{"id":7705,"date":"2016-03-21T16:44:40","date_gmt":"2016-03-21T15:44:40","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=7705"},"modified":"2016-03-21T16:48:40","modified_gmt":"2016-03-21T15:48:40","slug":"uvod-v-biomolekule","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/uvod-v-biomolekule\/","title":{"rendered":"Uvod v biomolekule"},"content":{"rendered":"<p><strong>ZGODOVINSKI RAZVOJ BIOKEMIJE<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Biokemijske reakcije in patolo\u0161ki procesi.<\/li>\n<li>1828: Wohler (se\u010dnina: NH3 + NCOH)<\/li>\n<li>1952: Watson in Crick (DNA, RNA)<\/li>\n<li>Genetika<\/li>\n<li>Gensko in\u017eenirstvo<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>SESTAVNI DELI \u017dIVIH ORGANIZMOV <\/strong><\/p>\n<p><strong>Elementi: <\/strong><\/p>\n<p>ogljik, vodik, kisik, du\u0161ik, fosfor in \u017eveplo<\/p>\n<p>\u017eelezo, jod, cink, baker, magnezij, kalcij, \u2026..<\/p>\n<p><strong>Povezovanje elementov v molekule:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>aminokisline (N, H, C, S, \u2026), peptidi (sestavljeni iz aminokislin)<\/li>\n<li>monosaharidi (H, N, C, O), disaharidi (povezana dva monosaharida), polisaharidi,<\/li>\n<li>ma\u0161\u010dobne kisline (N, C, O, H,\u2026), glicerol (trivalentni alkohol)<\/li>\n<li>koencimi, hormoni, vitamini.<\/li>\n<\/ul>\n<p><!--more--><\/p>\n<p><strong>Povezovanje biolo\u0161kih\u00a0 molekul v makromolekule<\/strong>:<\/p>\n<ul>\n<li>proteini (sestavljeni iz velikega \u0161tevila aminokislin),<\/li>\n<li>ogljikovi hidrati,<\/li>\n<li>lipidi,<\/li>\n<li>nukleinske kisline (RNA, DNA).<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>BIOLO\u0160KE MAKROMOLEKULE-POLIMERI <\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><strong>HOMOPOLIMERI<\/strong>&#8211; enaki monomeri<\/li>\n<\/ul>\n<p>\u0160krob, celuloza (sestavljena iz molekul glukoze, ki se med seboj povezujejo z razli\u010dnimi kemijskimi vezmi)<\/p>\n<ul>\n<li><strong>HETROPOLIMERI<\/strong>-razli\u010dni monomeri<\/li>\n<\/ul>\n<p>DNA in RNA- heteropolimera (sestavljena iz nukleotidov)<\/p>\n<p><strong>\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Pomembne reakcije pri tvorbi polimerov<\/strong>:<\/p>\n<ul>\n<li><strong>KONDENZACIJA<\/strong>-povezava monomerov (voda se odcepi)<\/li>\n<li><strong>HIDROLIZA<\/strong>-cepitev makromolekul v vodnem mediju<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>DNA<\/strong><\/p>\n<p>Nosilka genetske informacije, ki se prena\u0161a iz ene generacije na drugo s podvojevanjem DNA.<\/p>\n<p>DNA je matrica za sintezo RNA.<\/p>\n<p>DNA SESTOJI IZ 4 vrst deoksiribonukleotidov<\/p>\n<ul>\n<li>deoksiadenozin 5\u2032 monofosfat (d AMP)<\/li>\n<li>deoksigvanozin 5\u2032 monofosfat (d GMP)<\/li>\n<li>deoksicitidin 5\u2032 monofosfat (d CMP)<\/li>\n<li>deoksitimidin 5\u2032 monofosfat (d TMP)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Deoksiribonukleotid tvorijo:<\/p>\n<p>deoksiriboza &#8211; purinska\/primid. baza \u2013 fosfat<\/p>\n<p><strong>RNA<\/strong><\/p>\n<p>Pomembna za sintezo proteinov, ki so pomembni pri izgradnji celi\u010dnih membran in celi\u010dnih organelov. Proteini so heteropolimeri, ki so klju\u010dne makromolekule za pravilno delovanje celic.<\/p>\n<p>RNA je sestavjena iz 4 vrst ribonukleotidov:<\/p>\n<ul>\n<li>adenozin 5\u2032 monofosfat (AMP),<\/li>\n<li>gvanozin 5\u2032 monofosfat (GMP)<\/li>\n<li>citidin 5\u2032 monofosfat (CMP),<\/li>\n<li>uridin 5\u2032 monofosfat (UMP)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Ribonukleotid sestoji iz:<\/p>\n<p>riboze &#8211; purinske\/primid. baze\u00a0 &#8211; fosfata<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>KOMPLEKSNE STRUKTURE<\/strong><\/p>\n<p>Makromolekule so sestavljene iz biolo\u0161kih molekul, ki se med seboj prepoznavajo in se na specifi\u010den na\u010din povezujejo. Povezujejo se reverzibilno s \u0161ibkimi kemijskimi vezmi.