{"id":7694,"date":"2016-03-21T16:34:52","date_gmt":"2016-03-21T15:34:52","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=7694"},"modified":"2016-03-21T16:46:43","modified_gmt":"2016-03-21T15:46:43","slug":"alkohol","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/alkohol\/","title":{"rendered":"Alkohol"},"content":{"rendered":"<p><strong>KATERA KOLI\u010cINA ALKOHOLA JE\u00a0 PREKOMERNA?<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>MO\u0160KI \u2013 ve\u010d kot 2 enoti alkohola na dan ali ve\u010d kot 5 enot ob eni prilo\u017enosti.<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>\u017dENSKE \u2013 ve\u010d kot 1 enota alkohola na dan ali ve\u010d kot 3 enote ob eni prilo\u017enosti.<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>Pretirano u\u017eivanje alkohola vodi v odvisnost, za katero so zna\u010dilne organske\u00a0po\u0161kodbe, socialne in psiholo\u0161ke te\u017eave.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>FREKVENCA ODVISNOSTI OD ALKOHOLA V SLO IN V TUJINI<\/strong><\/p>\n<p><em>\u00a0<\/em><\/p>\n<p>Slovenija se uvr\u0161\u010da med dr\u017eave, v katerih imajo ljudje do alkohola zelo pozitiven odnos<\/p>\n<p>Za ve\u010dino ljudi v na\u0161em okolju je pitje alkoholnih pija\u010d nepogre\u0161ljivi del dru\u017eabnega \u017eivljenja, tradicije in obredov.<\/p>\n<p><!--more--><\/p>\n<p>Posledice so velike in \u0161kodljive, \u010dutijo jih posamezniki in tudi celotna dru\u017eba.<\/p>\n<p><strong>Posledice pitja pri mladostniku so (\u017didanik, 2007):<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>zastrupitve;<\/li>\n<li>prometne nesre\u010de;<\/li>\n<li>po\u0161kodbe;<\/li>\n<li>nasilje v dru\u017eini;<\/li>\n<li>ne\u017eelene nose\u010dnosti;<\/li>\n<li>vandalizem;<\/li>\n<li>ve\u010dja verjetnost za razvoj odvisnosti;<\/li>\n<li>nezmo\u017enost razvoja vi\u0161jih sposobnosti razumevanja;<\/li>\n<li>lastna radovednost ali kak\u0161en drug razlog;<\/li>\n<li>novo okolje in prijatelji (alkohol predstavlja vstopnico).<\/li>\n<li>v to obdobje vrinjeni drugi problemi (neuspeh v \u0161oli, lo\u010ditev star\u0161ev, nerazumevanje,\u2026);<\/li>\n<li>neznajdenost v mno\u017eici razli\u010dnih in velikokratnih si nasprotujo\u010dih se\u00a0pravil in meril;<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>nezmo\u017enost se spopasti s konflikti.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>LETNA PORABA \u010cISTEGA ALKOHOLA NA PREBIVALCA<\/strong><\/p>\n<p>Slovenija se po registrirani porabi \u010distega alkohola na prebivalce uvr\u0161\u010da med tiste evropske dr\u017eave, ki so na tem podro\u010dju v najbolj neugodnem polo\u017eaju.<\/p>\n<p>Od leta 1980 dalje poraba alkohola na prebivalca v Sloveniji niha med 9,5 in 15 litri ter presega povpre\u010dno porabo v Evropi.<\/p>\n<p>Leta 2003 je je Slovenija med 46 dr\u017eavami, za katere so bili podani podatki, z 9,94 litra \u010distega alkohola na prebivalca, uvrstila na 11. mesto za Luksemburgom, \u010ce\u0161ko, Mad\u017earsko, Nem\u010dijo, Estonijo, Irsko, Avstrijo, Hrva\u0161ko, \u0160panijo in Francijo.