{"id":750,"date":"2009-06-08T17:24:41","date_gmt":"2009-06-08T16:24:41","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=750"},"modified":"2010-06-15T10:14:42","modified_gmt":"2010-06-15T09:14:42","slug":"pediatricna-zdravstvena-nega-zdravstvena-nega-otroka-pediatrija","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/pediatricna-zdravstvena-nega-zdravstvena-nega-otroka-pediatrija\/","title":{"rendered":"ZN otroka in mladostnika zapiski 1.del"},"content":{"rendered":"

\"zdravstvena-nega-otroka\"POSEBNOSTI PEDIATRI\u010cNE ZDRAVSTVENE\u00a0 NEGE<\/strong><\/p>\n

Rast otroka ( TT, TD \/ TV, OG).<\/p>\n

Vrednosti idealne TT in TD\/TV dobimo iz percentilnih tablic in so odvisne od starosti in spola otroka.<\/p>\n

Dejavniki, ki vplivajo na rast: genski, prehrana, spol, rasa, bolezni, ekonomsko stanje.<\/p>\n

Razvoj otroka pomeni kakovostne spremembe funkcij otrokovega organizma ( govor, zobovje, gibanje, spretnosti, mi\u0161ljenje).<\/p>\n

Anatomija in fiziologija sta druga\u010dni kot pri odraslem \u010dloveku ( zobovje, dojen\u010dek ima odprto veliko in malo fontanelo).<\/p>\n

Imunski sistem se odziva druga\u010de kot pri odraslem (PT, cepljenje).<\/p>\n

<\/p>\n

Otrokova reakcija ob bolezni (otroka je strah izvajanja intervencij, odraslega je strah izida bolezni).<\/p>\n

Potek bolezni (otitis, bronhitis, izpah kolka). Odvisnost od pomo\u010di odrasle osebe.<\/p>\n

Kadar je otrok bolan je prizadeta vsa dru\u017eina in ne le otrok.<\/p>\n

ZDRAVSTVENA VZGOJA IN ZDRAVSTVENI NASVETI<\/strong><\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 MS je vklju\u010dena v vse aktivnosti otro\u0161kega varstva.<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Eden pomembnih preventivnih dejavnikov je zdravstvena vzgoja.<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Poznati moramo PZN, T\u017dA, rast in razvoj otroka, potrebe otroka v posameznih \u017eivljenjskih obdobjih, bolezni, osnove vzgoje in varstva.<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Poleg znanja so potrebne \u0161e primerne osebnostne lastnosti in sposobnosti (moralne in eti\u010dne vrednote, odgovornost, zanesljivost, humanost, iskrenost, po\u0161tenost, prijaznost, vljudnost, sposobnost za medsebojno sodelovanje, upo\u0161tevanje in spo\u0161tovanje druga\u010dnosti ter veselje do dela z otroci).<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Vzpostaviti mora zaupljiv odnos z otrokom in njegovimi star\u0161i (znanje u\u010dinkovite komunikacije).<\/p>\n

NEDONO\u0160EN\u010cEK<\/strong><\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 5% do 10% nedono\u0161en\u010dkov,<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pre\u017eivetje od 24. tedna GS in porodni te\u017ei 500 gramov.<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Nedono\u0161en\u010dek ( praematurus ) je rojen pred 37. t. GS<\/p>\n

TELESNE ZNA\u010cILNOSTI<\/strong><\/p>\n

FIZIOLO\u0160KE ZNA\u010cILNOSTI<\/strong><\/p>\n

DIHANJE<\/strong><\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Koncentracija kisika v inkubatorju se dolo\u010di glede na prisotnost kisika v arterialni krvi<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Apnea blazinice<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Monitoring<\/p>\n

VZDR\u017dEVANJE TELESNE TEMPERATURE<\/strong><\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Termonevtralno okolje v inkubatorju (32.5 – 36 stopinj)<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 S plastjo obleke prepre\u010dujemo iz\u017earevanje toplote k hladnim stenam inkubatorja<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 TT\u00a0 36.2 – 36.8 stopinj<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Merjenje TT s pomo\u010djo ko\u017ene elektrode<\/p>\n

