{"id":783,"date":"2009-06-10T22:18:26","date_gmt":"2009-06-10T21:18:26","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=783"},"modified":"2010-06-15T08:31:05","modified_gmt":"2010-06-15T07:31:05","slug":"psihologija-zaznavanje-iq-testi-iq-depresija-nemoc","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/psihologija-zaznavanje-iq-testi-iq-depresija-nemoc\/","title":{"rendered":"Psihologija 41-80"},"content":{"rendered":"

<\/strong>\"psihology\"Zaznavanje<\/strong><\/p>\n

Zaznavanje<\/strong> je proces pridobivanja informacij preko senzornih organov, s katerim ljudje selekcioniramo, organiziramo in interpretiramo \u010dutne dra\u017eljaje.<\/p>\n

Je proces organiziranja senzornega gradiva, ki ni pasivna refleksija ali spontano asociiranje, temve\u010d se razvije s \u010dlovekovo aktivnostjo.<\/p>\n

<\/p>\n

V zaznavanju posameznik povezuje \u010dutne dra\u017eljaje s prej\u0161njimi izku\u0161njami in jim v skladu s temi pripi\u0161e dolo\u010den pomen.<\/p>\n

Gre za selektivno organizacijo in interpretacijo<\/strong>, posameznik sprejme in predela samo dolo\u010den del dra\u017eljajev, ki so prisotni v okolju.<\/p>\n

<\/strong>Teorija reprezentacije<\/strong><\/p>\n

Teorija reprezentacije: pri reprezentaciji gre za “stenografsko” interpretacijo realnosti, senzorni material je selekcioniran (Gregory, 1970)<\/p>\n

<\/strong>Projekcijska hipoteza<\/strong><\/p>\n

Na\u010delo osmi\u0161ljanja nejasnih, manj strukturiranih zaznav – percepcija in apercepcija (Frank)<\/p>\n

Subjekt vna\u0161a tudi svoje osebnostne zna\u010dilnosti v razlago nejasnega okolja.<\/p>\n

<\/strong>Pragi dra\u017eljajev<\/strong><\/p>\n

Dra\u017eljaji, ki so preve\u010d \u0161ibki in ne izzovejo senzornih procesov imenujemo podpra\u017eni dra\u017eljaji<\/strong> <\/span> (npr. ultravijoli\u010dna in infrarde\u010da svetloba).<\/p>\n

<\/strong>Mikrotravme<\/strong><\/p>\n

Teorije t.i. mikrotravm opisujejo akumulacijo izvenzavestnih dra\u017eljajev v organizmu, ki s\u010dasoma (ko se se\u0161tejejo) pove\u010dano vplivajo na \u010dloveka.<\/p>\n

<\/strong>Senzorna deprivacija in preobremenjenost<\/strong><\/p>\n

To sta stanji, ki vzbujata ob\u010dutek izgube kontrole in povzro\u010data stres<\/p>\n

<\/strong>U\u010denje: klasi\u010dno in instrumentalno pogojevanje, po modelu, z uvidom <\/strong><\/p>\n

Temelji na ponavljanju dra\u017eljajev in izvenzavednem osvajanju informacij zaradi ponavljajo\u010dih se predstavitev istih dra\u017eljajev:<\/p>\n


\n<\/strong><\/p>\n

Klasi\u010dno pogojevanje:<\/strong> u\u010denje poteka ob sodelovanju oja\u010devalcev, signalov, ki pomenijo nagrado ali kazen za dolo\u010deno vedenje. Gre za asociacijsko povezovanje nekega nevtralnega dra\u017eljaja z nagrado po principu sti\u010dnosti, to je so\u010dasnega pojavljanja dveh sporo\u010dil;<\/p>\n


\n<\/strong><\/p>\n

Instrumentalno pogojevanje:<\/strong> posameznik je aktiven u\u010denec in ne le pasivni sprejemnik, pri \u010demer je poudarjen pomen oja\u010devalcev dolo\u010denega vedenja. To je metoda poskusov in napak. Ljudje izbirajo vedenje, ki prina\u0161a koristi, prijetna ob\u010dutja, izogibajo pa se vedenjem, ki so prinesla neprijetne posledice.<\/p>\n