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>NEGATIVNE POSLEDICE RABE <strong>ALKOHOLA V SLO V LETU 2007<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Zdravljenje<\/strong><\/p>\n<p>SLO<strong> &#8211;<\/strong> 3.752 bolni\u0161ni\u010dnih zdravljenj,<\/p>\n<ol start=\"100\">\n<li>185,8 na 100.000 prebivalcev (212,0 na 100.000 prebivalcev starih 15 in ve\u010d let)<\/li>\n<\/ol>\n<p>1,2 % vseh bolni\u0161ni\u010dnih zdravljenj v tem letu (1,4% bolni\u0161ni\u010dnih zdravljenj pri populaciji, stari 15 in ve\u010d let),<\/p>\n<p>pri mo\u0161kih 2,0 % (2,4 %), pri \u017eenskah pa 0,6% (0,6 %).<\/p>\n<p>Bolni\u0161ni\u010dna zdravljenja so v povpre\u010dju trajala 94.161 dni, kar je predstavljalo 3,9 % vseh bolni\u0161ni\u010dnih dni v letu 2007.<\/p>\n<p>Povpre\u010dno trajanje bolni\u0161ni\u010dnega zdravljenja je bilo 25,1 dni.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Za\u010dasna odsotnost z dela<\/strong><\/p>\n<p>1.493 primerov za\u010dasne odsotnosti z dela ali 0,17 na 100 zaposlenih in izgubljenih 74.079 koledarskih dni, poleg tega \u0161e 14 primerov in 37 dni zaradi nege in spremstva.<\/p>\n<p>To je predstavljalo 0,2 % vseh primerov ter 0,5 % vseh dni bolni\u0161kega stale\u017ea v tem letu.<\/p>\n<p>86,9% primerov in 87,8% izgubljenih koledarskih dni je odpadlo na mo\u0161ke.<\/p>\n<p>\u0160tevilo primerov odsotnosti z dela na 100 zaposlenih je bilo pri mo\u0161kih 5,2-krat ve\u010dje kot pri \u017eenskah.<\/p>\n<p>Najve\u010d primerov za\u010dasne odsotnosti z dela na 100 zaposlenih je bilo v regijah Nova Gorica in Novo mesto (Kov\u0161e, 2007).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Umrljivost<\/strong><\/p>\n<p>Zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov je v Sloveniji v letu 2007 umrlo 772 oseb, kar je predstavljalo 4,2% vseh smrti, pri mo\u0161kih 6,2%, pri \u017eenskah pa 2,0%.<\/p>\n<p>Vsi umrli so bili starej\u0161i od 24 let.<\/p>\n<p>Med umrlimi je bila ve\u010dina (76,2%) mo\u0161kih.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Alkohol in prometna\u00a0 (nevarnost)<\/strong><\/p>\n<p>Dejavniki, ki neposredno vplivajo na voznikovo vo\u017enjo so:<\/p>\n<ul>\n<li>zunanji dejavniki &#8211; okolica (dnevni \u010das, trajanje vo\u017enje, pogoji na cesti, vreme, osvetlitev, vidljivost, gostota prometa, vedenje drugih voznikov);<\/li>\n<li>vozilo (vodljivost vozila, zavore, kolesa in pnevmatike, menjalnik, stopnja avtomatizacije, navigacijske in varnostne naprave,\u2026);<\/li>\n<li>motnje v notranjosti\u00a0 vozila (hrana in pija\u010da, kajenje, radio, telefon, GPS, elektronska obvestila, sopotniki);<\/li>\n<li>voznikovo psihofizi\u010dno stanje (zaspanost, utrujenost, bolezni, zdravila, alkohol, druge droge,\u00a0 starost, spol), osebnostne lastnosti, afektna stanja, stresi (akutni, kroni\u010dni,..) in znanje\u00a0 (voznikove izku\u0161nje, poznavanje ceste in razmer na cesti).<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>ALKOHOL IN NOSE\u010cNICA<\/strong><\/p>\n<p>Kadar u\u017eiva alkohol nose\u010dnica, ga z njo vred u\u017eiva tudi razvijajo\u010di se otrok<\/p>\n<p>Pri otroku se razvije alkoholni sindrom, povzro\u010dene po\u0161kodbe pa so povezane z obdobjem fetalnega razvoja.