IZOGIBANJE NEVARNOSTIM V OKOLJU<\/strong><\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Zunanji vplivi okolja, po\u0161kodbe ko\u017ee, TT, koncentracija kisika, aspiracija<\/p>\n

ODVAJANJE IN IZLO\u010cANJE<\/strong><\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Izlo\u010danje sluzi, primesi krvi ali gnoja.<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Slab\u0161e delovanje ledvic.<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Pojav edemov (nezrele ledvice zadr\u017eujejo elektrolite).<\/p>\n

DELOVANJE OBTO\u010cIL<\/strong><\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Nagnjenost h krvavitvam (krhke kapilare, ki rade pokajo)<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Pomanjkanje faktorjem strjevanja krvi (protrombin)<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Frekvenca pulza zna\u0161a v mirovanju 120 – 160 utripov \/ minuto.<\/p>\n

ZLATENICA (HIPERBILIRUBINEMIJA)<\/strong><\/p>\n

Zlatenica pri novorojen\u010dku je stanje, ko je koncentracija serumskega bilirubina tako velika, da povzro\u010di rumeno obarvanost ko\u017ee, vidnih sluznic in belo\u010dnice.<\/p>\n

FIZIOLO\u0160KA ZLATENICA<\/strong> nastane zaradi pove\u010danega nastajanja bilirubina ob razpadu eritrocitov in po\u010dasnej\u0161ega izlo\u010danja iz telesa zaradi nezrelega encimskega sistema v jetrih.<\/p>\n

PATOLO\u0160KA ZLATENICA<\/strong> nastane zaradi neskladja RH-faktorja ali krvnih skupin ABO, hemoliti\u010dne anemije.<\/p>\n

Nevarnosti zlatenice: okvare bazalnih ganglijev, psihomotori\u010dna retardacija, gluhost, epilepsija.<\/p>\n

Znaki hiperbilirubinemije: rumenkasta obarvanost ko\u017ee in sluznice, somnolenca, bruhanje, zmanj\u0161an apetit, anemija. V te\u017ejih primerih, ko se \u017ee ve\u017ee bilirubin v celicah C\u017dS, se pojavi otrplost, kr\u010di, paralize.<\/p>\n

ZDRAVLJENJE ZLATENICE<\/strong><\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Fototerapija<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Izmenjalna transfuzija (ET)<\/p>\n

FOTOTERAPIJA<\/strong> je zdravljenje s svetlobo dolo\u010dene valovne dol\u017eine. Spreminja v ma\u0161\u010dobah topne molekule bilirubina v vodotopne, ki se izlo\u010dijo z \u017eol\u010dem in urinom.<\/p>\n

Za fototerapijo uporabljamo modro svetlobo.<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Stoje\u010da svetilka<\/p>\n

Priprava novorojen\u010dka na fototerapijo:<\/strong><\/p>\n

    \n
  1. Novorojen\u010dek se “son\u010di” gol, oble\u010deno ima le pleni\u010dko<\/li>\n
  2. Novorojen\u010dek le\u017ei v inkubatorju, topli posteljici (Baby Term), v navadni posteljici.<\/li>\n
  3. Aparat mora biti 45 cm nad telesom novorojen\u010dka.<\/li>\n
  4. Novorojen\u010dku za\u0161\u010ditimo o\u010di.<\/li>\n
  5. Novorojen\u010dka je potrebno obra\u010dati na dve uri.<\/li>\n
  6. Fototerapija se prekine, ko se novorojen\u010dek hrani.<\/li>\n<\/ol>\n

    Opazovanje novorojen\u010dka med fototerapijo<\/strong><\/p>\n

      \n
    1. Merjenje TT<\/li>\n
    2. Vzdr\u017eevati hidracijo<\/li>\n
    3. Opazovanje barve ko\u017ee<\/li>\n
    4. Za\u0161\u010ditene o\u010di<\/li>\n
    5. Uporaba krem, losionov ali olj lahko na ko\u017ei povzro\u010di opekline<\/li>\n<\/ol>\n