\u00a0 Kompleksne strukture so:<\/p>\n<ul>\n<li>celi\u010dne membrane (kompleksi proteinov in\u00a0 lipidov)<\/li>\n<li>kromatin (kompleksi DNA in proteinov)<\/li>\n<li>ribosomi (kompleksi RNA in proteinov)<\/li>\n<li>citoskelet (vlaknate tvorbe iz proteinov)<\/li>\n<li><strong>VIRUSI <\/strong>so nadmolekulski kompleksi. Ve\u010dina vsebuje eno molekulo DNA ali RNA v proteinskem ovoju. Virusi se lahko razmno\u017eujejo samo v gostiteljski celici, kjer prevzamejo kontrolo nad njenim metabolizmom tako, da vgradijo svoj genetski material (DNA oz. RNA) v celi\u010dnega in tako prisilijo celico, da proizvaja nukleinske kisline in proteine za sintezo novih virusov.<\/li>\n<li><strong>CELICE <\/strong>so najvi\u0161ja stopnja kompleksnih struktur.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>CELICA<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><strong>PROKARIONTSKA<\/strong> CELICA je zna\u010dilna za\u00a0 enoceli\u010dne organizme, kot so bakterije in modrozelene alge, ki nimajo jedra in drugih celi\u010dnih razdelkov. Med prokarionti in eukarionti so <strong>ARHEJE <\/strong>(arhebakterije), ki uspevajo v vodnem mediju z visoko stopnjo kislosti, pri visoki temperaturi in visoki slanosti vodnega okolja. Pri arhejah so molekule proteinov in nukleinskih kislin\u00a0 stabilizirane na poseben na\u010din, sicer bi se njihova struktura poru\u0161ila. Napogosteje preu\u010devani prokariont je E.coli. To je pali\u010dasta bakterija, ki je sestavljena iz 4000 do 6000 razli\u010dnih molekul, med katerimi je 3000 proteinov. Informacija za sintezo proteinov je shranjena v DNA E.coli.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li><strong>EUKARIONTSKA<\/strong> CELICA je zna\u010dilna za razvite organizme (rastline, \u017eivali, glive, protozoji, kvasovke, alge), katerih celice imajo z membrano obdano celi\u010dno jedro in jasno lo\u010dene in prepoznavne celi\u010dne razdelke, ki jih imenujemo organeli.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Organeli v eukariontski celici:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>jedro<\/li>\n<li>endoplazemski retikulum<\/li>\n<li>ribosomi<\/li>\n<li>Golgijev aparat<\/li>\n<li>mitohondriji<\/li>\n<li>lizosomi in peroksisomi (imajo le \u017eivalske vrste)<\/li>\n<li>kloroplasti in glioksisomi (imajo le rastlinske vrste)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 CITOSKELET<\/strong> sestavljajo proteini:<\/p>\n<p>&#8211; mikrotubuli\u00a0 (tubulin)<\/p>\n<p>&#8211; mikrofilomenti\u00a0 (aktin)<\/p>\n<p>&#8211; filamenti\u00a0 (keratin)<\/p>\n<p><strong>Tabela 1. Zna\u010dilnosti prokariontske in eukariontske celice.<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<table width=\"632\">\n<tbody>\n<tr>\n<td width=\"139\">&nbsp;<\/td>\n<td width=\"183\"><strong>PROKARIONTSKA CELICA<\/strong><\/td>\n<td width=\"310\"><strong>\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 EUKARIONTSKA\u00a0 CELICA<\/strong><\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"139\"><strong>\u00a0 VELIKOST<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0 OBLIKA <\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0 MEMBRANA<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0 CITOPLAZMA<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0 JEDRO<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0 KROMOSOM<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0ORGANELI \u017dIV. C.<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0ORGANELI RAST. C.