<\/p>\n<p>Vpliv alkohola na organe je\u00a0 teratogen.<\/p>\n<p>Svetla vrstica pa prikazuje tisti del plodovega razvoja, v katerem alkohol povzro\u010di le manj\u0161e po\u0161kodbe, ki so zdru\u017eljive z \u017eivljenjem.<\/p>\n<p><strong>PRESNOVA ALKOHOLA V TELESU<\/strong><\/p>\n<p>Etanol je majhna, v vodi topna molekula, ki se po zau\u017eitju zelo dobro absorbira iz prebavnega trakta.<\/p>\n<p>Pribli\u017eno 20% popitega alkohola se absorbira v \u017eelodcu, ostalih 80% pa v tankem \u010drevesu.<\/p>\n<p>\u010ce alkohol u\u017eivamo na te\u0161\u010de, njegova koncentracija v krvi dose\u017ee najve\u010djo vrednost \u017ee po 30 minutah.<\/p>\n<p>Kadar\u00a0 alkohol u\u017eivamo skupaj s hrano, upo\u010dasnimo njegovo absorpcijo.<\/p>\n<p>Absorpcija iz prebavnega trakta je hitrej\u0161a, \u010de pijemo mo\u010dne alkoholne pija\u010de in \u010de je pija\u010da topla.<\/p>\n<p>Kadar mo\u010dne alkoholne pija\u010de pijemo kroni\u010dno, lahko alkohol neposredno spremeni in odebeli \u017eelod\u010dno sluznico in je absorpcija alkohola upo\u010dasnjena.<\/p>\n<p>\u010ce so\u010dasno z alkoholno pija\u010do pijemo sadni sok ali vodo, se absorpcija upo\u010dasni, \u010de pa pija\u010do s CO<sub>2<\/sub> (\u0161ampanjec, me\u0161anice s Cocacolo, Fanto), koncentracija alkohola v krvi naraste izredno hitro.<\/p>\n<p>Po absorpciji etanol skupaj s krvjo preide v organe, kjer prehaja preko kapilarne stene in celi\u010dne membrane v celice.<\/p>\n<p><strong>PRESNOVA IN IZLO\u010cANJE ETANOLA IZ TELESA<\/strong><\/p>\n<p>Ve\u010dji del (90%) se v jetrih presnovi do ocetne kisline, preostali pa se izlo\u010da z urinom, potom, slino, blatom in z izdihanim zrakom.<\/p>\n<p>Oksidacija alkohola do ocetne kisline poteka v dveh korakih.<\/p>\n<p>Prvi korak do acetaldehida, ki je toksi\u010den, poteka po dveh vzporednih poteh, ki ju katalizirata alkoholna dehidrogenaza (ADH) in mikrosomalni etanol oksidirajo\u010di sistem s citokromom P450 (MEOS).<\/p>\n<p>Drugi korak do ocetne kisline pa poteka le po eni poti in je odvisen od aktivnosti aldehidne dehidrogenaze (ALDH)<\/p>\n<p><em>\u00a0<\/em><\/p>\n<p><strong>POSLEDICE \u0160KODLJIVE RABE ALKOHOLA<\/strong><\/p>\n<p>Dolgotrajna in \u010dezmerna obremenitev organizma z etanolom vodi do te\u017ekih in nepopravljivih po\u0161kodb cele vrste organov: jetra, pankreas, prebavni sistem, srce, \u017eiv\u010dni sistem, testisi.<\/p>\n<p><strong>JETRA<\/strong><\/p>\n<p>Obstajajo tri stopnje presnovno-toksi\u010dnih okvar jeter zaradi alkohola.<\/p>\n<p>Za\u010detna, \u0161e povratna po\u0161kodba ob prenehanju pitja, je \u010dezmerno kopi\u010denje ma\u0161\u010dob v citoplazmi hepatocitov, t.i. ma\u0161\u010dobna preobrazba (steatoza) jetrnih celic.<\/p>\n<p>Tak\u0161na jetra so makroskopsko rjavo-rumena in pove\u010dana. Jetrna steatoza se kot klini\u010dni znak lahko pojavi v obliki hepatomegalije.<\/p>\n<p>Laboratorijsko opazujemo zvi\u0161ani serumski koncentraciji bilirubina in alkalne fosfataze. Pregled navadno zaklju\u010dimo s funkcijskimi jetrnimi testi, saj ni vedno klini\u010dno in biokemi\u010dno nujno, da so jetrne spremembe vidne makroskopsko ali v obliki specifi\u010dnih klini\u010dnih znakov.