      IZMENJALNA TRANSFUZIJA KRVI (ET)<\/strong><\/p>\n

      Kadar kljub intenzivni fototerapiji koncentracija bilirubina v serumu\u00a0 nara\u0161\u010da, izvajamo ET. Poseg izvajamo skozi popkovno veno. Zamenjamo dolo\u010den volumen otrokove krvi.<\/p>\n

      GIBANJE IN OHRANITEV \u017dELENE TELESNE LEGE<\/strong><\/p>\n

      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Nekoordinirani gibi<\/p>\n

      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Neusklajeni gibi rok in nog<\/p>\n

      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Hipotonija<\/p>\n

      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u0160ibkost ali odsotnost nekaterih refleksov<\/p>\n

      SPANJE IN PO\u010cITEK<\/strong><\/p>\n

      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Nedono\u0161en\u010dek ve\u010dino \u010dasa prespi, te\u017eko se prebuja, na zunanje dra\u017eljaje reagira s slabotnimi gibi in slabotnim jokom.<\/p>\n

      TELESNA \u010cISTO\u010cA IN UREJENOST<\/strong><\/p>\n

      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ko\u017ea je tanka in zelo ranljiva.<\/p>\n

      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ima zna\u010dilno rde\u010do barvo.<\/p>\n

      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Podko\u017eno ma\u0161\u010devje in mi\u0161i\u010dje je slabo razvito.<\/p>\n

      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Epitelizacija popka traja dalj \u010dasa kot pri dono\u0161enem novorojen\u010dku.<\/p>\n

      IZRA\u017dANJE \u010cUSTEV, POTREB<\/strong><\/p>\n

      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Povezava otrok – star\u0161i (\u010dustvena vez)<\/p>\n

      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Nebogljeni in negotovi star\u0161i, ki potrebujejo psihi\u010dno oporo in znanje o negi nedono\u0161en\u010dka.<\/p>\n

      POVEZAVA S STAR\u0160I IN AKTIVNOST U\u010cENJA<\/strong><\/p>\n

      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Obiski<\/p>\n

      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Vklju\u010devanje star\u0161ev v nego svojega otroka<\/p>\n

      CILJI ZDRAVSTVENE NEGE<\/strong><\/p>\n

      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Rast in razvoj nedono\u0161en\u010dka.<\/p>\n

      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Nedono\u0161en\u010dku je potrebno zagotoviti pogoje, ki so \u010dim bolj podobni pogojem \u017eivljenja v maternici, torej vse tisto, za kar so bili prikraj\u0161ani zaradi prezgodnjega poroda (temperatura, vlaga, kisik, prehrana).<\/p>\n

      PREDNOSTI ZDRAVSTVENE NEGE V INKUBATORJU<\/strong><\/p>\n

      NOVOROJEN\u010cEK<\/strong><\/p>\n

      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Preno\u0161en\u010dek (postmaturus) rojen po 42. t. GS<\/p>\n

      Opredelitev novorojen\u010dkov<\/p>\n

      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Novorojen\u010dek z nizko PT pod 2500 gramov<\/p>\n

      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Novorojen\u010dek z zelo nizko PT pod 1500 gramov<\/p>\n

      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Novorojen\u010dek s skrajno nizko PT pod 1000 gramov<\/p>\n

      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Novorojen\u010dek premajhen za GS (SGA) – zahiran\u010dek<\/p>\n

      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Novorojen\u010dek prevelik za GS (LGA)<\/p>\n

      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Za to obdobje je zna\u010dilna velika odvisnost otroka od strokovne nege.<\/p>\n

      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Za \u017eivljenje in zdravje otroka je najnevarnej\u0161ih prvih 10 dni \u017eivljenja, ko se otrok prilagaja na ekstrauterino \u017eivljenje.<\/p>\n

      Splo\u0161ni videz otroka<\/p>\n

      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 PD, PT, OG<\/p>\n

      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Fiziolo\u0161ki padec TT<\/p>\n

      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Fiziolo\u0161ka zlatenica<\/p>\n

      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Temne o\u010di<\/p>\n

      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Bele obloge na jeziku<\/p>\n

      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 “Sesalni \u017eulj” na zgornji ustnici<\/p>\n

      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u0160irok in kratek vrat<\/p>\n