<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0 CITOSKELET<\/strong><\/td>\n<td width=\"183\">\u00a0\u00a01 \u2013 10 mm<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>KROGLASTA, PALI\u010cNA SPIR<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>OBDANA S CELI\u010cNO<\/p>\n<p>STENO, IMA MEZOSOME,<\/p>\n<p>POKRITA JE Z BI\u010cKI IN<\/p>\n<p>PILIJI \u00a0ZA PREMIKANJE IN<\/p>\n<p>RAZMNO\u017dEVANJE<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>SUSPENZIJA MOLEKUL,<\/p>\n<p>ENCIMOV IN DNA<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>NIMA, IMA LE NUKLEOTID<\/p>\n<p>(ZVITA DNA)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>DA, ZVITI KROMOSOM<\/p>\n<p>= =GENOM<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>NIMA<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>NIMA<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>NIMA<\/td>\n<td width=\"310\">\u00a010 &#8211; 100mm<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>RAZLI\u010cNA<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>PLAZMALENA IZ PROTEINOV IN LIPIDOV TER<\/p>\n<p>OGLJIKOVIH HIDRATOV<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>CITOSOL \u2013 PROTEINI, ENCIMI,<\/p>\n<p>SOLI V VODNEM MEDIJU<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>JEDRO Z JEDERNO OVOJNICO IN NUKLEUSOM<\/p>\n<p>SESTAVLJA GA DNA (HISTONI) IN RNA.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>KROMOSOMI \u2013 GENETSKI MATERIAL DNA V<\/p>\n<p>KOMPLEKSIH S PROTEINI = =HISTONI<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>JEDRO, EPR, RIBOSOMI, GOLGIJEV APARAT,<\/p>\n<p>MITOHONDRIJI, LIZOSOMI, PERIKSISOMI<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>JEDRO, EPR, RIBOSOMI, GOLGIJEV APARAT,<\/p>\n<p>MITOHONDRIJI,\u00a0 KLOROPLASTI, GLIOKSISOMI<\/p>\n<p>VLAKNASTA STRUKTURA (mikro filamenti,<\/p>\n<p>mikrotubuli, veliki filomenti)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>PRENOS BIOLO\u0160KE INFORMACIJE<\/strong><\/p>\n<p>V biolo\u0161kih sistemih \u00a0celice med sabo komunicirajo s pomo\u010djo hormonov in nevrotransmiterjev. Proces pretoka informacij poteka preko DNA.\u00a0 Mehanizem prenosa signalov preko celi\u010dne membrane je proces, v katerem se preko molekule, ki je na zunanji strani celi\u010dne membran, informacija prenese v notranjost celice in tam spro\u017ei biolo\u0161ki u\u010dinek.<\/p>\n<ul>\n<li>Biolo\u0161ke informacije: za sintezo nukleotidov, za sintezo proteinov, za sintezo glikoproteinov, \u2026.<\/li>\n<li>Genetska informacija je shranjena v strukturi makromolekule DNA in se prena\u0161a s podvojevanjem\u00a0 DNA<\/li>\n<li>RNA nosi informacijo za sintezo proteinov. Ta informacija se v procesu transkripcije prenese iz DNA na m-RNA. DNA je preko informacije za sintezo proteinov povezana s potekom \u0161tevilnih kemijskih reakcij v celici.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Molekula DNA <\/strong><\/p>\n<p>Molekula sestoji iz dveh vija\u010dnic, ki sta povezani v trodimenzionalno strukturo. Zunanji del strukture vija\u010dnic sestavljajo ogljikovi hidrati in fosfatne skupine, ki so povezane s kovalentnimi fosfodiesterskimi vezmi. Organske baze ( adenin, timin, citozin, gvanin) so obrnjene v notranjost vija\u010dnice in so nalo\u017eene v spiralnem stopni\u010dastem zaporedju ena vrh druge. Baze obeh nasprotnih verig so povezane z vodikovimi vezmi. Optimalna ureditev vklju\u010duje povezavo andenina s timinom ter gvanina s citozinom.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Genetska informacija je shranjena v zaporedju nukleotidov.\u00a0 \u010clove\u0161ki genom je 1m dolg in vsebuje 3 milijarde nukleotidnih baznih parov. V nasprotju pa je genom Ecoli, ki meri samo 2mm in vsebuje samo 4 milijone nukleotidnih parov.<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>REPLIKACIJA ALI PODVOJEVANJE DNA<\/strong><\/p>\n<p>Podvojevanje DNA je samousmerjevalen proces. DNA skupaj z nekaterimi proteini narekuje in usmerja sintezo identi\u010dne DNA za naslednje generacije. Proces\u00a0 se pri\u010dne z odvijanjem kraj\u0161ih segmentov dveh komplementarnih verig. Novi nukleotid, ki se vklju\u010duje v rasto\u010do verigo, se najprej pove\u017ee z vodikovimi vezmi in van dr Waalsovimi silami preko baze s komplementarno bazo na matrici. Nato DNA- polimeraza katalizira kovalentno povezavo tega nukleotida z nukleotidom na rasto\u010di verigi.