–\u00a0 U\u010denje po modelu<\/strong>– pomeni posnemanje svojih vzornikov oz. pomembnih oseb z namenom biti jim podoben.<\/p>\n

–\u00a0 Otroci se ne u\u010dijo le iz posledic svojih dejanj. Zmo\u017eni so posnemati druge in tudi presoditi verjetne posledice lastnih dejanj na podlagi opazovanja drugih in s tem posledic, ki jih imajo njihova dejanja zanje (Bandura).<\/p>\n

–\u00a0 Star\u0161i in zdravstveni delavci bi morali nastopati kot modeli zdravega \u017eivljenja.<\/p>\n

U\u010denje z vpogledom in povezovanjem<\/strong>– U\u010denje, ki ni rezultat nekih neposrednih preteklih izku\u0161enj, ampak stara spoznanja prenesemo v nove situacije<\/p>\n

–\u00a0 Gre za povezovanje informacij z drugimi informacijami v spominski mre\u017ei, da nastanejo zaokro\u017eene kognitivne enote, ki se ve\u017eejo tudi z emocijami.<\/p>\n

–\u00a0 Tudi tukaj deluje na\u010delo sti\u010dnosti ali asociacijskih povezav. V na\u0161i spominski mre\u017ei je polno zvez med posameznimi spominskimi elementi, ki so bolj ali manj trdna. Ko ozavestimo dolo\u010deno informacijo, se takoj pojavi njena povezava, npr. bela – \u010drna, gori – doli.<\/p>\n

–\u00a0 Na\u0161e izku\u0161nje so povezane tudi s \u010dustvi, ki so jih spremljale v preteklosti, npr. prometna nesre\u010da – bole\u010dina, \u017ealost ali TV sprejemnik – u\u017eitek. Tako nastanejo prepri\u010danja in stali\u0161\u010da.<\/p>\n

<\/strong>Empirizem in nativizem<\/strong><\/p>\n

Empirizem (behaviorizem) – \u010dlovek se rodi kot nepopisan list, vse znanje izvira iz pridobljenih izku\u0161enj.<\/p>\n

Nativizem (kognitivizem) – \u010dlovek se rodi z edinstveno zmo\u017enostjo strukturiranja znanja na poseben na\u010din.<\/p>\n

<\/strong>Transfer: pozitivni, negativni<\/strong><\/p>\n

Pri tem je pomemben pojem transfer,<\/strong> ki pomeni prenos prej nau\u010denega gradiva ali dejavnosti na novo u\u010denje.<\/p>\n

Transfer nam olaj\u0161uje novo u\u010denje (pozitivni transfer<\/strong>), v nekaterih primerih pa tudi ote\u017euje (negativni transfer<\/strong>).<\/p>\n

Sistemati\u010dna desenzibilizacija<\/p>\n

Biolo\u0161ka povratna zveza<\/p>\n

Funkcionalna analiza vedenja<\/p>\n

<\/strong>Nau\u010dena nemo\u010d in depresija<\/strong><\/p>\n

Izku\u0161nje nezmo\u017enosti kontrole povzro\u010dijo motivacijski, kognitivni in \u010dustveni deficit.<\/p>\n

Nau\u010dena nemo\u010d pomeni, da se nau\u010dimo, da na\u0161a dejanja ne vplivajo na izid.<\/p>\n

Depresija: potrebno je ponovno u\u010denje (iz lastnih izku\u0161enj), da so zmo\u017eni narediti kaj pozitivnega in vplivati na svoje \u017eivljenje.<\/p>\n

Predvidljivost in mo\u017enost nadzora sta povezani.<\/p>\n

Generalizacija in diferenciacija<\/strong><\/p>\n

Nau\u010diti pacienta sistemati\u010dnih metod za re\u0161evanje<\/p>\n

problemov ter ostalih problemov v prihodnosti –<\/p>\n

generalizacija! <\/strong>Posplo\u0161evanje<\/strong> (generalizacija) se nana\u0161a na te\u017enjo posameznika, da podobno reagira na razli\u010dne znake, a jih kljub temu do\u017eivlja v nekem smislu podobne.<\/p>\n

Diferenciacija- Prilagojena gratifikacija in frustracija omogo\u010dajo strukturalizacijo psihi\u010dnega aparata.<\/p>\n