      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Izbo\u010den trebuh<\/p>\n

      DOJEN\u010cEK<\/strong><\/p>\n

      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u010cas od kon\u010danega 1.\u00a0 do 12. meseca starosti.<\/p>\n

      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Je prvo leto, ko se razvije otrok iz bitja skoraj nesposobnega za kakr\u0161nokoli zavestno aktivnost do otroka, ki zavestno komunicira s svojim okoljem.<\/p>\n

      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Sistematski pregledi v prvem, tretjem, \u0161estem, devetem in dvanajstem mesecu starosti.<\/p>\n

      Telesna rast dojen\u010dka<\/p>\n

      Zdrav dojen\u010dek v 5. in 6. mesecu \u017eivljenja PT podvoji, pri 12. mesecih PT potroji.<\/p>\n

      Podatke o idealni vrednosti dol\u017eine in vi\u0161ine glede na spol in starost otroka dobimo iz percentilnih tabel.<\/p>\n

      PSIHOMOTORI\u010cNI RAZVOJ DOJEN\u010cKA<\/strong><\/p>\n

      Psihomotori\u010dni razvoj dojen\u010dka obsega razvoj motorike (dr\u017eanje in obra\u010danje glave, telesa, rok in nog), razvoj vida, sluha in govora ter razvoj du\u0161evnosti.<\/p>\n

      GIBANJE IN USTREZNA LEGA<\/strong><\/p>\n

      Za otrokov optimalen psihomotori\u010dni razvoj je zelo pomembno pravilno vsakodnevno ravnanje z dojen\u010dkom (Handling).Pravilno ravnanje z dojen\u010dkom omogo\u010di razvoj pravilnih vzorcev gibanja in dr\u017ee.<\/p>\n

      CILJ:<\/strong><\/p>\n

      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Pospe\u0161evanje otrokovega razvoja, ki naj sledi normam razvoja za dolo\u010deno starost in postopno osvaja nove aktivnosti v gibanju.<\/p>\n

      NA\u010cRT:<\/strong><\/p>\n

      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Udobna obla\u010dila, ki otroka ne ovirajo pri gibanju<\/p>\n

      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Razli\u010dni polo\u017eaji v postelji<\/p>\n

      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Sedenje ob opori<\/p>\n

      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Sedenje v stol\u010dku<\/p>\n

      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Otroku omogo\u010dimo \u010dim ve\u010d \u010dasa na tleh (plazenje)<\/p>\n

      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Navajanje na stojo in hojo.<\/p>\n

      ZDRAVSTVENA NEGA NOVOROJEN\u010cKA IN DOJEN\u010cKA<\/strong><\/p>\n

      DIHANJE<\/strong><\/p>\n

      Po rojstvu si mora otrok sam s svojim dihanjem zagotoviti zadostne koli\u010dine kisika za oskrbo svojih tkiv.<\/p>\n

      Da lahko plju\u010da trajno prevzamejo funkcijo zunanjega dihanja, mora priti\u00a0 do dolo\u010denih sprememb:<\/p>\n

      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Teko\u010dina iz plju\u010d mora biti odstranjena.<\/p>\n

      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Plju\u010dne alveole se morajo trajno napolniti z zrakom.<\/p>\n

      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Pretok krvi skozi plju\u010da se mora pove\u010dati.<\/p>\n

      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Dihalni center mora trajno prevzeti svojo nalogo.
      \n
      \nDa dojen\u010dek lahko nemoteno diha, poskrbimo vsak dan za naslednje aktivnosti:<\/p>\n

      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Zra\u010denje<\/p>\n

      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Kajenje je prepovedano<\/p>\n

      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Sprehodi na sve\u017eem zraku<\/p>\n

      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Prehodnost dihalnih poti<\/p>\n

      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ustrezni polo\u017eaji in ustrezna lega<\/p>\n

      Frekvenca dihanja<\/p>\n

      Cilj: nemotena oskrba tkiv s kisikom.<\/p>\n

      PREHRANJEVANJE IN PITJE<\/strong><\/p>\n

      – Najbolj\u0161a hrana za dojen\u010dka v prvih mesecih \u017eivljenja je materino mleko.<\/p>\n