\u00a0 V opisanem procesu se podvoji celotna molekula DNA.<\/p>\n<p>Temeljne zna\u010dilnosti replikacije:<\/p>\n<ul>\n<li>Biolo\u0161ka informacija v DNA se ohranja samo v procesu replikacije.<\/li>\n<li>Replikacija je sinteza identi\u010dne DNA.<\/li>\n<li>Replikacijo katalizira encim DNA \u2013 polimeraza<\/li>\n<li>Replikacija je semikonservativno podvojevanje-prvotna genetska informacija se ohranja.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>TRANSKRIPCIJA ALI PREPISOVANJE <\/strong><\/p>\n<p>Transkripcija \u2013prenos dedne informacije \u00a0iz DNA na Mrna. V procesu transkripcije se prepi\u0161e v RNA samo tisti del\u00a0 DNA, ki nosi informacijo za sintezo dolo\u010denega proteina.<\/p>\n<p>Temeljne zna\u010dilnosti transkripcije:<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Prepis informacije za sintezo proteinov iz DNA na m-RNA.<\/li>\n<li>RNA-polimeraza je encim, ki povezuje nukleotide v molekulo RNA.<\/li>\n<li>Hibrid RNA-DNA se po kon\u010danem prepisovanju razdru\u017ei, sprosti se enoveri\u017ena matrica RNA, DNA pa se s komplementarno verigo pove\u017ee nazaj v dvojno vija\u010dnico<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Prepisovanje molekule DNA v RNA \u2013tvorba proteinov<\/strong><\/p>\n<p><strong>VRSTE RNA<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<table width=\"531\">\n<tbody>\n<tr>\n<td width=\"98\"><strong>vrsta RNA<\/strong><\/td>\n<td width=\"104\"><strong>relativna velikost<\/strong><\/td>\n<td width=\"156\"><strong>povezovanje baznih parov z OH<\/strong><\/td>\n<td width=\"173\"><strong>biolo\u0161ka funkcija<\/strong><\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"98\"><strong>\u00a0 prena\u0161alna<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>ribosomska<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>informacijska<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/td>\n<td width=\"104\">\u00a0majhna<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>tri razli\u010dne<\/p>\n<p>velikosti,<\/p>\n<p>ve\u010dina velikih<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>razli\u010dna<\/td>\n<td width=\"156\">\u00a0da, precej\u0161en del<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>da, precej\u0161en del<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>ne<\/td>\n<td width=\"173\">\u00a0aktivira in prina\u0161a<\/p>\n<p>aminokisline za sintezo<\/p>\n<p>proteinov<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Skrbi za pripenjanje AK<\/p>\n<p>v proteinsko verigo<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>nosi informacijo za<\/p>\n<p>sintezo proteinov<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n<p><strong>PROTEOM \u2013 celotna mno\u017eica proteinov, ki se tvorijo v organizmu na osnovi kodirane informacije v genomski DNA.<\/strong><\/p>\n<p>Sinteza proteinov poteka na \u00a0RIBOSOMIH.<\/p>\n<p>Pri sintezi se ribosomi pomikajo po molekuli \u00a0m RNA od 5\u2018 proti 3 \u2018 koncu RNA. Transfer RNA skrbi zato, da se ustrezna aminokislina vklju\u010di v rasto\u010do proteinsko verigo.\u00a0 Informacijska RNA je nestabilna, zato mora informacijo za sintezo proteina iz DNA hitro odkodirati. Ko je kon\u010dano pripenjanje AK, se polipeptidna veriga sprosti v citoplazmo, se organizira v primarno,\u00a0 sekundarno ali terciarno strukturo proteina in potuje na primarno mesto delovanja\u00a0 (primeri:\u00a0 transferin, feritin, ceruloplazmin, transkobolamin, haptoglobin, mioglobin,hemoglobin, \u2026)<\/p>\n<p><strong>GENOM \u2013 celotna koli\u010dina genetske informacije dolo\u010dene celice, ki je shranjena v dolgi in tesno zviti makromolekuli DNA.