, \u010de zavarovanec po lastni volji ali krivdi prekine delovno razmerje.<\/p>\n

Ohranitev oz. izguba zaposlitve delovnega invalida<\/em><\/strong><\/p>\n

Zavarovanca, pri katerem je nastala invalidnost II in III kategorije, je delodajalec dol\u017ean obdr\u017eati v delovnem razmerju <\/strong>ter mu zagotoviti pravice<\/span>, ki mu jih daje zakon – ustrezna premestitev, zagotovitev poklicne rehabilitacije, zagotovitev dela s kraj\u0161im delovnim \u010dasom.<\/p>\n

Delovnemu invalidu <\/strong>s preostalo delovno zmo\u017enostjo, lahko<\/strong> delodajalec odpove<\/strong> PoZ, \u010de mu ne more ohraniti zaposlitve. V tem primeru delodajalec lahko odpove PoZ delovnemu invalidu \u010de:<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ne nastopi poklicne rehabilitacije in je ne kon\u010da v dolo\u010denem roku<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ne izpolnjuje obveznosti, dolo\u010dene v pogodbi o poklicni rehabilitaciji<\/strong><\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ne nastopi dela na drugem mestu<\/strong><\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ne pri\u010dne dela s kraj\u0161im delovnim \u010dasom <\/strong><\/p>\n

Vdovska pokojnina<\/em><\/strong><\/p>\n

Vdovsko pokojnino lahko uveljavi<\/strong> vdovec oz. vdova umrlega zavarovanca \u010de:<\/p>\n

Pogoj starost<\/em><\/strong><\/p>\n

ima status zavarovanca<\/strong>, je pogoj starost 53 let ob zavarovan\u010devi smrti ali vsaj 48 let, s tem, da lahko omenjeno pravico uveljavi \u0161ele ko dopolni 53 let<\/p>\n

\u010de nima lastnosti zavarovanca<\/strong> je pogoj za pridobitev starost 48 let. \u010ce je oseba dopolnila 45 let, lahko pri\u010dne u\u017eivati pravico, ko dopolni 48 let.
\n<\/strong><\/p>\n

pogoj <\/em><\/strong><\/p>\n

popolna nezmo\u017enost <\/strong>vdove ali vdovca za delo<\/p>\n

pogoj<\/em><\/strong><\/p>\n

da je dol\u017ean vdovec oz. vdova pre\u017eivljati enega ali ve\u010d otrok, <\/strong>ki imajo pravico do vdovske pokojnine po umrlem<\/p>\n

Pravico do vdovske pokojnine ima tudi vdova, ki se ji zavarovan\u010dev otrok rodi najkasneje<\/strong> 300 dni po smrti zavarovanca.<\/p>\n

Dru\u017einska pokojnina<\/em><\/strong><\/p>\n

Pripada : – otrokom in posvojencem<\/p>\n

– osebe, katere je zavarovanec v \u010dasu svoje smrti pre\u017eivljal<\/p>\n

Otroci imajo pravico do dru\u017einske pokojnine : – dopolnjenega 15 leta starosti ali<\/p>\n

– do konca \u0161olanja ali vajeni\u0161tva pri \u010demer je absolutna omejitev <\/strong>starost dopolnjenih 26 let.<\/p>\n

\u010ce otrok po dopolnjenem 15 letu starosti<\/em> postane brezposelna oseba in je prijavljen na zavodu za zaposlovanje ima pravico do dru\u017einske pokojnine najdlje do dopolnjenega 18 leta.<\/p>\n

\u010ce je otrok iz upravi\u010denih razlogov prekinil \u0161olanje<\/em>, se mu pravica do dru\u017einske pokojnine podalj\u0161a za toliko, kolikor je trajala prekinitev.<\/p>\n

Varstveni dodatek<\/em><\/strong><\/p>\n

– je posebna pravica, katere namen je zagotovitev socialne varnosti osebam,<\/strong> ki so upravi\u010dene do ene izmed pokojnin, vendar ta ne dosega najni\u017eje pokojnine za polno pokojninsko dobo.<\/p>\n