      – Izklju\u010dno dojenje do dopolnjenega 6. meseca starosti.<\/p>\n

      – Dopolnilno hranjenje po stekleni\u010dki.<\/p>\n

      – Iskalni, sesalni, po\u017eiralni refleks<\/p>\n

      – Koli\u010dina zau\u017eite hrane na obrok<\/p>\n

      – Pogostost hranjenja<\/p>\n

      Cilj: Dobro hidriran in prehranjen otrok, ki raste in pridobiva telesno te\u017eo.<\/p>\n

      DOJENJE<\/strong><\/p>\n

      O prehrani dojen\u010dka obstajajo razli\u010dna mnenja, ki pa se tudi pogosto spreminjajo. Nekaj pa je ostalo skozi stoletja enako – dojenje je naravni in najbolj\u0161i na\u010din prehrane v obdobju novorojen\u010dka in dojen\u010dka. Ugodno vpliva na njegovo rast in razvoj.<\/p>\n

      Zdravstveni delavci so tisti, ki usmerjajo na\u010din in vrsto prehrane dojen\u010dka. V zdravstvenih ustanovah, kjer ne spodbujajo dojenje, s tem pripomorejo po poseganju hranjenja z umetnimi hranilnimi pripravki, kar pripomore k pojavljanju razli\u010dnih obolenj, alergij, oku\u017eb in ve\u010dji smrtnosti novorojen\u010dkov.<\/p>\n

      Dojenje pa ni le aktivnost hranjenja dojen\u010dka, ampak tudi nadaljevanje tesnega intimnega stika, ki se je prekinilo ob rojstvu. Pri dojenju novorojen\u010dek z dotikom zadovoljuje potrebo po ljubezni, varnosti, pripadnosti, zaupanju, sli\u0161i bitje materinega srca, dihanja, govorjenja, ob\u010duti njen vonj, dotik.<\/p>\n

      Lastnosti materinega mleka:<\/strong><\/p>\n

        \n
      • je sterilno,<\/li>\n
      • vsebuje protitelesa (IgA), ki \u0161\u010ditijo otroka pred nastankom alergij,<\/li>\n
      • vsebuje za\u0161\u010ditne snovi, ki varujejo otroka pred oku\u017ebami,<\/li>\n
      • prevladujejo la\u017eje prebavljive beljakovine (laktoalbumini, laktoglobulini), ki vplivajo na otrokovo rast in razvoj mo\u017eganov,<\/li>\n
      • prevladujejo la\u017eje prebavljive nenasi\u010dene in esencialne ma\u0161\u010dobne kisline, ki so vir energije in vplivajo na razvoj mo\u017eganov,<\/li>\n
      • med ogljikovimi hidrati prevladuje laktoza,<\/li>\n
      • dobra absorbcija \u017eeleza,<\/li>\n
      • v primerjavi s kravjim mlekom vsebuje manj\u0161o koli\u010dino mineralnih snovi, kar manj obremenjuje otrokove ledvice.<\/li>\n
      • Dojeni otroci manj obolevajo za obolenji prebavil, dihal in vnetji u\u0161es. Materino mleko je tudi ekolo\u0161ko bolj prijazno okolju.<\/li>\n<\/ul>\n

        Ovire izklju\u010dnemu dojenju:<\/strong><\/p>\n

          \n
        • dopolnilno hranjenje po stekleni\u010dki,<\/li>\n
        • uporaba tola\u017eilnih dud za pomiritev otroka,<\/li>\n
        • ponujanje nadomestnih sladkih teko\u010din (\u010daj, sok),<\/li>\n
        • omejevanje \u0161tevila podojev,<\/li>\n
        • omejevanje dol\u017eine posameznega podoja,<\/li>\n
        • predpisovanje \u010dasa dojenja.<\/li>\n<\/ul>\n

