{"id":779,"date":"2009-06-10T22:03:51","date_gmt":"2009-06-10T21:03:51","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=779"},"modified":"2010-06-15T08:31:37","modified_gmt":"2010-06-15T07:31:37","slug":"psihologija-vprasanja-in-odgovori-psihologija","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/psihologija-vprasanja-in-odgovori-psihologija\/","title":{"rendered":"Psihologija vpra\u0161anja in odgovori 1-40"},"content":{"rendered":"<p><strong><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"attachment wp-att-780 alignleft\" src=\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2009\/06\/psihologija-visoka-sola-za-zdravstvo.jpg\" alt=\"psihologija-visoka-sola-za-zdravstvo\" width=\"192\" height=\"253\" \/>1. <\/strong><strong>Predmet psihologije<\/strong><\/p>\n<p>Du\u0161evni pojavi,osebnost,obna\u0161anje.Psihologija naj bi preu\u010devala nematerialne du\u0161evne pojave, to pa so na\u0161a do\u017eivljanja, zaznave,predstave, misli, \u010dustva. Introspekcija-notranje opazovanje in ekstraspekcija-zunanje opazovanje-behaviorizem.<\/p>\n<p><strong>2. <\/strong><strong>Klini\u010dna psihologija<\/strong><\/p>\n<p>Klini\u010dna psihologija (uporaba psiholo\u0161kih znanj in ve\u0161\u010din v zdravstvu),<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0 Psiholo\u0161ka diagnostika<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0 Psihoterapija<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0 Nevropsihologija<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0 Forenzi\u010dna psihologija<\/p>\n<p><!--more--><\/p>\n<p><strong>3. <\/strong><strong>Razlike med psihiatrom in klini\u010dnim psihologom<\/strong><\/p>\n<p><strong>PSIHOLOG<\/strong><\/p>\n<p>\u0160TUDIJ PSIHOLOGIJE<\/p>\n<p>4 LETA<\/p>\n<p>SPECILAIZACIJA-<\/p>\n<p>KLINI\u010cNI PSIHOLOG<\/p>\n<p><strong>PSIHIATER<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li> \u0160TUDIJ MEDICINE<\/li>\n<li> 6 LET<\/li>\n<li> SPECIALIZACIJA IZ PSIHIATRIJE<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p>4.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <strong>Osnovne zna\u010dilnosti glavnih skupin teorij<\/strong>:<\/p>\n<p>Biolo\u0161ke: geni,temperament,\u017eiv\u010dni sistem. Psihodinamske: nagoni,superego,dva dela du\u0161evnosti-zavest in nezavedno. Kognitivne: procesi predelovanja in oblikovanja informacij,spoznavni procesi. Vedenjske:pogojevanje in u\u010denje. Socialne:komunikacija,socialni fenomeni. Biolo\u0161ke (temperament, geni, \u017eiv\u010dni sistemi, nevrotransmiterji)<\/p>\n<p>Psihodinamske (potrebe, motivi, nagoni, konflikti)<\/p>\n<p>Kognitivne (spoznavni procesi, predelava informacij, mi\u0161ljenje, presoja, re\u0161evanje problemov, jezik)<\/p>\n<p>Socialne (psihologija skupin, socialni fenomeni, komunikacija)<\/p>\n<p>Vedenjske (u\u010denje, analiza vedenja)<\/p>\n<p><strong>5. <\/strong><strong>Metode psiholo\u0161kega spoznavanja:<\/strong><\/p>\n<p>sistemati\u010dno opazovanje: ocenjevalne lestvice, check liste, vrednotenje,klasificiranje podatkov, program akcije.<\/p>\n<p>Eksperiment: primerjava rezultatov dveh skupin: eksperimentalno in kontrolno.<\/p>\n<p>statisti\u010dno opazovanje: vzorci izbrani po slu\u010daju,rangiranje in distribucija podatkov, primerjanje podatkov.