Varstveni dodatek se odmeri razli\u010dno glede na to, ali gre za starostno pokojnino ali gre za druge vrste pokojnin.<\/em><\/strong><\/p>\n

Pravico do varstvenega dodatka ima oseba z najmanj 15 leti pokojninske dobe.<\/p>\n

Invalidnina<\/em><\/strong><\/p>\n

Je pravica, ki pripada zavarovancem v primeru telesne okvare<\/strong>. Pravico do invalidnine pridobi zavarovanec za telesno okvaro, ki je posledica :<\/span><\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 po\u0161kodbe pri delu <\/strong>ali poklicne bolezni, <\/strong>\u010de zna\u0161a telesna okvara najmanj 30% neglede na pokojninsko dobo<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 bolezni <\/strong>ali po\u0161kodbe zunaj dela, <\/strong>\u010de zna\u0161a telesna okvara najmanj 50 %, in \u010de ima zavarovanec ob nastanku telesne okvare dopolnjeno pokojninsko dobo.<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n


\n<\/strong><\/p>\n

Pravica ne pripada osebam, pri katerih je nastala okvara v \u010dasu, ko niso bile zavarovane.<\/strong>
\n<\/strong><\/p>\n

Telesne okvare so razdeljene v 8 stopenj, s tem da je pri prvi stopnji kot najte\u017eji telesna okvara 100%, v zadnji 8 pa ta okvara zna\u0161a 30%<\/p>\n

Odmera invalidnine je odvisna od tega ali je telesna okvara posledica<\/em> po\u0161kodbe pri delu<\/strong> ali poklicne bolezni<\/strong> ali ne.<\/p>\n

Usklajevanje pokojnin<\/em><\/strong><\/p>\n

Pokojnine se usklajujejo na podlagi statisti\u010dnih podatkov o gibanju povpre\u010dnih pla\u010d na zaposlenega.<\/p>\n

Dodatno pokojninsko zavarovanje<\/em><\/strong><\/p>\n

–<\/em><\/strong> je lahko obvezno ali prostovoljno.<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

Dodatno obvezno pokojninsko zavarovanje je <\/strong>urejen sistem zbiranja prispevkov delodajalcev<\/strong> z namenom zagotavljanja pravic oseb do \u00bbpoklicne pokojnine\u00ab<\/strong>.<\/p>\n

Obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje je z zakonom uvedeno za vsa delovna mesta, pri katerih se je v preteklosti \u0161tela zavarovalna doba s pove\u010danjem.<\/em><\/p>\n

Na podlagi obveznega dodatnega zavarovanja imajo zavarovanci pravico do poklicne pokojnine.<\/strong><\/p>\n

Posebnost poklicne pokojnine je, da s smrtjo zavarovanca ne ugasne pravica do pokojnine<\/span> <\/em><\/strong>, temve\u010d se zavarovan\u010devim dedi\u010dem izpla\u010dujejo sredstva, zbrana na osebnem ra\u010dunu zavarovanca.<\/p>\n

Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje<\/strong>; obstaja ve\u010d oblik na temelju razli\u010dnih pokojninskih na\u010drtov<\/strong> ali razli\u010dnih pokojninskih skladov<\/strong>.<\/p>\n

Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje temelji na prostovoljnem pla\u010devanju premij zavarovancev in delodajalcev <\/em>v posebne pokojninske sklade. V to obliko zavarovanja se lahko vklju\u010di zavarovanec ali u\u017eivalec pravice iz obveznega pokojninskega zavarovanja.<\/p>\n

Vpla\u010dila, ki jih zavarovanec ali delodajalec pla\u010duje po obrokih ali v enkratnem znesku se zbirajo na osebnih ra\u010dunih zavarovancev.<\/p>\n

Pravica iz prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja je pravica do \u00bbdodatne starostne pokojnine\u00ab<\/strong>, ki jo zavarovanci lahko u\u017eivajo v obliki mese\u010dne pokojninske rente.<\/p>\n