<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>GENOM\u00deGENI (sestava gena: EKSONI, INTRONI)<\/li>\n<li>EKSON:120 do 150 nukleotidnihbaz; to je kodirajo\u010da regija DNA, kodira lahko 40-50 AK dolo\u010denega proteina, eksoni so prekinjeni z introni.<\/li>\n<li>INTRON: 50-20000 nukleotidnih baz , to je nekodirajo\u010da regija DNA ali odve\u010dna DNA<\/li>\n<li>MUTACIJE-napake v replikaciji DNA, v ekson se vgradi napa\u010den nukleotid.\u00a0 Prenos napa\u010dne informacije ima za posledico sintezo nefunkcionalnega \u00a0\u00a0 Primeri : anemija srpastih celic, kjer se zaradi mutacije v genu za sintezo globinske verige tvori hemoglobin, ki ne ve\u017ee kisika. To pri\u00a0 prizadeti osebi\u00a0 spro\u017ei razvoj anemije in prezgodnjo smrt.<\/li>\n<li>TIHA MUTACIJA: \u00a0\u010ce se napa\u010den nukleotid vgradi v intron, govorimo o tihi mutaciji, ki nima vpliva na funkcionalnost dolo\u010denega proteina in ni povezana s pojavom bolezenskega stanja.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>GENETSKI KOD &#8211; GK<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>zaporedje nukleotidnih baz v genu je v tripletih<\/li>\n<li>zaporedje treh nukleotidnih baz je KODON.Posamezen kodon sestavljajo tri sosednje baze na mRNA.<\/li>\n<li>GK vsebuje signala STOP in START.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>GK- najpomembnej\u0161i. za sintezo proteinov.<\/p>\n<p><strong>ZNA\u010cILNOSTI GK:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>3 nukleotidi dolo\u010dajo eno AK<\/li>\n<li>1 kodon (tri sosednje baze) se uporabi v procesu prevajanja samo 1x<\/li>\n<li>nukleotidi se berejo zaporedoma<\/li>\n<li>GK je degeneriran, za 1 AK je lahko ve\u010d tripletnih kodonov<\/li>\n<li>GK vsebuje signale STOP in START<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>BIOLO\u0160KI SIGNALI IN RECEPTORJI<\/strong><\/p>\n<p>Biolo\u0161ke aktivnosti znotraj celice so usklajene z aktivnostmi zunaj celice preko kemi\u010dnih signalov. Prena\u0161alci kemi\u010dnih signalov so signalne molekule: prostaglandini, hormoni in rastni dejavniki. Prenos biolo\u0161kih signalov \u00a0preko celi\u010dnih membran poteka \u00a0s pomo\u010djo signalnih molekul.<\/p>\n<p>Primeri biolo\u0161kih\u00a0 signalov, ki jih morajo prejeti dolo\u010dene celice tkiv so: signali\u00a0 za tvorbo proteinov in \u00a0glikoproteinov, \u00a0signali za prenos \u017eiv\u010dnih impulzov,\u00a0 in \u00a0kontrakcijo mi\u0161ic, \u2026<\/p>\n<p>Prostaglandini spadajo me lipide, so signalne molecule z lokalnim u\u010dinkom. Vplivajo na kr\u010denje gladkih mi\u0161ic in na strjevanje krvi.<\/p>\n<p>Hormoni (peptidi, proteini, steroidi) so signalne molekule, ki nastajajo v \u017elezah z notranjim izlo\u010danjem in se prena\u0161ajo do tar\u010dnih organov po krvnem obtoku. Poznamo hormone \u0161\u010ditnice (TSH, T3, T4), hormone pankreasa (insulin, glukagon), hormone skorje nadledvi\u010dne \u017eleze , spolne hormone, \u2026<\/p>\n<p>Prenos signala poteka tako, da se signalne molekule (hormoni) \u00a0ve\u017eejo na specifi\u010dne \u00a0receptorje (posebne proteinske molekule na in v membrani celic). Z vezavo spro\u017eijo tvorbo proteinov, prenos impulzov, prepisovanje DNA, \u2026<\/p>\n<p><strong>Receptorje za vodotopne hormone sestavljajo trije deli:\u00a0 <\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Ekstramembranski del: struktura receptorja na zunanji strani membrane<\/li>\n<li>Transmembranski del molekule<\/li>\n<li>Intraceli\u010dni del receptorja, ki se nadaljuje v citoplazmo celice.<\/li>\n<\/ul>\n<p>[wp_ad_camp_1]<\/p>\n<p><strong>VRSTE RECETORJEV<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>stimulatorni<\/li>\n<li>inhibitroni<\/li>\n<\/ul>\n<p>Prenos biolo\u0161kih signalov poteka tako, da se hormon ve\u017ee na receptor, pri \u010demer se spremeni struktura receptorja, ki se nato pove\u017ee \u00a0\u00a0G- proteinom, ta pa z adenilat ciklazo, \u00a0ki spro\u017ei spro\u0161\u010danje cikli\u010dnega AMP, ta pa pretvorbo neaktivnega v aktivni protein in odziv celice.