<\/p>\n<p><strong>6. <\/strong><strong>Spontano, naturalisti\u010dno in nadzorovano opazovanje<\/strong><\/p>\n<p>Spontano-samoopazovanje,bele\u017eenje misli,\u010dustev<\/p>\n<p>Naturalisti\u010dno-v naravnem okolju opazovanca kar prina\u0161a slabosti,\u010de oseba ve da je opazovana ni nujno,da se bo takrat pojavilo \u017eeleno vedenje<\/p>\n<p>Nadzorovano-na\u010drtovano,simulirano,sistemati\u010dno,nenaravno<\/p>\n<p><strong>7. <\/strong><strong>Eksperiment<\/strong><\/p>\n<p>Psiholo\u0161ka \u00a0metoda spoznavanja<\/p>\n<p><strong>8. <\/strong><strong>Korelacijsko in multivariantno raziskovanje<\/strong><\/p>\n<p>KORELACIJSKO-iskanje odnosa med sprejemljivkami,ki se meri z korelacijo. Namen je iskanje povezav. Prednosti so ve\u010d sprejemljivk,naravno in manj kontrole.<\/p>\n<p>MULTIVARIANTNO-ve\u010d spremenljivk, iskanje latentnih dimenzij. Prednosti so uvid v kompleksne odnose, naravno in manj kontrole. Pomanjkljivosti so,da niso mo\u017eni vzor\u010dni sklepi.<\/p>\n<p><strong>9. <\/strong><strong>Halo efekt<\/strong><\/p>\n<p>Napake pri ocenjevanju: &#8220;halo efekt&#8221; &#8211; vpliv splo\u0161ne sodbe na posamezno oceno, pripisovanje uspeha\/neuspeha zunanjim in notranjim dejavnikom<\/p>\n<p><strong>10. <\/strong><strong>Atribucijska napaka<\/strong> <strong><\/strong><\/p>\n<p>nastane, ko drugega napravimo za\u00a0 odgovornega , da si bo pomagal sam. Ker nezavedno \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0ne razlikujemo med zunanjim in notranjim, ni pomembno kaj dejansko obstaja<\/p>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>11. <\/strong><strong>Psihodiagnostika<\/strong><\/p>\n<p>Merimo vse pomembne du\u0161evne in osebnostne lastnosti. Najobse\u017enej\u0161a podro\u010dja, ki jih merimo s psihodiagnostiko so:sposobnosti, znanje, motivi,stali\u0161\u010da. Tehnike pa so intervju in psiholo\u0161ki preiskusi-testi,vpra\u0161alniki,ocenjevalne lestvice.<\/p>\n<p><strong>12. <\/strong><strong>Nevropsihologija<\/strong><\/p>\n<p>preu\u010devanje kako se funkcionalne ve\u0161\u010dine (npr. spomin, jezik, pozornost, branje, na\u010drtovanje, re\u0161evanje problemov) spremenijo in vplivajo na vsakodnevno \u017eivljenje ob mo\u017eganskih po\u0161kodbah<\/p>\n<p>preu\u010devanje povezav in odvisnosti med razli\u010dnimi mentalnimi procesi<\/p>\n<p>diagnosticiranje na podlagi objektivnih psiholo\u0161kih testov, ki merijo po\u0161kodbe in motnje mo\u017eganov<\/p>\n<p>analiza posledic mo\u017eganskih po\u0161kodb ali bolezni in procesov, ki ljudem pomagajo pri okrevanju in\/ali prilagajanju na nove \u017eivljenjske pogoje<\/p>\n<p><strong>13. <\/strong><strong>Forenzi\u010dna psihologija<\/strong><\/p>\n<p>Ukvarja se s psihologijo udele\u017eencev pri kriminalu, predvsem storilcem kaznivih dejanj, pa tudi pri\u010d in \u017ertev kaznivih dejanj.<\/p>\n<p><strong>14. <\/strong><strong>Biopsihosocialni pogled na bolezen<\/strong><\/p>\n<p>Telesnih in psihi\u010dnih pojavov ni mogo\u010de obravnavati lo\u010deno, oboji imajo vzajemni vpliv na posameznika in njegovo zdravje.<\/p>\n<p>Zdravstveno stanje, pojav ali potek bolezni je rezultat interakcije med biolo\u0161kimi, psiholo\u0161kimi in socialnimi dejavniki<\/p>\n<p>Zdravje ni nekaj samo po sebi umevno, ampak je odvisno od izpolnjenosti posameznikovih biolo\u0161kih, psiholo\u0161kih in socialnih potreb.