Pokojninski na\u010drt<\/em><\/strong><\/p>\n

Je splo\u0161ni akt dodatnega pokojninskega zavarovanja, s katerim se uredijo<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pogoji <\/strong>za pridobitev pravic iz pokojninskega dodatnega zavarovanja<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 vrste <\/strong>in obseg<\/strong> teh pravic<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 postopek<\/strong> za njihovo uveljavitev<\/p>\n

Je akt v katerem so opisana splo\u0161na pravila o poklicni pokojnini.<\/em>
\n<\/em><\/p>\n

Pokojninski na\u010drt izvajajo <\/strong>pokojninski skladi<\/em>, ki se lahko oblikujejo kot vzajemni pokojninski skladi ali se ustanovijo kot pokojninske dru\u017ebe.Izvajajo jih tudi zavarovalnice.<\/em>
\n<\/em><\/p>\n

Vzajemni pokojninski sklad: <\/em>–\u00a0\u00a0 <\/em> ni pravna oseba<\/strong><\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 lahko so odprti ali zaprti<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ustanovitelji so eden ali ve\u010d delodajalcev ali finan\u010dne institucije<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ima pravila, ki urejajo vpra\u0161anja dodatnega zavarovanja<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE<\/strong><\/p>\n

Obsega obvezno zdravstveno zavarovanje in prostovoljno zdravstveno zavarovanje.<\/p>\n

Glavni nosilec zdravstvenega zavarovanja je Zavod za zdravstveno zavarovanje v RS.<\/p>\n

Obvezno zdravstveno zavarovanje<\/strong> je pravno urejeno za zavarovance, ki so zaposleni ali samozaposlene osebe.<\/p>\n

Sredstva za obvezno zdravstveno zavarovanje se zagotavljajo s prispevki, ki jih pla\u010dujejo zavarovanci<\/strong>, delodajalci<\/strong> in drugi z zakonom dolo\u010deni zavezanci<\/strong>.<\/p>\n

Osnova za pla\u010dila prispevkov so bruto pla\u010de in bruto nadomestila pla\u010de<\/em> za \u010das odsotnosti z dela.<\/p>\n

Z vidika financiranja je obvezno zdravstveno zavarovanje razdeljeno:<\/strong><\/p>\n

1.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 obvezno zdravstveno zavarovanje za po\u0161kodbo in bolezen<\/strong><\/p>\n

Za bolezen in po\u0161kodbo izven dela sta zavezanca za prispevek delodajalec in zavarovanec.<\/em>
\n<\/em><\/p>\n

2.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 obvezno zdravstveno zavarovanje za po\u0161kodbo pri delu in poklicno bolezen<\/strong><\/p>\n

Zavarovanec za pla\u010dilo prispevka je delodajalec.<\/em><\/p>\n

Prostovoljno zdravstveno zavarovanje <\/strong>temelji na prosti odlo\u010ditvi oseb, da se vklju\u010dijo v to obliko zavarovanja.<\/p>\n


\n<\/strong><\/p>\n

Za prostovoljno zdravstveno zavarovanje pla\u010dujejo prispevke:<\/strong><\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 delodajalci za svoje delavce,<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 delavci zase ali<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 delavci in delodajalci, vsak do dolo\u010dene vi\u0161ine.<\/p>\n

Vi\u0161ino prispevkov dolo\u010da zavod oz. zavarovalnica.<\/p>\n

V okviru prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja se osebam zagotavljajo naslednje pravice<\/em>:<\/strong><\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 razlika do polne vrednosti zdravstvenih storitev<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ve\u010dji obseg pravic od standardnih<\/strong><\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 dodatne pravice<\/strong><\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 zavarovanje oseb, ki niso zavarovane v okviru obveznega zavarovanja<\/p>\n

STAR\u0160EVSKO VARSTVO IN DRU\u017dINSKI PREJEMKI<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

Vrste star\u0161evskega dopusta:<\/strong><\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 porodni\u0161ki dopust<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 o\u010detovski dopust<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 dopust za nego in varstvo otroka<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 posvojiteljski dopust<\/p>\n