\u00a0 Odzivnost celice je lahko zvi\u0161anje koncentracije glukoze v celici, posledi\u010dno ve\u010d energije, ki slu\u017ei za delovanje mi\u0161ice.<\/p>\n<p>CAMP \u2013 sekundarni obve\u0161\u010devalec, ki prenese biolo\u0161ki signal na tar\u010dno mesto.<\/p>\n<p><strong>SEKUNDARNI OBVE\u0160\u010cEVALCI so molekule, ki znotraj celice prena\u0161ajo sporo\u010dilo primanega obve\u0161\u010devaca, ki je obi\u010dajno hormon.<\/strong><\/p>\n<p>CGMP in Ca2+ uravnavata procese znotraj celice.<\/p>\n<p>Diacilglicerol in \u00a0CAMP\u00a0 prena\u0161ata biolo\u0161ke signal na tar\u010dno mesto.<\/p>\n<p>CGMP-cikli\u010dni gvanozin monofosfat<\/p>\n<p>CAMP-cikli\u010dni adenozin monofosfat,<\/p>\n<p>Biolo\u0161ki procesi, ki so odvisni od prenosa signalov,\u00a0 se lahko aktivirajo oz inhibirajo z vnosom \u0161ibkih po\u017eivil: kava (kofein), \u010daj (teofilin), \u010dokolada (teobromin), \u2026 Po\u017eivila delujejo tako, da inhibirajo encim cAMP-fosfodiesterazo, ki sodeluje pri razgradnji cAMP. Poseben primer so registrirana zdravila za prekinitev nose\u010dnosti, ki delujejo tako, da se ve\u017eejo na progesteronske receptorje in inhibirajo normalno delovanje hormona.<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>VODA<\/strong><\/p>\n<p>Voda je nujno potrebna za vse oblike \u017eivljenja, predstavlja 70 \u2013 85 % celi\u010dne mase,<\/p>\n<p>Zunaj celi\u010dne teko\u010dine so vodne raztopine ( kri, CSF, slina, urin, solze, \u017eensko mleko, ..)<\/p>\n<p>Vloga vode v telesu:<\/p>\n<ul>\n<li>je topilo in reaktant<\/li>\n<li>uravnava telesno temperaturo<\/li>\n<li>uravnava koncentracijo vodikovih ionov in pH<\/li>\n<li>je glavna sestavina ve\u010dine biolo\u0161kih teko\u010din<\/li>\n<li>je reducent (vir elektronov, ki reducirajo CO2 v procesu pridobivanja glukoze)<\/li>\n<li>je produkt oksiredukcijskih reakcij<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Vsebnost vode je v razli\u010dnih organih \u010dlove\u0161kega telesa razli\u010dna.<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<table width=\"410\">\n<tbody>\n<tr>\n<td width=\"186\"><strong>TKIVO ALI ORGAN<\/strong><\/td>\n<td width=\"224\"><strong>MASNI ODSTOTKI VODE (a)<\/strong><\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"186\"><strong>\u00a0\u00a0\u00a0 skeletne mi\u0161ice<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0\u00a0\u00a0 srce<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0\u00a0\u00a0 jetra<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0\u00a0\u00a0 ledvice<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0\u00a0\u00a0 vranica<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0\u00a0\u00a0 plju\u010da<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0\u00a0\u00a0 mo\u017egani<\/strong><\/td>\n<td width=\"224\">79 b<\/p>\n<p>83 b<\/p>\n<p>71<\/p>\n<p>81<\/p>\n<p>79<\/p>\n<p>79<\/p>\n<p>77<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>a pri odraslih<\/strong><\/p>\n<p><strong>b tkivo brez ma\u0161\u010dob<\/strong><\/p>\n<p><strong>LASTNOSTI VODE<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Fizikalne: vreli\u0161\u010de, tali\u0161\u010de, vizkoznost, relativna molekulska masa.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Kemijske: pH, pK, polarnost, ionizacija, pufrska kapaciteta.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>VODA JE BIOLO\u0160KO TOPILO. Raztaplja \u0161tevilne biolo\u0161ke molekule, ki jih najdemo v \u017eivih organizmih.<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>V vodi so dobro topne: polarne snovi (alkoholi, amini, amidi, estri)<\/li>\n<li>V vodi so slabo topne: nepolarne (benzen).<\/li>\n<li>Polarne spojine so HIDROFILNE \u00a0(vodikove vezi med polarnimi skupinami \u00a0in vodo).