<\/p>\n<p><strong>15. <\/strong><strong>Zdravje v sodobnem svetu <\/strong><\/p>\n<p>Za splo\u0161no populacijo je zdravje najve\u010dja vrednota (Ule, 2003)<\/p>\n<p>Prosti \u010das je postal \u010das za ukvarjanje s svojim zdravjem in svojim telesom<\/p>\n<p>Promocija novega \u017eivljenjskega stila in vzpodbujanje vedenja, ki podpira zdravje.<\/p>\n<p>Novi normativizem: zdravje kot moralna kategorija (Pierret, 1995)<\/p>\n<p>Zdravo telo postane znak osebnega dose\u017eka, bolezen pa znak odpovedi in slabosti (Lupton, 2000).<\/p>\n<p>V sodobni zahodni kulturi pojem idealnega telesa povezuje med seboj zdravje, lepoto, mladost in normalnost.<\/p>\n<p><strong>16. <\/strong><strong>Medikalizacija zasebnega \u017eivljenja<\/strong><\/p>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>17. <\/strong><strong>Mladostni\u0161ka kultura &#8211; merila zdravega<\/strong><\/p>\n<p>Prehod iz otro\u0161kega obdobja v odraslo.<\/p>\n<p>Obdobje nestabilnosti<\/p>\n<p>Labilnost,upira se normam,odklanja avtoriteto star\u0161ev,telesne in hormonske spremembe<\/p>\n<p>18.\u00a0 Zdravje kot moralna kategorija<\/p>\n<p><strong>19. <\/strong><strong>Normalno, normativno, zdravo, patolo\u0161ko<\/strong><\/p>\n<p>Normalno: statisti\u010dni, kvantitativni pojem, &#8220;tisto, kar je na sredini&#8221;, povpre\u010dno.<\/p>\n<p>Zdraviti praviloma pomeni dolo\u010deno funkcijo ali organizem privesti do norme, od katere se je oddaljila.<\/p>\n<p><strong>Normalno<\/strong> \u0161e ne pomeni zdravo, kakor tudi nenormalno \u0161e ni patolo\u0161ko (Jaspers, 1965).<\/p>\n<p><strong>Normativnost<\/strong>: biti zdrav ne pomeni samo biti normalen v dolo\u010deni situaciji, ampak tudi biti normativen ob spremembah. \u010clovek je bolan, ko lahko dopusti samo eno normo. (Canguilhem, 1966).<br \/>\n<!-- wp_ad_camp_1 --><br \/>\n<strong>Zdravo &#8211; patolo\u0161ko<\/strong>: medicinska, kategorialna pojma, kljub temu da so tudi mnogi pojavi v somatski medicini kvantitativno porazdeljeni.<\/p>\n<p>Zdravje je sposobnost notranje in zunanje prilagoditve (ego psihologija).<\/p>\n<p>20.\u00a0 Zdravje kot zunanja in notranja prilagoditev<\/p>\n<p><strong>21. <\/strong><strong>Biopsihosocialni model bolezni in redukcionizem<\/strong><\/p>\n<p><strong>Biopsihosocialni <\/strong>pristop pomeni celostno obravnavo pacienta.<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0 Pomemben odnos s terapevti v vseh fazah zdravljenja.<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0 Zdravljenje je komuniciranje: Mo\u010d komuniciranja prihaja od avtenti\u010dnosti, od ujemanja med besedami in bitjo (Gottschlich, 1998).<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0 Bolnik v procesu zdravljenja ni pasivni objekt ampak aktivni udele\u017eenec, od katerega je v veliki meri odvisen uspeh zdravljenja<\/p>\n<p><strong>22. <\/strong><strong>Osebnost kot imunski sistem<\/strong><\/p>\n<p>Od strukture oz. zna\u010dilnosti osebnosti in prilagoditvenih funkcij je odvisno, ali se bo na psihosocialne obremenitve odzval na zdrav ali bolezenski na\u010din.<\/p>\n<p>Osebnost je na nek na\u010din podobna imunskemu sistemu, ki je izpostavljen ve\u010djim ali manj\u0161im psihofizi\u010dnim obremenitvam.