![\"izgorevanje\"](\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2009\/06\/izgorevanje.jpg\")
<\/p>\n<\/p>\n
<\/strong>Vrste sporo\u010dil<\/strong><\/p>\n Besedna (verbalna) sporo\u010dila,<\/strong> so sestavljena iz simbolov, umetnih, dogovorjenih besednih znakov, ki predstavljajo stvari, procese, ideje, dogodke… To je jezik.<\/p>\n Nebesedna (neverbalna) sporo\u010dila<\/strong> predstavljajo slike, kretnje oz. geste, mimika, polo\u017eaj telesa, ton glasu in drugi telesni izrazi<\/strong>. Izraz je del vedenja, s katerim zavestno ali izvenzavestno sporo\u010damo neko svoje notranje stanje.<\/p>\n <\/p>\n <\/strong>Skladnost sporo\u010dil<\/strong><\/p>\n U\u010dinkovita komunikacija pomeni skladnost verbalnih in neverbalnih sporo\u010dil.<\/p>\n Verbalno sporo\u010dilo pri medosebni komunikaciji vselej spremlja neko neverbalno vedenje.<\/p>\n Neverbalna sporo\u010dila niso enostavno zamenjava za jezik, saj imajo samostojno, nezamenljivo komunikacijsko vlogo in pogosto celo ve\u010djo mo\u010d kot verbalna sporo\u010dila.<\/p>\n Neverbalna komunikacija oja\u010duje verbalni govor, dopolnjuje pomen verbalnih izrazov, daje povratne informacije o vedenju in vodi sinhronizacijo komunikacije v govoru.<\/p>\n <\/strong>Infantilizacija bolnika<\/strong><\/p>\n Infantilizacija bolnika (otro\u0161ki govor), preve\u010d prilagojen govor, predstavlja poni\u017eanje za bolnika. Z njim poudarimo svoj mo\u010dnej\u0161i polo\u017eaj<\/p>\n <\/strong>Tabu teme in komunikacija<\/strong><\/p>\n Tabu teme zavirajo u\u010dinkovito komuniciranje (smrt in seksualnost).<\/p>\n Bolniki \u017eelijo od svojih terapevtov ob strokovnosti predvsem \u010dlove\u0161ko pristen odnos in zmo\u017enost komunikacije.<\/p>\n Odzivi na problem: nasvet, interpretacija, analiziranje, podpora, povpra\u0161evanje, parafraziranje<\/p>\n <\/strong>Neverbalna komunikacija<\/strong><\/p>\n Hoteni ali nehoteni telesni gibi<\/p>\n Izraz obraza<\/p>\n Glas<\/p>\n Prostorski polo\u017eaj<\/p>\n Telesna dr\u017ea<\/p>\n Telesne spremembe<\/p>\n Pomen neverbalne komunikacije v zdravstveni negi<\/p>\n Fizi\u010dna, psihi\u010dna in terapevtska prisotnost<\/p>\n <\/strong>Razumevanje psiholo\u0161kega pomena telesa in bolni\u0161ni\u010dna nega<\/strong><\/p>\n Bolni\u0161ni\u010dna nega zahteva podrobno socialno razumevanje telesa (Lawler, 1991)<\/p>\n Pacienti so v zdravstveni obravnavi v specifi\u010dni situaciji, ki lahko zelo vpliva na njihovo (telesno) do\u017eivljanje sebe:<\/p>\n Problem telesne spremenjenosti kot posledica bolezni<\/p>\n Problem vdora v osebni fizi\u010dni prostor, pogledi in dotiki<\/p>\n Problem uniformiranosti (izguba identitetnih, statusnih simbolov)<\/p>\n <\/strong>Izraz<\/strong><\/p>\n Izraz emocij. To so telesne spremembe kot so zardevanje, smejanje, \u0161irjenje zenic itd. V tem smislu je izraz nehotena spremljava emocionalnih reakcij;<\/p>\n Izraz kot na\u010din oz. stil vedenja, ki pomeni posreden na\u010din izra\u017eanja osebnostnih potez.<\/p>\n <\/strong>U\u010dinek prve in zadnje informacije: najbolj pozabljamo tiste podatke, ki so posredovane na sredini.<\/p>\n <\/strong>Enostransko in dvostransko sporo\u010dilo<\/strong><\/p>\n Dvostransko sporo\u010dilo bolj vpliva na izobra\u017eene posameznike, enostransko pa na manj izobra\u017eene.