Star\u0161evski dopust je dolo\u010den v koledarskih dnevih za polno odsotnost z dela. Delodajalci pa so dol\u017eni delavcem zagotoviti odsotnost z dela zaradi izrabe star\u0161evskega dopusta.<\/p>\n

PORODNI\u0160KI DOPUST<\/strong><\/p>\n

Mati<\/strong> ima pravico do porodni\u0161kega dopusta v trajanju\u00a0 105 dni. Izrabi ga v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela. Nastopi ga 28 dni ali 45 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga dolo\u010di ginekolog.<\/p>\n

\u010ce dopusta v tem roku ne nastopi, neizrabljenega dela ne more izrabiti po otrokovem rojstvu, razen v primeru, \u010de je porod nastopil pred predvidenim datumom.<\/p>\n

Porodni\u0161ki dopust lahko uveljavlja tudi o\u010de <\/strong>otroka, \u010de mati umre<\/em>, zapusti otroka <\/em>ali na podlagi mnenja pristojnega zdravnika<\/em>, da mati trajno ali za\u010dasno ni sposobna za samostojno \u017eivljenje in delo.<\/p>\n

V soglasju z materjo<\/em> pa lahko uveljavlja porodni\u0161ki dopust tudi o\u010de otroka, v primerih, ko otroka rodi mati mlaj\u0161a od 18 let in ima status vajenke, dijakinje, \u0161tudentke<\/em>.<\/p>\n

O\u010cETOVSKI DOPUST<\/strong><\/p>\n

– je pravica o\u010deta do odsotnosti z dela zaradi sodelovanja pri negi in varstvu otroka v \u010dasu\u00a0 porodni\u0161kega dopusta matere.<\/p>\n

O\u010de <\/strong>ima pravico do o\u010detovskega dopusta v trajanju 90 dni\u00a0 in mora izrabiti en del o\u010detovskega dopusta v \u010dasu porodni\u0161kega dopusta matere najmanj v trajanju 15 dni v obliki polne odsotnosti z dela. Razliko lahko izrabi najkasneje do otrokovega 8 leta starosti. Evidenco o izrabi tega dela dopusta vodita delodajalec in CSD.<\/p>\n

DOPUST ZA NEGO IN VARSTVO OTROKA<\/strong><\/p>\n

– je namenjen zagotavljanju nege in varstva otroka po izteku porodni\u0161kega dopusta. Traja 260 dni, izrabi pa ga lahko eden izmed star\u0161ev.<\/p>\n

O izrabi se star\u0161a dogovorita vsaj 30 dni pred potekom porodni\u0161kega dopusta. Izrabi se v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela.<\/p>\n

Del tega dopusta je mogo\u010de izrabiti tudi zunaj z zakonom dolo\u010denega 260-dnevnega obdobja, vendar najkasneje do 8 leta otrokove starosti.<\/p>\n

POSVOJITELJSKI DOPUST<\/strong><\/p>\n

Pravico do posvojiteljskega dopusta ima posvojitelj, katerega trajanje je odvisno od starosti otroka.<\/strong> \u010ce gre za otroka starega od 1 – 4 leta zna\u0161a posvojiteljski dopust 150 dni, od 4 – 10 let starosti otroka pa zna\u0161a posvojiteljski dopust 120 dni.<\/p>\n

Pravice do posvojiteljskega dopusta pa nima oseba, ki posvoji otroka svojega zakonca.<\/p>\n

Posvojiteljski dopust se lahko izrabi v strnjenem nizu ob polni ali delni odsotnosti z dela.<\/p>\n

DRU\u017dINSKI PREJEMKI<\/strong><\/p>\n

So naslednji denarni prejemki :<\/p>\n

Star\u0161evski dodatek<\/p>\n

Pomo\u010d ob rojstvu otroka<\/p>\n

Otro\u0161ki dodatek<\/p>\n

Dodatek za veliko dru\u017eino<\/p>\n

Dodatek za nego otroka<\/p>\n

Delno pla\u010dilo za izgubljeni dohodek<\/p>\n

Star\u0161evski dodatek je denarna pomo\u010d star\u0161em, kadar po rojstvu otroka niso upravi\u010deni do star\u0161evskega nadomestila. Pravica traja 365 dni od rojstva otroka. Pravico ima mati, \u010de je dr\u017eavljanka RS in ima stalno prebivali\u0161\u010de v RS in \u010de je otrok slovenski dr\u017eavljan.<\/strong><\/p>\n