<\/p>\n<p><strong>23. <\/strong><strong>Somatoformne motnje: psihosomatske, konverzivne, hipohondri\u010dne motnje<\/strong><\/p>\n<p><strong>Konverzivne motnje<\/strong>: telo kot simbol<\/p>\n<p><strong>Hipohondri\u010dne motnje<\/strong>: patolo\u0161ka skrb za zdravje<\/p>\n<p><strong>Psihosomatske motnje<\/strong>: motnje telesnih funkcij kot osiroma\u0161enje psihi\u010dnega \u017eivljenja<\/p>\n<p><strong>24. <\/strong><strong>Zdravljenje in komunikacija<\/strong><\/p>\n<p>Pogovor je del procesa zdravljenja.<\/p>\n<p>Odsotnost komuniciranja lahko ogrozi zdravje<\/p>\n<p>Kdor ne more sporo\u010diti svoje bole\u010dine, ta v svojem duhu ne more razviti tudi nobene zdravilne mo\u010di za vodenje bolezenskega dogajanja.<\/p>\n<p>Mo\u017enost izra\u017eanja ob\u010dutkov, predelava emocij skozi izra\u017eanje le-teh, krepi imunski sistem<\/p>\n<p>25.\u00a0 Aktivnost bolnika v procesu zdravljenja<\/p>\n<p><strong>26. <\/strong><strong>Samozdravljenje<\/strong><\/p>\n<p>Pomik bolnikov k samozdravljenju in celostnemu zdravljenju je znak odpora proti pasivni\u00a0 vlogi bolnika v klasi\u010dni medicini, kjer prevladuje individualisti\u010dno paternalisti\u010dni odnos do posameznika in njegovih problemov.<\/p>\n<p>V klasi\u010dni medicini ima zdravnik popoln nadzor nad pogledom na bolezen.<\/p>\n<p>To je tudi upor proti tr\u017eno individualisti\u010dnemu odnosu do zdravja kot potro\u0161ne dobrine.<\/p>\n<p>Samozdravljenje pomeni, da je bolnik postal aktivni dejavnik medicine (alternativno zdravljenje, skupine samopomo\u010di).<\/p>\n<p><strong>27. <\/strong><strong>Osebnost<\/strong><\/p>\n<p>Osebnost je relativno trajna in edinstvena celota du\u0161evnih, vedenjskih in telesnih zna\u010dilnosti posameznika (Musek, 1993).<\/p>\n<p>Osebnost kot kompleksen vzorec globoko vtkanih psiholo\u0161kih zna\u010dilnosti se avtomati\u010dno odra\u017ea na skoraj vseh podro\u010djih posameznikovega psiholo\u0161kega delovanja (Millon, 2004).<\/p>\n<p>Osebnost je kompleksen in koherenten sistem psiholo\u0161kih struktur in procesov.<\/p>\n<p>28.\u00a0 Vidiki osebnosti<\/p>\n<p><strong>29. <\/strong><strong>Temperament in zna\u010daj<\/strong><\/p>\n<p><strong>Osebnostni tipi na podlagi temperamenta (Hipokrat &#8211; Galen)<\/strong><\/p>\n<p><strong>Melanholi\u010dni tip:<\/strong> zanj so zna\u010dilne po\u010dasne, globoke in trajne reakcije, ki so povezane z (zunanjo) neodzivnostjo, ob\u010dutljivostjo, notranjo labilnostjo, zavrtostjo in pesimizmom;<\/p>\n<p><strong>Koleri\u010dni tip:<\/strong> je razburljiv, \u010dustveno odziven, silovit, aktiven, prepirljiv in nezadovoljen. Odziva se hitro, a je zelo spremenljiv in nestabilen v vedenju;<\/p>\n<p><strong>Sangvini\u010dni tip<\/strong> je hiter, odziven, \u017eivahen, podjeten in produktiven. Je bolj stabilen kot koleri\u010dni tip;<\/p>\n<p><strong>Flegmati\u010dni tip<\/strong> je neodziven, miren, po\u010dasen, vztrajen in stabilen.<\/p>\n<p><strong>30. <\/strong><strong>Tipi osebnosti: shizoidni, depresivni, anankasti\u010dni, histeri\u010dni<\/strong><\/p>\n<p>Psihoanaliti\u010dna razdelitev osebnosti<\/p>\n<p>n\u00a0 <strong>Shizoidni tip:<\/strong> izguba avtonomije, identitete, ego mej<\/p>\n<p>n\u00a0 <strong>Depresivni tip:<\/strong> izguba medosebnih odnosov, zapu\u0161\u010denost, lo\u010ditev, ob\u010dutja krivde<\/p>\n<p>n\u00a0 <strong>Anankasti\u010dni:<\/strong> izguba sposobnosti, mo\u010di, konstantnosti, reda, varnosti<\/p>\n<p>n\u00a0 <strong>Histeri\u010dni tip:<\/strong> izguba svobode, mo\u017enosti, mladosti, priljubljenosti, ljubezni<\/p>\n<p>31.