Separacija se za\u010dne z diferenciacijo predstav o selfu in objektu.<\/p>\n

Otrok postopoma za\u010dne lo\u010devati med seboj in objektom, najprej z vidika telesnega selfa.<\/p>\n

Obenem se vr\u0161i integracija dobrih in slabih predstav o selfu in objektu ter s tem nevtralizacija in krepitev jaza.<\/p>\n

Parcialna, razcepljena self in objekt postajata po\u010dasi bolj integrirana.<\/p>\n

Primitivna, celostna identifikacija prehaja v selekcionirano, otrok prevzema od razli\u010dnih ljudi samo posamezne vzorce vedenja, ki se po\u010dasi integrirajo na edinstven na\u010din, kar je osnova za razvoj individualnosti.<\/p>\n

<\/strong>Spomin: verbalni, neverbalni, kratkoro\u010dni, dolgoro\u010dni, semanti\u010dni, epizodi\u010dni, proceduralni<\/strong><\/p>\n

Spomin <\/strong>je kognitivna sposobnost, da neko sporo\u010dilo, znanje, izku\u0161njo ohranimo in jo uporabimo v nekem drugem \u010dasu.<\/p>\n

Spomin zajema sprejemanje, predelavo, vkodiranje, skladi\u0161\u010denje in priklic informacije.<\/p>\n

Lo\u010dimo neposredno, <\/span>kratkoro\u010dno pomnjenje<\/strong> (short term memory) in dolgoro\u010dno pomnjenje<\/strong> (long term memory). Pri kratkoro\u010dnem pomnjenju informacije ohranjamo v zavesti le dolo\u010den \u010das, ko jih obdelujemo (od 10 do 30 sekund), dolgoro\u010dno pomnjenje pa pomeni (relativno) trajno ohranitev.<\/p>\n

Spomin razlikujemo glede na vrste in na\u010dine pridobivanja gradiva (besedni, nebesedni, vizualni, auditivni, semanti\u010dni, epizodi\u010dni, numeri\u010dni, proceduralni itd).<\/p>\n

Dolgoro\u010dni spomin je organiziran v mre\u017eo,<\/strong> ki sestoji iz vozli\u0161\u010d<\/strong> in povezav<\/strong>. Vozli\u0161\u010da so besede, pojmi, predstave, povezave pa so asociacijske in logi\u010dne zveze med njimi<\/p>\n

<\/strong>Asimilacija in akomodacija<\/strong><\/p>\n

Asimilacija<\/strong> je proces prilagajanja novih izku\u0161enj prej\u0161njim izkustvenim shemam v poteku pomnjenja;<\/p>\n

Akomodacija<\/strong> predstavlja prilagajanje starih izku\u0161enj, nau\u010denega gradiva, novim informacijam<\/p>\n

<\/strong>Racionalizacija<\/strong><\/p>\n

Racionalizacija <\/strong>izhaja iz osnovne \u010dlovekove te\u017enje po smislu in urejenosti sveta. Posameznik sku\u0161a ustvariti red in smisel med novimi vtisi, tudi na ra\u010dun spreminjanja podatkov, ki postanejo tako bolj racionalni, poenostavljeni in konvencionalni.<\/p>\n

<\/strong>Pozabljanje<\/strong><\/p>\n

Pozabljanje<\/strong> povzro\u010dajo fiziolo\u0161ki in psiholo\u0161ki procesi.<\/p>\n

S psiholo\u0161kega vidika pozabljamo oz. izrinjamo iz zavesti neprijetne, ogro\u017eajo\u010de ali nepomembne vsebine.<\/p>\n

U\u010dinek prve in zadnje informacije: najbolj pozabljamo tiste podatke, ki so posredovane na sredini.<\/p>\n

Na pozabljanje vpliva tudi u\u010denje novih vsebin.<\/p>\n

Pozabljanje je najve\u010dje takoj po u\u010denju, pomnjenje pa se pove\u010duje s porazdeljenim ponavljanjem.<\/p>\n

Pozabljanje je manj\u0161e, \u010de je sporo\u010dilo predstavljeno in povezano z razli\u010dnimi modalitetami (vizualno, auditivno, taktilno).<\/p>\n

Pozabljanje je manj\u0161e, \u010de uporabljamo znane izraze (problem zdravstvenih navodil).<\/p>\n