<\/li>\n<li>Nepolarne spojine so HIDROFOBNE (v vodi so netopne, ker nimajo ionskih in polarnih skupin v strukturi svojih molekul)<\/li>\n<li>AMFIFILNE spojine imajo polarne in nepolarne skupine v strukturi molekul.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>AMFIFILNE SPOJINE<\/strong><\/p>\n<p>Primer: Natrijev stearat (karboksilatni anion in C-veriga)<\/p>\n<p>Tvorijo MICELE<\/p>\n<p>MICEL-pomemben za nastanek biolo\u0161kih membran.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>REVERZIBILNA IONIZACIJA VODE<\/strong><\/p>\n<p>Voda predstavlja\u00a0 v celici selektivno reaktivno spojino. Najpomembnej\u0161a reakcija vode je reverzibilna ionizacija vode, pri kateri nastaneta: hidronijev ion ali H3O+ ali proton H+\u00a0 in hidroksilni ion ali OH- . [H+] je koncentracija vodikovih ionov.<\/p>\n<p>Obseg ionizacije vode vrednotimo s pH<\/p>\n<ul>\n<li>pH = &#8211; log [H+]<\/li>\n<li>S\u00f6rensen je \u00a0pH definiral\u00a0 kot negativni deseti\u0161ki logaritem [H+]<\/li>\n<li>[H+] =1 x 10-7 M ali pH = 7.<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>lestvica pH od 0-14<\/li>\n<\/ul>\n<p>Telesne teko\u010dine imajo ve\u010dinoma <strong>pH, <\/strong>ki je blizu nevtralnega obmo\u010dja (<strong>pH=7).<\/strong><\/p>\n<p><strong>pH RAZLI\u010cNIH TELESNIH TEKO\u010cIN<\/strong><\/p>\n<p><strong>MERJENJE pH<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>steklena elektroda (umerimo z raztop. z znano vrednostjo pH )<\/li>\n<li>referen\u010dna elektroda<\/li>\n<li>pH meter<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>pH, Ka, <\/strong><strong>\u00a0pK<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Ka-konstanta disociacije vode<\/li>\n<li>pK- negativni logaritem \u00a0 kisline<\/li>\n<li><strong>Kisline \u2013 oddaja<\/strong><strong>jo proton<\/strong><\/li>\n<li><strong>Baze \u2013 sprejema<\/strong><strong>jo proton.<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li><strong>Disociacija kisline v vodi<\/strong><\/li>\n<li><strong>HA <\/strong><strong>\u00de<\/strong><strong> \u00a0\u00a0<\/strong><strong>H+\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 +\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 A-<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0\u00a0 \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0<\/strong><strong>kislina \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0<\/strong><strong>\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0baza<\/strong><\/p>\n<p><strong>JAKOST KISLINE<\/strong><\/p>\n<p>Jakost neke kisline je merilo za te\u017enjo, da odda H+\u00a0\u00a0 v vodni raztopini.<\/p>\n<ul>\n<li>Dolo\u010dimo jo iz konstante disociacije<\/li>\n<li>Ka = [H+] [A-]\u00a0 \/\u00a0 [HA]<\/li>\n<li>Ka za ocetno kislino = 1,75 x 10-5<\/li>\n<li>Ka za NH4 = 5,62 x 10-10<\/li>\n<li>Negativni deseti\u0161ki logaritem Ka je pKa = &#8211; log Ka in je v obmo\u010dju od 2 do<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>TITRACIJA KISLINE<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>CH3COOH + NaOH \u00a0\u00a0\u00a0CH3COO- Na+ + H2O<\/li>\n<li>kislina\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 baza\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 konjugirana baza<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Titracijska ena\u010dba ima prevoj na sredini \u2013 tam disociira natan\u010dno ena polovica molekul izhodne kisline.<\/li>\n<li>(CH3COOH =\u00a0 CH3COO-)<\/li>\n<li>V prevoju je pH enak pKa.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>DOLO\u010cANJE\u00a0 pKa \u2013 s titracijo<\/strong><\/p>\n<p><strong>HENDERSONHASELBACHOVA ENA\u010cBA<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Izra\u010dun HA in A- v vsaki to\u010dki titracijske krivulje<\/li>\n<li>pH =pKa (v prevojni to\u010dki TK)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>HHE \u2013 za oceno u\u010dinkovitosti puferskuh sistemov v telesu oz pH telesnih teko\u010din.