\u00a0 Tipi osebnosti: \u010dutni, \u010dustveni, miselni, intuitivni<\/p>\n<p>Osebnostni tipi po Jungu<\/p>\n<p>32.\u00a0 Tipi osebnosti: introvertni, ekstrovertni<\/p>\n<p>Ta implicitna kategorija povezuje lastnosti kot so mol\u010de\u010dnost-zgovornost, nedru\u017eabnost-dru\u017eabnost, zadr\u017eanost-\u017eivahnost&#8230;<\/p>\n<p><strong>33. <\/strong><strong>Tipi osebnosti: A, B, C<\/strong><\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\"> AEkscentriki in \u010dudaki<\/span> (paranoidna, shizoidna in shizotipska motnja osebnosti);<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\"> BDramatiki<\/span> (mejna, antisocialna, histrioni\u010dna in narcisisti\u010dna motnja osebnosti) ter<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\"> CBojazljivci<\/span> (izmikajo\u010da, odvisnostna, obsesivno kompulzivna motnja in nespecifi\u010dne motnje osebnosti).<\/p>\n<p>34.\u00a0 Manj strukturirane storilnostne tehnike<\/p>\n<p><strong>35. <\/strong><strong>Tipi in dimenzije osebnosti<\/strong><\/p>\n<p>1\u00a0 <strong>Ekstravertnost ali surgentnost<\/strong> je sestavljena iz komponent ali potez kot so: zgovoren &#8211; mol\u010de\u010d, odkrit &#8211; zaprt, pustolovski- previden in dru\u017eaben &#8211; zadr\u017ean. Nana\u0161a se na \u017eivljenjsko podro\u010dje <strong>mo\u010di<\/strong><\/p>\n<p><strong>2 Prijetnost<\/strong> vklju\u010duje: dobrovoljnost &#8211; razdra\u017eljivost, neljubosumje &#8211; ljubosumje, prijaznost &#8211; neprijaznost in kooperativnost &#8211; negativizem.\u00a0 Opisuje \u017eivljenjsko podro\u010dje <strong>ljubezni<\/strong>.<\/p>\n<p><strong>3 Vestnost <\/strong>vklju\u010duje skrbnost &#8211; brezskrbnost, odgovornost &#8211; neodgovornost, obzirnost &#8211; brezobzirnost in vztrajnost &#8211; nevztrajnost. Ta dimenzija je povezana predvsem z <strong>odnosom do dela<\/strong>.<\/p>\n<p><strong>4 Emocionalna stabilnost<\/strong> zajema poteze kot so spro\u0161\u010denost &#8211; napetost, mirnost, zaskrbljenost, uravnove\u0161enost &#8211; vzburljivost, nehipohondri\u010dnost &#8211; hipohondri\u010dnost (zaskrbljenost za zdravje). Ta dimenzija se nana\u0161a na <strong>\u010dustva<\/strong>.<\/p>\n<p><strong>5 Kulturnost<\/strong> vklju\u010duje smisel za umetnost, intelektualnost &#8211; omejenost, olikanost &#8211; neolikanost in domiselnost &#8211; nedomiselnost. Ta dimenzija se nana\u0161a na <strong>intelekt<\/strong>.<\/p>\n<p><strong>36. <\/strong><strong>Faktorski modeli osebnosti: velikih pet faktorjev<\/strong><\/p>\n<p>S pomo\u010djo vpra\u0161alnikov so nastale faktorske teorije osebnosti.<\/p>\n<p>Iskanje izvornih osebnostnih potez oz. faktorjev osebnosti s pomo\u010djo statisti\u010dnih postopkov (Allport, Catell, Eysenck, McCrae &amp; Costa).<\/p>\n<p>Glede na to, da izhajamo iz populacijskih norm je vpra\u0161anje ali so vsi &#8220;primarni&#8221; faktorji zna\u010dilni tudi za konkretnega posameznika.