Pomo\u010d ob rojstvu otroka je enkratni denarni prejemek, ki je namenjen nakupu opreme za novorojenca. Namesto denarnega prejemka se lahko v enaki vrednosti zagotovi oprema za novorojenca. \u0160tevilo razli\u010dnih vrst zavitkov ( danes imamo 3) predpi\u0161e minister. Pravico do pomo\u010di ob rojstvu otroka ima vsak otrok, katerega mati ali o\u010de imata stalno prebivali\u0161\u010de<\/strong> v RS.<\/p>\n

Otro\u0161ki dodatek<\/strong><\/p>\n

Otrok, ki je upravi\u010den do otro\u0161kega dodatka, je oseba do dopolnjenega 18 leta starosti, starej\u0161a pa, \u010de se \u0161ola, dokler ima status u\u010denca, dijaka, vajenca ali \u0161tudenta najdlje do dopolnjenega 26 leta starosti. Pravica <\/strong>do otro\u0161kega dodatka se prizna za dobo 1 leta, ima pa jo eden od star\u0161ev.<\/p>\n

Dodatek za veliko dru\u017eino<\/strong><\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 je letni prejemek, namenjen dru\u017eini z ve\u010d otroki\u00a0 ( 3 ali ve\u010d ) in se letno izpla\u010da v enkratnem znesku.<\/p>\n

Pravico<\/strong> lahko uveljavi dru\u017eina v letu, se je tretji otrok rodil, najkasneje do 30 junija.<\/p>\n

Dodatek za nego otroka<\/strong><\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 je denarni dodatek za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo in je namenjen kritju pove\u010danih \u017eivljenjskih stro\u0161kov.<\/p>\n

Pravico<\/strong> do dodatka za nego otroka ima eden od star\u0161ev, \u010de\u00a0 otrok\u00a0 ima v RS stalno prebivali\u0161\u010de. Pravica do dodatka pa je izklju\u010dena, \u010de je otrok name\u0161\u010den v zavod, v katerem ima celovito brezpla\u010dno oskrbo.<\/p>\n

Delno izpla\u010dilo za izgubljeni dohodek<\/strong><\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 je osebni prejemek, ki ga prejme eden od star\u0161ev, kadar prekine delovno razmerje in za\u010dne delati kraj\u0161i delovni \u010das zaradi nege in varstva otroka s te\u017eko motnjo v du\u0161evnem razvoju.<\/p>\n

Pravica<\/strong> se uveljavlja na podlagi mnenja zdravni\u0161ke komisije. \u0160teje se, da je oseba prenehala z delom, \u010de prekine delovno razmerje, sklenjeno za nedolo\u010den \u010das, oz. \u010de zahteva izbris iz registra brezposelnih oseb.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja obsega razli\u010dne vrste zavarovanj. Gre za obvezna in prostovoljna zavarovanja, ki jih ureja zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in sicer: –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi medgeneracijske solidarnosti in –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 obvezno in prostovoljno dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V obvezno zavarovanje se lahko v primerih, ki jih … Preberi ve\u010d o Pokojninsko in invalidsko zavarovanje<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[889],"tags":[920,913,929,928,914,930,932,931,933,923,927],"class_list":["post-745","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-2-letnik-zdravstvena-in-socialna-zakonodaja","tag-2letnik-socialna-in-zdravstvena-zakonodaja","tag-invalidsko-zavarovanje","tag-pokoj","tag-pokojnina","tag-pokojninsko-zavarovanje","tag-porodniski-dopust","tag-starostna-pokojnina","tag-starsevski-dodatki","tag-upokojitev","tag-zakoni-v-zdravstvu","tag-zakonodaja-zdravstvena"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/745","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=745"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/745\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=745"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=745"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=745"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}