<\/li>\n<li>Naravni puferni sistemi:fosfatni, bikarbonatni, proteinski in hemoglobinski pufer.<\/li>\n<\/ul>\n<p>Potrebni so zato, da nevtralizirajo odve\u010dne kisline in baze v telesu, da se lahko vzdr\u017euje<\/p>\n<p><strong>\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 normalni pH tel teko\u010din (7,35-7,45).<\/strong><\/p>\n<p><strong>STALNI pH TELESNIH TEKO\u010cIN<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>H+ zunaj in znotraj celi\u010dnih teko\u010din je konstanten, spreminja se lahko znotraj zelo ozkih meja.<\/li>\n<li>Sprememba pH krvi za 0,2 do 0,6 pH enote \u00desmrt<\/li>\n<li>Stalen pH telesnih teko\u010din je nujen za normalen \u00a0potek encimskih<\/li>\n<li>Puferni sistemi nevtralizirajo odve\u010dne organske kisline, nastale med presnovnimi procesi.<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li><strong>ACIDOZA<\/strong>&#8211; respiratorna, metabolna (pojavi zaradi motenj v dihanju ali presnovi).<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li><strong>ALKALOZA<\/strong>: respiratorna, metabolna (je posledica pretirane uporabe Na-laktata, bikarbonata, bruhanja,\u2026)<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>Metaboli\u010dna acidoza: nezdravljeni diabetes (ketoza in \u00ad protoni v krvi)<\/li>\n<li>Respiratorna acidoza: emfizem, astma (\u00ad CO2). Visoka konc. CO2 v plju\u010dih povzro\u010da respiratorno acidozo, nizka pa respiratorno alkalozo.<\/li>\n<li>Metaboli\u010dna alkaloza: zaradi pretirane uporabe Na-laktata, bikarbonata, bruhanja,\u2026<\/li>\n<li>Metaboli\u010dna acidoza: povzro\u010da jo pretirana hiperventilacija (prehitro dihanje ob histeriji, stresu, na vi\u0161ini).<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Glavni puferski sistem v krvi in v drugih\u00a0 zunajceli\u010dnih teko\u010dinah\u00a0 <strong>je konjugirani par ogljikova kislina-bikarbonat.<\/strong> Nevtralizira baze oz kisline, ki se v kri spro\u0161\u010dajo\u00a0 v metabolnih procesih.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>VZDR\u017dEVANJE STALNEGA\u00a0 pH TELESNIH TEKO\u010cIN<\/strong><\/p>\n<p>Pri metaboli\u010dnih reakcijah nastajajo velike koli\u010dine organskih \u00a0kislin, ki jih nevtralizirajo telesni puferni sistemi. Pufrski sistem je najbolj u\u010dinkovit v obmo\u010dju, ko je pH enak pK.<\/p>\n<p>Bikarbonatni pufer je u\u010dinkovit v obmo\u010dju pH= 5,4 &#8211; 7,4.<\/p>\n<p>Fosfatni\u00a0 pufer je u\u010dinkovit v obmo\u010dju pH= 6,2 \u2013 8,2.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>ZGODOVINSKI RAZVOJ BIOKEMIJE &nbsp; Biokemijske reakcije in patolo\u0161ki procesi. 1828: Wohler (se\u010dnina: NH3 + NCOH) 1952: Watson in Crick (DNA, RNA) Genetika Gensko in\u017eenirstvo SESTAVNI DELI \u017dIVIH ORGANIZMOV Elementi: ogljik, vodik, kisik, du\u0161ik, fosfor in \u017eveplo \u017eelezo, jod, cink, baker, magnezij, kalcij, \u2026.. Povezovanje elementov v molekule: aminokisline (N, H, C, S, \u2026), peptidi (sestavljeni &hellip; <a href=\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/uvod-v-biomolekule\/\" class=\"more-link\">Preberi ve\u010d o <span class=\"screen-reader-text\">Uvod v biomolekule<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[556],"tags":[3856,557,3857,2081],"class_list":["post-7705","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-2letnik-mikrobiologija","tag-biomolekule","tag-mikrobiologija","tag-uvod-v-biomolekule","tag-zapiski-za-mikrobiologijo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7705","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=7705"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7705\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=7705"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=7705"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=7705"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}