<\/p>\n<ol type=\"1\">\n<li><strong>Ekstravertnost ali surgentnost<\/strong> je sestavljena iz komponent ali      potez kot so: zgovoren &#8211; mol\u010de\u010d, odkrit &#8211; zaprt, pustolovski- previden in      dru\u017eaben &#8211; zadr\u017ean. Nana\u0161a se na \u017eivljenjsko podro\u010dje <strong>mo\u010di<\/strong><\/li>\n<li><strong>Prijetnost<\/strong> vklju\u010duje: dobrovoljnost &#8211; razdra\u017eljivost,      neljubosumje &#8211; ljubosumje, prijaznost &#8211; neprijaznost in kooperativnost &#8211;      negativizem.\u00a0 Opisuje \u017eivljenjsko      podro\u010dje <strong>ljubezni<\/strong>.<\/li>\n<li><strong>Vestnost <\/strong>vklju\u010duje skrbnost &#8211; brezskrbnost,      odgovornost &#8211; neodgovornost, obzirnost &#8211; brezobzirnost in vztrajnost &#8211;      nevztrajnost. Ta dimenzija je povezana predvsem z <strong>odnosom do dela<\/strong>.<\/li>\n<li><strong>Emocionalna stabilnost<\/strong> zajema poteze kot so spro\u0161\u010denost &#8211;      napetost, mirnost, zaskrbljenost, uravnove\u0161enost &#8211; vzburljivost,      nehipohondri\u010dnost &#8211; hipohondri\u010dnost (zaskrbljenost za zdravje). Ta      dimenzija se nana\u0161a na <strong>\u010dustva<\/strong>.<\/li>\n<li><strong>Kulturnost<\/strong> vklju\u010duje smisel za umetnost, intelektualnost      &#8211; omejenost, olikanost &#8211; neolikanost in domiselnost &#8211; nedomiselnost. Ta      dimenzija se nana\u0161a na <strong>intelekt<\/strong>.<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>37. <\/strong><strong>Aleksitimija<\/strong><\/p>\n<p>Aleksitimija&#8230;je poimenovana nezmo\u017enost zaznavati \u010dustva pri sebi in pri drugih&#8230;<br \/>\nMotnjo so mno\u017ei\u010dno za\u010deli zaznavati v 70-tih letih, v zadnjem \u010dasu pa s pomo\u010djo izpopolnjenih aparatov za merjenje mo\u017eganskih tokov&#8230;raziskujejo vzroke zanjo.<br \/>\nVe\u010dina aleksitimnih ljudi \u017eivi pod nenehnim stresom, imajo kroni\u010dne bole\u010dine, povi\u0161an krvni tlak in druge bolezni povezane s stresom, saj \u017eivijo pod nenehnim pritiskom, ker ne opazijo neverbalnih komunikacij in ne zaznavajo nobenih \u010dustev pri drugih ljudeh.<br \/>\nPrvi izsledki ka\u017eejo, da je morda vzrok v nezadostni povezavi med obema mo\u017eganskima polovicama&#8230;<\/p>\n<p><strong>38. <\/strong><strong>Kognitivni procesi, funkcije, stil<\/strong><\/p>\n<p><strong>Kognitivni procesi<\/strong> so tiste psiholo\u0161ke funkcije, ki posamezniku omogo\u010dajo odnos z\u00a0 okoljem.<\/p>\n<p>Vklju\u010dujejo psiholo\u0161ke procese kot so zaznavanje, pozornost, u\u010denje, pomnjenje in mi\u0161ljenje.<\/p>\n<p>\u010ce \u017eelimo da posameznik sprejeme dolo\u010deno sporo\u010dilo iz okolja, mu mora biti najprej fizi\u010dno izpostavljen, mora postati nanj pozoren, ga potem zaznati, mentalno predelati, ohraniti v spominu, do njega zavzeti dolo\u010den odnos in na koncu oblikovati odlo\u010ditve in dejanja, ki so v skladu s posameznikovimi te\u017enjami.<\/p>\n<p><strong>Kognitivni stil<\/strong> nam pove kako posameznik usmerja in razporeja pozornost, sprejema in procesira informacije, organizira misli, jim daje pomen in jih posreduje drugim.<\/p>\n<p><strong>39. <\/strong><strong>Pozornost: vrste<\/strong><\/p>\n<p><strong>Pozornost<\/strong> pomeni trenutno osredoto\u010denje na\u0161e zmo\u017enosti za predelovanje informacij na dolo\u010den dra\u017eljaj.<\/p>\n<p>Pozornost je vedno selektivna: posvetimo se dolo\u010denim informacijam na ra\u010dun drugih.<\/p>\n<p>\u010cim bolj intenzivna je pozornost tem manj\u0161i obseg zajema.