Prepoznavanje je vedno la\u017eje kot priklic.<\/p>\n

<\/strong>Mi\u0161ljenje<\/strong><\/p>\n

Pri predelavi informacij uporabljamo tudi mi\u0161ljenje<\/strong>, ki pomeni odkrivanje novih odnosov med izku\u0161njami.<\/p>\n

Mi\u0161ljenje je psihi\u010dna funkcija, ki jo uporabljamo pri re\u0161evanju problemov, zunanjih ali notranjih neskladij med razli\u010dnimi informacijami.<\/p>\n

Mi\u0161ljenje je simbolne narave, ki je nastalo s u\u010denjem jezika, predstavlja obliko \u00bbnotranjega dialoga\u00ab.<\/p>\n

Inteligentnost:<\/strong><\/p>\n

splo\u0161na sposobnost u\u010dinkovitega mi\u0161ljenja in re\u0161evanja problemov.<\/p>\n

sposobnost u\u010dinkovite predelave informacij<\/p>\n

sestavljena ali celostna sposobnost posameznika, da ravna smotrno, da misli razumno in u\u010dinkovito obvladuje svoje okolje (Wechsler).<\/p>\n

dispozicija, pogoj za u\u010denje.<\/p>\n

– \u00a0verbalna, neverbalna, splo\u0161ni g faktor, kristalizirana, fluidna<\/p>\n

<\/strong>Koli\u010dnik inteligentnosti<\/strong><\/p>\n

Pojem inteligentnosti temelji na statisti\u010dnih faktorskih raziskavah in odkritju g faktorja, ki predstavlja prirojeno, splo\u0161no mentalno sposobnost (IQ).<\/p>\n

Razmerje med mentalno in kronolo\u0161ko starostjo (Stern)<\/strong><\/p>\n

Razmerje med dose\u017eenim testnim rezultatom in pri\u010dakovanim povpre\u010djem za posameznikov (Wechsler)<\/strong>
\n<\/strong><\/p>\n

Kategorije:<\/strong><\/p>\n

Nadpovpre\u010dna inteligentnost: nad 110<\/strong><\/p>\n

Povpre\u010dna inteligentnost: 90-110<\/strong><\/p>\n

Podpovpre\u010dna inteligentnost: 80-89<\/strong><\/p>\n

Mejna inteligentnost: 66-79<\/strong><\/p>\n

Podnormalna inteligentnost: pod 65<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

<\/strong>Kognitivni stili: introverzivni, ekstraverzivni, me\u0161ani <\/strong><\/p>\n

Odkriva h katerim virom informacij je usmerjena pozornost posameznika: v zunanji svet (ekstrovertni<\/strong>) ali notranji svet (introvertni).<\/strong><\/p>\n

Ali posameznik i\u0161\u010de otipljive, konkretne informacije iz materialnega sveta (\u010dutni<\/strong>) ali je nagnjen bolj k nejasnim, neotipljivim, abstraktnim in simboli\u010dnim (intuitivni<\/strong>).<\/p>\n

Naslednja kognitivna lastnost se nana\u0161a na na\u010din procesiranja in spreminjanja \u017ee sprejetih podatkov. Procesi, ki temeljijo predvsem na razumu, logiki, dokazih in objektivnosti so zna\u010dilni predvsem za tiste, ki imajo poudarjene miselne funkcije<\/strong>, za razliko od tistih, katerih obdelava podatkov determinirajo emocije, empatija, osebne vrednote in subjektivnost (\u010dustvovanje).<\/strong>
\n
\nNa\u010din organizacije novih informacij odkriva sistemati\u010dne<\/strong> ali inovativne <\/strong>posameznike. Prvi nove informacije prilagajajo obstoje\u010dim, konvencionalnim, standardnim shemam, drugi pa so bolj inovativni, ustvarjalni in spontani<\/p>\n

<\/strong>Prakti\u010dna inteligentnost: \u010dustvena, socialna, moralna, modrost<\/strong><\/p>\n

Inteligentnost ni samo statisti\u010dni konstrukt sposobnosti v testnih pogojih, inteligentnost se odkriva v kontekstu, v medosebnih odnosih, pri re\u0161evanju prakti\u010dnih problemov.<\/p>\n