          IZLO\u010cANJE, ODVAJANJE<\/strong><\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Prvo blato (mekonij) novorojenec izlo\u010di v prvih 12 urah<\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Prehodno blato 4. – 7. dan po rojstvu<\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Bruhanje, polivanje<\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ve\u010dja ali manj\u0161a pogostost izlo\u010danja blata je zelo pogost vzrok za zaskrbljenost star\u0161ev, zamenjavo hrane in iskanje zdravstvene pomo\u010di.<\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Izlo\u010danje urina se v obdobju dojen\u010dka stabilizira. Ledvice so dovolj zrele, da lahko obvladajo izlo\u010danje vode in odpadnih snovi glede na vnos. To pomeni, da pride \u017ee do koncentracije urina.<\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Potenje je pri zdravem dojen\u010dku dober mehanizem uravnavanja TT in prilagajanje temperaturi okolja.<\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Nekateri dojen\u010dki se mo\u010dno potijo. Znojenje lahko izzove blag izpu\u0161\u010daj.<\/p>\n

          Cilj:\u00a0\u00a0 Nadzor nad vsemi izlo\u010dki. Prepre\u010deno bruhanje.<\/p>\n

          VZDR\u017dEVANJE NORMALNE TELESNE TEMPERATURE<\/strong><\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Telesna temperatura dojen\u010dka je 36 do 37 stopinj C.<\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Primerna temperatura prostora je 22 do 24 stopinj C (odvisna od starosti in aktivnosti dojen\u010dka).<\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Nevarnost podhladitve in pregretja dojen\u010dka.<\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Vro\u010dinski kr\u010di ob povi\u0161ani TT nad 38.5 stopinj Celzija<\/p>\n

          Cilj: Ohranjanje normalne telesne temperature.<\/p>\n

          Pravo\u010dasno ukrepanje ob nepravilnostih.<\/p>\n

          Prepre\u010deni vro\u010dinski kr\u010di.<\/p>\n

          Na\u010drtovanje intervencij zdravstveni negi<\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Mikroklima<\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Otrokova obla\u010dila<\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Hladilna kopel<\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Hladni ovitki<\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Hidracija<\/p>\n

          OSEBNA HIGIENA IN UREJENOST, PREOBLA\u010cENJE<\/strong><\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Zdrava ko\u017ea dojen\u010dka je ro\u017enata in napeta.<\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Dobro razvito podko\u017eno ma\u0161\u010devje.<\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Lasje, nohti.<\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Pora\u0161\u010denost z lanugo dla\u010dicami.<\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Popek.<\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Redno skrbimo za osebno higieno.<\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Dojen\u010dka oble\u010demo v bomba\u017ena obla\u010dila primerne velikosti.<\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Pri obla\u010denju in sla\u010denju dojen\u010dka skrbimo za njegovo dobro po\u010dutje ter vzpodbujamo njegovo sodelovanje.<\/p>\n

          CILJ:<\/strong><\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Primerno oble\u010den otrok, ob tem zadovoljen in postopno motiviran za sodelovanje pri obla\u010denju.<\/p>\n

          NA\u010cRT:<\/strong><\/p>\n

          –\u00a0 Obred obla\u010denja in sla\u010denja je potrebno narediti otroku prijeten in zabaven.<\/p>\n

          Spremljan naj bo z govorjenjem in igricami. Otrok bo tako pozabil, da mu je opravilo neprijetno. V drugi polovici leta ga vzpodbujamo, da bo pri aktivnosti sodeloval.<\/p>\n

          SPANJE IN PO\u010cITEK<\/strong><\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 20 ur na dan<\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ritem budnosti in spanja<\/p>\n

          Cilj: spo\u010dit in naspan otrok, a prav tako naspani tudi star\u0161i.<\/p>\n

          IZOGIBANJE NEVARNOSTIM V OKOLJU<\/strong><\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Nevarnost padcev in po\u0161kodb<\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Nevarnost aspiracije ali zadu\u0161itve<\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Nevarnost oku\u017ebe<\/p>\n

          CEPLJENJE<\/strong><\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Cepljenje je postopek, pri katerem z dajanjem dolo\u010denega antigena\u00a0 dose\u017eemo nastajanje specifi\u010dne odpornosti, ki nekaj \u010dasa \u0161\u010diti otroka pred dolo\u010deno nalezljivo boleznijo.<\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Cepljenje izvajamo po cepilnem koledarju in je po zakonu obvezno za vse otroke.<\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ob vsakem cepljenju mora biti otrok zdrav (anamneza, pregled otroka).<\/p>\n