<\/p>\n<p><strong>Vzdr\u017eevana pozornost<\/strong>.<\/p>\n<p>S pozornostjo pa je zelo povezan tudi proces prilagajanja (adaptacije).<\/p>\n<p>Posameznik se je zmo\u017een prilagoditi \u0161tevilnim fizi\u010dnim, psihi\u010dnim in socialnim situacijam. Ta\u00a0 proces spremlja ob\u010dutek prenehanja delovanja dra\u017eljajev, ki se ponavljajo, s tem, da na njih nismo ve\u010d pozorni (npr. neprestan hrup s\u010dasoma \u00bbpresli\u0161imo\u00ab).<\/p>\n<p>Na okolje pa ponovno postanemo pozorni takrat, ko se v njem kaj spremeni.<\/p>\n<p>Vrste pozornosti:<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0 <strong>Na\u010drtna:<\/strong> npr. iskanje dolo\u010denih informacij,<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0 <strong>Vsiljena:<\/strong> ko se dolo\u010den dra\u017eljaj iz okolja ali organizma vsili v na\u0161o zavest in;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0 <strong>Spontana:<\/strong> je kombinacija prvih dveh. Takrat se ne usmerjamo preve\u010d ozko in smo pripravljeni na sprejem novih dra\u017eljajev.<\/p>\n<p>Pri <strong>pasivni <\/strong>pozornosti \u010dloveku vzbudijo pozornost le zunanji dra\u017eljaji (iz okolja), <strong>aktivna<\/strong> pozornost pa je rezultat motiviranosti posameznika.<\/p>\n<p><strong>40. <\/strong><strong>Zaznavanje<\/strong><\/p>\n<p><strong>Zaznavanje<\/strong> je proces pridobivanja informacij preko senzornih organov, s katerim ljudje selekcioniramo, organiziramo in interpretiramo \u010dutne dra\u017eljaje.<\/p>\n<p>Je proces organiziranja senzornega gradiva, ki ni pasivna refleksija ali spontano asociiranje, temve\u010d se razvije s \u010dlovekovo aktivnostjo.<\/p>\n<p>V zaznavanju posameznik povezuje \u010dutne dra\u017eljaje s prej\u0161njimi izku\u0161njami in jim v skladu s temi pripi\u0161e dolo\u010den pomen.<\/p>\n<p>Gre za <strong>selektivno organizacijo in interpretacijo<\/strong>, posameznik sprejme in predela samo dolo\u010den del dra\u017eljajev, ki so prisotni v okolju.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>1. Predmet psihologije Du\u0161evni pojavi,osebnost,obna\u0161anje.Psihologija naj bi preu\u010devala nematerialne du\u0161evne pojave, to pa so na\u0161a do\u017eivljanja, zaznave,predstave, misli, \u010dustva. Introspekcija-notranje opazovanje in ekstraspekcija-zunanje opazovanje-behaviorizem. 2. Klini\u010dna psihologija Klini\u010dna psihologija (uporaba psiholo\u0161kih znanj in ve\u0161\u010din v zdravstvu), &#8211;\u00a0 Psiholo\u0161ka diagnostika &#8211;\u00a0 Psihoterapija &#8211;\u00a0 Nevropsihologija &#8211;\u00a0 Forenzi\u010dna psihologija<\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[450],"tags":[451,3660,984],"class_list":["post-779","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1letnik-psihologija","tag-psihologija","tag-1letnik-psihologija","tag-vprasanja-in-odgovori-psihologija"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/779","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=779"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/779\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=779"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=779"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=779"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}