\u010custvena inteligentnost<\/strong>: zmo\u017enost prepoznavanja, razumevanja in regulacije emocij.<\/p>\n

Socialna inteligentnost:<\/strong> spretnosti v medosebnih odnosih, npr. u\u010dinkovitost v komunikaciji, re\u0161evanju medosebnih problemov, razumevanje sebe in drugih v socialnih situacijah, zmo\u017enost empatije ipd.<\/p>\n

Moralna (duhovna) inteligentnost<\/strong>: zmo\u017enost razlikovati med dobrim in slabim v moralno eti\u010dnem smislu in zmo\u017enost odlo\u010dati se v korist tudi drugim ljudem, ne samo sebi. Ne gre samo za poznavanje eti\u010dnih pravil, ampak predvsem za odlo\u010denost za moralno delovanje.<\/p>\n

Modrost <\/strong>ne pomeni samo inteligentnosti, ampak tudi bogastvo znanja, (\u017eivljenjskih) izku\u0161enj, emocionalne in osebnostne zrelosti, moralnega delovanja in intuicije. Modrost omogo\u010da razumevanje in sprejemanje kompleksne situacije, uspe\u0161ne izbire, odlo\u010ditve in prilagoditev okolju. Nara\u0161\u010da od otro\u0161tva in adolescence v odraslo dobo in se s starostjo ne zmanj\u0161uje.<\/p>\n

<\/strong>Vplivi na inteligentnost: <\/strong><\/p>\n

psihi\u010dne motnje, spol, kultura, motivacija<\/p>\n

<\/strong>Culture fair testi<\/strong><\/p>\n

Ali so testi inteligentnosti pravi\u010dni? Vpliv starosti, spola, psihi\u010dnega stanja, socialnega in kulturnega okolja:<\/p>\n

<\/strong>Izvr\u0161ilne funkcije<\/strong><\/p>\n

So testi specifi\u010dnih kognitivnih funkcij in sposobnosti<\/p>\n

<\/strong>Emocije, razdelitev<\/strong><\/p>\n

so reakcije subjekta na pomembne dra\u017eljaje, ki jih sprejme, ter pripravljajo organizem na prilagojeno vedenje.<\/p>\n

Emocionalno oz. \u010dustveno reagiramo samo v situaciji, ki je za nas pomembna.<\/p>\n

Emocije vklju\u010dujejo do\u017eivljajski, vedenjski<\/strong> in fiziolo\u0161ki<\/strong> vidik.<\/p>\n

Emocije imajo prilagoditveno vlogo in pomagajo organizmu, da prebrodi temeljne probleme obstanka. Emocije dolo\u010dajo odziv posameznika na razli\u010dne dra\u017eljaje iz okolja.<\/p>\n

prijetne – neprijetne<\/p>\n

\u0161ibke – mo\u010dne,<\/p>\n

kratkotrajne (afekt) – dolgotrajne (razpolo\u017eenje),<\/p>\n

enostavne (npr. jeza) – sestavljene (npr. veselje + pri\u010dakovanje = optimizem)<\/p>\n

zavestne – nezavedne.<\/p>\n

<\/strong>Obrambno varovalni mehanizmi: preme\u0161\u010danje, represija, reakcijska formacija, kompenzacija, zanikanje (negacija), projekcija, intelektualizacija, regres, sublimacija, humor, ating-out, acting-in (somatizacija)<\/strong><\/p>\n

Obrambe<\/strong> so psiholo\u0161ki mehanizmi, ki omogo\u010dajo za\u0161\u010dito biopsiholo\u0161ke enote v primeru nami\u0161ljene ali realne nevarnosti. Nevarnost lahko prihaja od zunaj, iz okolja ali pa iz posameznika. To so dra\u017eljaji, ki povzro\u010dajo bole\u010da ob\u010dutja posamezniku.<\/p>\n

Funkcija obrambe je odpravljanje neprijetnih ob\u010dutij, prilagoditev spremembam, ohranitev celovitosti in trajnosti biopsiholo\u0161ke enote.<\/p>\n

Jeza – preme\u0161\u010danje<\/strong>: Najpogostej\u0161i na\u010din uravnavanja jeze je, da jo premestimo na drug objekt.<\/p>\n