<\/p>\n<p>Ob razvoju vnetnega procesa, kot je alkoholni hepatitis, pride do degenerativnih sprememb, nekroz hepatocitov, vnetne infiltracije in fibroze.<\/p>\n<p>Hepatitis se lahko razvije akutno, kar pomeni, da je razvoj lahko nenaden, nagel, nevaren, poleg hitrega razvoja pa lahko tudi hitro poteka in hitro izgine.<\/p>\n<p><strong>\u017dIV\u010cEVJE<\/strong><\/p>\n<p>Okvare centralnega \u017eiv\u010devja zaradi neposrednega\u00a0 toksi\u010dnega\u00a0 u\u010dinka.<\/p>\n<p>Okvare, ki so \u00a0posledica hipovitaminoz, predvsem tiamina: Wernickejeva encefalopatija z ataksijo, motnjami razumevanja, oftalmoplegijo in nistagmusom, Korsakoff sindrom z motnjami spomina in cerebelarna degeneracija.<\/p>\n<p>Okvare v \u00a0povezavi s slab\u0161im prehrambenim statusom in hipovitaminozami &#8211; periferna nevropatija.<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>GIT<\/strong><\/p>\n<p>Etanol dra\u017ei in deluje toksi\u010dno na sluznico prebavil: kroni\u010dni\u00a0 gastritis, kroni\u010dni pankreatitis.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>KARDIOVASKULARNI SISTEM<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p>Alkohol povzro\u010da ireverzibilne okvare srca in je eden najpomembnej\u0161ih povzro\u010diteljev kardiomiopatij.<\/p>\n<p>Na miocite ima neposreden toksi\u010den u\u010dinek.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>LEDVICE<\/strong><\/p>\n<p>Ob pove\u010dani diurezi se skupaj z urinom izlo\u010dajo tudi ve\u010dje koli\u010dine magnezija, fosfatov, kalcija in amonijevega iona.<\/p>\n<p>V povezavi z okvaro jetrne funkcije se slab\u0161a tudi ledvi\u010dna funkcija, z motnjami uravnavanja volumna telesnih teko\u010din in njihove sestave.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>SKELETNA MI\u0160I\u010cNINA<\/strong><\/p>\n<p>Alkohol neposredno po\u0161koduje mi\u0161i\u010dje (rabdomioliza), povzro\u010da skeletne miopatije, neodvisno od periferne nevropatije.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>REPRODUKTIVNI SISTEM<\/strong><\/p>\n<p>Pri mo\u0161kih kroni\u010dno u\u017eivanje alkohola lahko privede do impotence, sterilnosti, atrofije testisov in ginekomastije, katere vzrok je neravnovesje spolnih hormonov.<\/p>\n<p>Pri \u017eenskah\u00a0 pride do atrofije jaj\u010dnikov, amenoreje, sterilnosti in spontanih splavov.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>KO\u017dA<\/strong><\/p>\n<p>Najbolj prepoznavni znaki alkoholne po\u0161kodbe so palmarni eritem, pajkasti nevusi in spremembe nohtov. Domnevno so vzroki imunolo\u0161kega izvora.<\/p>\n<p>[wp_ad_camp_1]<\/p>\n<p><strong>KRI<\/strong><\/p>\n<p>Vpliv alkohola na presnovo in transport folatov privede do sideroblastne (motnja v utilizaciji \u017eeleza) in megaloblastne anemije (pomanjkanje B12).<\/p>\n<p>Ti u\u010dinki po prenehanju u\u017eivanja alkohola kmalu izginejo.<\/p>\n<p>Trombocitopenija in vakuolizacija prekurzorjev rde\u010dih in belih krvnih celic so posledica zaviralnega u\u010dinka etanola na kostni mozeg.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>IMUNSKI SISTEM<\/strong><\/p>\n<p>V krvi kroni\u010dnih alkoholikov so pogosto prisotna avtoprotitelesa.