          IZRA\u017dANJE \u010cUSTEV IN POTREB, KOMUNIKCIJA, JOK<\/strong><\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Jok<\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Nasmeh<\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Vid, sluh<\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Spoznavanje okolice preko ko\u017ee<\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Dojen\u010dek komunicira in se izra\u017ea z jokom, smehom, z mimiko obraza in s polo\u017eajem telesa<\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Vzpodbujanje otrokovega govora<\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Neverbalna komunikacija<\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Dojen\u010dek potrebuje ne\u017enost, ljubezen in pozornost!<\/p>\n

          REKREACIJA, DNEVNE AKTIVNOSTI<\/strong><\/p>\n

          Sprehod omogo\u010da zdrav telesni in du\u0161evni razvoj dojen\u010dka, ugodno vpliva na dihala, srce in krepi imunski sistem.<\/p>\n

          Son\u010denje ugodno vpliva na razvoj dojen\u010dka, utrjuje ko\u017eo, prepre\u010duje nastanek rahitisa.<\/p>\n

          CILJ:<\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Prijetno utrujen otrok in zadovoljen s svojo aktivnostjo oziroma rekreacijo.<\/p>\n

          U\u010cENJE, PRIDOBIVANJE ZNANJA O RAZVOJU OTROKA IN NJEGOVEM ZDRAVJU<\/strong><\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ugotavljamo potrebe star\u0161ev po zdravstveno-vzgojnih nasvetih.<\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Pou\u010dujemo star\u0161e o vseh vsakodnevnih aktivnostih, ki vplivajo na rast in razvoj zdravega dojen\u010dka.<\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Potrebe otroka po u\u010denju<\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Igra\u010de so za otroka orodje, s pomo\u010djo katerih odkriva \u0161ir\u0161o okolico.<\/p>\n

          CILJ:<\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Razpolo\u017een otrok, ki sledi normam razvoja in ni oviran v svojem raziskovanju okolice.<\/p>\n

          NA\u010cRT:<\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Igra\u010de morajo biti prilagojene otrokovi razvojni stopnji.<\/p>\n

          CILJI ZDRAVSTVENE NEGE<\/strong><\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Globalni cilj je zdrav in zadovoljen otrok, ki pridobiva telesno te\u017eo, se razvija in raste.<\/p>\n

          Za posamezne aktivnosti je tudi potrebno opredeliti cilje:<\/strong><\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 dobra predihanost plju\u010d<\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Normalna TT<\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Nepo\u0161kodovana, zdrava ko\u017ea<\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Primerno oble\u010den, naspan in spo\u010dit otrok<\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Obvarovan pred nevarnostmi okolja<\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Razumljena njegova skromna komunikacija in samozavestna mati<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

          POSEBNOSTI PEDIATRI\u010cNE ZDRAVSTVENE\u00a0 NEGE Rast otroka ( TT, TD \/ TV, OG). Vrednosti idealne TT in TD\/TV dobimo iz percentilnih tablic in so odvisne od starosti in spola otroka. Dejavniki, ki vplivajo na rast: genski, prehrana, spol, rasa, bolezni, ekonomsko stanje. Razvoj otroka pomeni kakovostne spremembe funkcij otrokovega organizma ( govor, zobovje, gibanje, spretnosti, mi\u0161ljenje). … Preberi ve\u010d o ZN otroka in mladostnika zapiski 1.del<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[934],"tags":[629,945,941,944,943,938,940,942,935,939,936,937,791],"class_list":["post-750","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-2-letnik-zdravstvena-nega-otroka-in-mladostnika","tag-2letnik-zn-otroka-in-mladostnika","tag-cilji-zdravstvene-nege-otroka","tag-dojencek","tag-dojenje","tag-fototerapija","tag-nedonosencek","tag-zdravljenje-zlatenice","tag-zdravstvena-nega-novorojencka","tag-zdravstvena-nega-otroka-in-mladostnika","tag-zdravstvena-nega-otroka-nedonosencka","tag-zdravstvena-vzgoja","tag-zdravstveni-nasveti","tag-zlatenica"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/750","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=750"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/750\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=750"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=750"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=750"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}