Strah – represija<\/strong>: Represija omogo\u010da, da se ogro\u017eajo\u010da vsebina odstrani iz zavesti. To je proces aktivnega pozabljanja.<\/p>\n

Veselje – reakcijska formacija<\/strong>: Reakcijska formacije pomeni spremembo dolo\u010dene emocije v njeno nasprotje. S tem se la\u017eje obvladuje.<\/p>\n

n\u00a0 \u017dalost – kompenzacija<\/strong>: \u017dalost nastane zaradi izgube objekta ali samospo\u0161tovanja, kompenzacija pa je na\u010din premostitve te dejanske ali nami\u0161ljene izgube. Ta premostitev je lahko uspe\u0161na ali neuspe\u0161na.<\/p>\n

Sprejemanje – zanikanje<\/strong>: Zanikanje je podobno represiji, kjer sku\u0161amo dolo\u010dene vidike realnosti odstraniti iz zavesti s tem, da ne\u017eeleni vsebini damo nasprotni predznak: \u00bbTo ni res\u00ab. Pri pretiranem sprejemanju, idealizaciji sku\u0161amo iz zavesti odstraniti neprijetne strani, da bi nekriti\u010dno sprejeli objekt v celoti.<\/p>\n

Gnus – projekcija<\/strong>: Projekcija pomeni proces preme\u0161\u010danja neprijetnih notranjih vsebin, ob\u010dutij, na zunanje objekte, situacije ali ljudi.<\/p>\n

Pri\u010dakovanje – intelektualizacija<\/strong>: Emocija pri\u010dakovanja je povezana s potrebo po kontroli, po predvidevanju dogodkov. Intelektualizacija omogo\u010da nadzor na na\u010din, da na impulze odreagiramo posredno, na intelektualni ravni. To je bolj zrel obrambni mehanizem, pri \u010demer npr. medosebne konflikte sku\u0161amo re\u0161iti na besedni ravni, z razmi\u0161ljanjem in razpravljanjem.<\/p>\n

Presene\u010denje – regres<\/strong>: Emocija presene\u010denja izra\u017ea nepri\u010dakovano, nekontrolirano do\u017eivljanje. Regres omogo\u010di zmanj\u0161anje kontrole pri osebi, ki potrebuje neposredno, motori\u010dno odreagiranje. V kriznih oz. izjemnih okoli\u0161\u010dinah, nami\u0161ljenih ali resni\u010dnih, bodo ljudje odreagirali na manj zrel na\u010din.<\/p>\n

<\/strong>Motivi<\/strong><\/p>\n

Motivi<\/strong> so vzroki in razlogi dejanj posameznikov.<\/p>\n

Izhajajo iz stanja psiholo\u0161kega ali fiziolo\u0161kega neravnovesja, katerega posledica je napetost, ki jo posameznik sku\u0161a zmanj\u0161ati in ponovno vzpostaviti ravnovesje v organizmu.<\/p>\n

Motiv je vse tisto, kar nam daje energijo in kar nas usmerja k dolo\u010denim objektom in dejavnostim.<\/p>\n

<\/strong>Konflikt motivov<\/strong><\/p>\n

Razli\u010dni motivi si lahko tudi nasprotujejo med seboj, kar ustvarja v \u010dloveku konfliktno situacijo.<\/p>\n

Ta povzro\u010da dodatno napetost in terja odlo\u010danje.<\/p>\n

<\/strong>Potrebe in \u017eelje<\/strong><\/p>\n

Potrebe <\/strong>so objektivno stanje (fiziolo\u0161kega) neravnovesja v posamezniku in spro\u017eijo ob\u010dutja pomanjkanja.<\/p>\n

<\/strong>Homeostati\u010dno in progresivno zadovoljevanje potreb<\/strong><\/p>\n

Homeostati\u010dno<\/strong> in progresivno<\/strong> zadovoljevanje potreb<\/p>\n

Na osnovi potreb se formirajo \u017eelje<\/strong>, ki so simbolni izraz pomanjkanja in kot tak\u0161ne niso vezane na nek konkretni objekt ali situacijo.<\/p>\n