<\/p>\n<p>Novej\u0161e raziskave dokazujejo, da so morda najbolj usodna obolenja alkoholikov pravzaprav posledica avtoimunih dogajanj.<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>KANCEROGENI POTENCIAL ALKOHOLA<\/strong><\/p>\n<p>Kroni\u010dno u\u017eivanje alkohola je povezano z ve\u010djo obolevnostjo za rakom ustne votline, \u017erela, grla, po\u017eiralnika in jeter.<\/p>\n<p>Mehanizmi delovanja bi bili lahko v spremembah nivoja estrogena, podobno kot pri dojki, ali pa v motnjah poprave DNK.<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>RAZLIKE MED SPOLOMA<\/strong><\/p>\n<p>\u017denske in mo\u0161ki razvijajo razli\u010dne vzorce odvisnosti.<\/p>\n<p>Aktivnost alkoholne dehidrogenaze je zni\u017eana v \u017eelod\u010dni sluznici \u017eensk, posledi\u010dno je koncentracija alkohola v njihovi krvi vi\u0161ja ob enaki popiti koli\u010dini alkohola na enoto telesne te\u017ee.<\/p>\n<p>\u017denske pogosteje razvijejo cirozo jeter in obolevajo za alkoholno kardiomiopatijo ob enakem ali celo ni\u017ejem relativnem vnosu alkohola kot mo\u0161ki.<\/p>\n<p>Tudi prizadetost \u017eiv\u010devja, tako centralnega kot perifernega, je pri \u017eenskah ve\u010dja.<\/p>\n<p>Najpomembnej\u0161e skupine zdravilnih u\u010dinkovin, s katerimi prihaja do signifikantnih interakcij z alkoholom, so: opioidni analgetiki, nesteroidne protivnetne u\u010dinkovine, tricikli\u010dni antidepresivi, antipsihotiki, antikonvulzivi, hipnotiki, anestetiki, antihistaminiki, peroralni antidiabetiki, peroralni antikokoagulanti in tudi mnoge nedovoljene droge.<\/p>\n<p>Pri opisanih tako farmakokineti\u010dnih kot tudi farmakodinami\u010dnih interakcijah moramo<\/p>\n<p><em>Preglednica 1<\/em>: U\u017eivanje alkohola in stopnja nevarnosti za razvoj odvisnosti.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<table>\n<tbody>\n<tr>\n<td width=\"211\"><strong>Zmerno u\u017eivanje alkohola<\/strong><\/td>\n<td width=\"403\"><strong>Pogostost vnosa in posledice<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"211\">Potencialne mo\u017enosti za vnos \u0161kodljive koli\u010dine alkohola<\/td>\n<td width=\"403\">\u017denske: manj kot 2-3 pija\u010de na teden, oziroma manj kot 14 pija\u010d na teden.<\/p>\n<p>Mo\u0161ki: v povpre\u010dju 3-4 pija\u010de\/dan in manj kot 21 pija\u010d na teden.<\/p>\n<p>Najmanj 1 dan brez u\u017eivanja alkohola.<\/p>\n<p>Noben dan ve\u010d kot 5 pija\u010d.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"211\">Prepovedano u\u017eivanje alkohola<\/td>\n<td width=\"403\">Otro\u0161tvo, nose\u010dnost, vo\u017enja z avtomobilom, terapija, predhodna genetska predisponiranost za alkoholizem.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"211\"><strong>Odvisnost alkohola<\/strong><\/td>\n<td width=\"403\">&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"211\">Rizi\u010dna stopnja<\/td>\n<td width=\"403\">U\u017eivanje alkohola (stalno), vendar \u0161e ni psiholo\u0161kih, zdravstvenih in socialnih posledic, individualna predisponiranost.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"211\">\u0160kodljivo u\u017eivanje alkohola<\/td>\n<td width=\"403\">Organske po\u0161kodbe, socialne in psiholo\u0161ke te\u017eave , odvisnost \u0161e ni popolna.