<\/strong>Hierarhija motivov (Maslow)<\/strong><\/p>\n

Med motivi obstajajo hierarhi\u010dni odnosi, ki ob pojavljanju ve\u010d razli\u010dnih motivov dolo\u010dajo, kateri motiv bo imel ve\u010djo mo\u010d in bo prevladal nad drugim.<\/p>\n

Tisti motivi, ki so ni\u017eje na lestvici, so bolj bazi\u010dni, kot tisti, ki so vi\u0161je na lestvici.<\/p>\n

Abraham Maslow meni, da so pri posamezniku vsakokrat aktualni le dolo\u010deni (ni\u017eji) motivi, drugi (vi\u0161ji) so vedno potencialni. Takoj ko posameznik zadovolji ni\u017eje potrebe, se pojavijo vi\u0161je. Maslow lo\u010di motive pomanjkanja<\/strong> in motive rasti<\/strong>.<\/p>\n

Fiziolo\u0161ke potrebe:<\/strong> potrebe po pre\u017eivetju, hrani, vodi, spanju in po\u010ditku, dihanju, telesnem udobju, spolnosti, izlo\u010danju itd;<\/p>\n

Potrebe po varnosti<\/strong> vklju\u010dujejo potrebe po fizi\u010dni za\u0161\u010diti pred zunanjo nevarnostjo kot tudi potrebe po psiholo\u0161ki varnosti (stabilnost v medosebnih odnosih, zaupanje);<\/p>\n

Potrebe po ljubezni in pripadnosti<\/strong> vklju\u010dujejo potrebe po dajanju in sprejemanju ljubezni in \u010dustvene naklonjenosti in potrebe po pripadnosti dolo\u010denim osebam oz. socialnim skupinam;<\/p>\n

Potrebe po spo\u0161tovanju oz. ugledu<\/strong> se nana\u0161ajo na potrebo po samospo\u0161tovanju, pozitivnem samovrednotenju in do\u017eivljanju spo\u0161tovanja s strani drugih.<\/p>\n

Potrebe po spoznavanju, samospoznavanju in samoaktualizaciji<\/strong>. To so potrebe rasti, ki predstavljajo splo\u0161no te\u017enjo po znanju in spoznavanju sveta ter uresni\u010devanju lastnih potencialov in samoaktualizacije.<\/p>\n

<\/strong>Vrednote: dionizi\u010dne, apolonske<\/strong><\/p>\n

so kognitivne reprezentacije, zavestne predstave \u010dlovekovih motivov.<\/p>\n

To je tisto, k \u010demur naj bi posameznik te\u017eil, kar mu je pomembno oz. kar je pomembneje od drugih stvari.<\/p>\n

Vrednote predstavljajo visoko cenjene cilje, na\u0161e trajno motivacijsko naravnanost.<\/p>\n

Dionizi\u010dne:<\/strong> a) hedonske vrednote (ugodje, \u010dutno u\u017eivanje – npr. hrana, pija\u010da; zabava) in b) poten\u010dne vrednote (status, uspeh, dose\u017eki, patriotizem);<\/p>\n

Apolonske:<\/strong> a) moralne vrednote (po\u0161tenje, dobrota, morala, demokracija, harmonija in blagostanje) in b) izpolnitvene vrednote (spoznavanje, kultura, samoaktualizacija, religija).<\/p>\n

Stali\u0161\u010da<\/strong><\/p>\n

so trajni sistemi pozitivnega ali negativnega ocenjevanja, ob\u010dutenja in aktivnosti v odnosu do razli\u010dnih socialnih situacij in objektov<\/p>\n

so vrednostne subjektivne izku\u0161nje, ki se nana\u0161ajo na neko vpra\u0161anje ali na neki objekt ter vklju\u010dujejo sodbo.<\/p>\n

Dispozicijska narava (stali\u0161\u010da so trajna du\u0161evna pripravljenost za dolo\u010den na\u010din reagiranja);<\/p>\n

Pridobljenost (stali\u0161\u010da so rezultat socializacije, pridobljenih izku\u0161enj, vplivov okolja);<\/p>\n

Delovanje na vedenje (stali\u0161\u010da imajo direktivni in dinami\u010dni vpliv na vedenje in vplivajo na njegovo doslednost) in;<\/p>\n

Sestavljenost (so integracija kognitivnih, emotivnih in dinami\u010dnih funkcij)<\/p>\n