<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"211\">Odvisnost<\/td>\n<td width=\"403\">Izguba kontrole nad zau\u017eito koli\u010dino alkohola.<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n<p><strong>BIOMARKERJI ALKOHOLIZMA<\/strong><\/p>\n<p>Pri diagnostiki in spremljanju \u0161kodljive rabe alkohola so biokemijski ozna\u010devalci pomembna dopolnilna informacija.<\/p>\n<p>So pokazatelji dolgoro\u010dnih \u0161kodljivih vplivov etanola in njegovih presnovnih produktov:<\/p>\n<p>CDT, GGT, AST, GLDH in MCV.<\/p>\n<p>Diagnosti\u010dno ob\u010dutljivost je mo\u017eno zvi\u0161ati z uporabo kombinacij dveh ali ve\u010d ozna\u010devalcev<\/p>\n<p>CDT je specifi\u010den kazalec alkoholizma, ki ga v gorenjskem prostoru zdravniki \u0161e ne uporabljajo pogosto<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>TRANSFERIN Z ZMANJ\u0160ANO VSEBNOSTJO OGLJIKOVIH HIDRATOV (CDT)<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Izoforme transferina (disialo-, monosialo- in asialotransferin).<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>Ljudje, ki dnevno popijejo ve\u010d kot 60 g etanola imajo v serumu ali plazmi<\/li>\n<\/ul>\n<p>zvi\u0161ane vrednosti CDT.<\/p>\n<ul>\n<li>Naro\u010dniki so predvsem splo\u0161ni zdravniki in\/ali specialisti medicine dela in \u0161porta.<\/li>\n<\/ul>\n<p>SOA ima razli\u010dne intenzivnosti in je heterogena motnja: zato ne obstaja en sam najbolj\u0161i program zdravljenja, ampak je nujno, da obstaja spekter razli\u010dno intenzivnih programov \u2013 odvisnim ljudem namre\u010d v razli\u010dnih fazah odvisnosti pomaga razli\u010den tip intervenc.<\/p>\n<p>Spreminjajo se\u00a0 metode in programi zdravljenja, ki \u00a0postajajo vedno bolj prilagojeni potrebam posameznika.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>KATERA KOLI\u010cINA ALKOHOLA JE\u00a0 PREKOMERNA? MO\u0160KI \u2013 ve\u010d kot 2 enoti alkohola na dan ali ve\u010d kot 5 enot ob eni prilo\u017enosti. \u017dENSKE \u2013 ve\u010d kot 1 enota alkohola na dan ali ve\u010d kot 3 enote ob eni prilo\u017enosti. Pretirano u\u017eivanje alkohola vodi v odvisnost, za katero so zna\u010dilne organske\u00a0po\u0161kodbe, socialne in psiholo\u0161ke te\u017eave. &nbsp; &hellip; <a href=\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/alkohol\/\" class=\"more-link\">Preberi ve\u010d o <span class=\"screen-reader-text\">Alkohol<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3798],"tags":[3848,3803,3804,3849],"class_list":["post-7694","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-individualno-delo-studenta","tag-alkohol","tag-ids","tag-individualno-delo-studenta","tag-o-alkoholu"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7694","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=7694"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7694\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=7694"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=7694"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=7694"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}