<\/p>\n Dvostransko sporo\u010dilo je bolj u\u010dinkovalo na tiste prejemnike, ki so na za\u010detku nasprotovali predlagani tezi, enostranska informacija pa je bolj vplivala na tiste, ki so \u017ee na za\u010detku zagovarjali predlagano tezo;<\/p>\n U\u010dinki dvostranskih sporo\u010dil ostanejo bolj zasidrani pri prejemnikih kot u\u010dinki enostranskega prepri\u010devanja;<\/p>\n Dvostranski argumenti pripravijo javnost na soo\u010denje s protiargumenti;<\/p>\n Ljudje, ki bolje razumejo argumente in sporo\u010dilo, so bolj pripravljeni spremeniti svoja stali\u0161\u010da v prid komunikatorja;<\/p>\n Zanemarjanje argumentov druge strani prav tako oslabi u\u010dinek komunikatorjevih zaklju\u010dkov.<\/p>\n Mnenjsko voditeljstvo<\/p>\n <\/strong>Socialna mo\u010d<\/strong><\/p>\n Oseba, ki ima socialno mo\u010d lahko dolo\u010da vedenje in usodo drugih ljudi.<\/p>\n Drugi ji sledijo ker pri\u010dakujejo povra\u010dilo ali zaradi izogibanja kazni, ki jih lahko izvaja oseba z mo\u010djo.<\/p>\n <\/strong>Izvori socialne mo\u010di<\/strong><\/p>\n Izvori socialne mo\u010di:<\/p>\n a.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 prisila,<\/p>\n b.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 popla\u010dila<\/p>\n c.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 legitimnost,<\/p>\n d.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 strokovnost in<\/p>\n e.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 referen\u010dna mo\u010d.<\/p>\n <\/strong>Socialne norme<\/strong><\/p>\n Komunikacija vselej poteka v nekem socialnem okviru<\/strong> in je dolo\u010dena z njim.<\/p>\n Za uspe\u0161no komunikacijo je potrebno razumevanje in zaupanje.<\/p>\n Komunikacija je uspe\u0161nej\u0161a, \u010de upo\u0161tevamo jezikovne zna\u010dilnosti socialne skupine.<\/p>\n Vsaka socialna skupina uporablja specifi\u010den, shematiziran in skraj\u0161an govor, ki mu pravimo \u017eargon in je del identitete skupine. Ob nagovoru dolo\u010dene skupine je zato nujno poznavanje jezikovnih zna\u010dilnosti in posebnosti te, saj druga\u010de sporo\u010dilo ni razumljeno na \u017eeleni na\u010din in ne dose\u017ee svojega namena.<\/p>\n Teorija socialne primerjave (Festinger)<\/p>\n <\/strong>Konformiranje<\/strong><\/p>\n Skupina vpliva, pritiska na svoje \u010dlane zaradi enotnosti, z namenom, da bi izra\u017eala in okrepila svoja grupna obele\u017eja, npr. skupinsko pripadnost. Posamezne \u010dlane sili, da svoje vrednote, verovanja, norme, vedenje poenotijo s stali\u0161\u010di, vrednotami in\u00a0 normami skupine.<\/p>\n V kolikor se posamezniki skupini ne prilagodijo, sledijo kazni v najrazli\u010dnej\u0161ih oblikah, lahko tudi izklju\u010dijo \u010dlana iz skupine.<\/p>\n Temu pritisku po enotnosti pravimo konformiranje<\/strong>.<\/p>\n Tak\u0161ne skupine so npr. dru\u017eina, vrstni\u0161ke skupine pri mladostnikih, sodelavci v slu\u017ebi, partnerska skupnost…<\/p>\n <\/strong>Milgramov eksperiment, poslu\u0161nost in avtoriteta <\/strong><\/p>\n Poslu\u0161nost avtoriteti: Milgramov eksperiment (1963)<\/p>\n n\u00a0 \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0Dejavniki poslu\u0161nosti:<\/p>\n <\/strong>Empatija<\/strong><\/p>\n VEM DA(KAKO), VIDIM…..<\/p>\n <\/strong>Samoidentiteta<\/strong><\/p>\n Izraz identiteta ima latinsko osnovo “identicus”, kar pomeni istoveten, eden in isti (Ju\u017eni\u010d, 1993).<\/p>\n Po Eriksonu je identiteta odgovor na vpra\u0161anje, “Kdo oz. kaj sem?”<\/p>\n Zajema ob\u010dutje kontinuitete oz. istosti sebe skozi razli\u010dna \u010dasovna obdobja in priznanje okolice, da do\u017eivlja posameznika kot istega v razli\u010dnih \u017eivljenjskih obdobjih in situacijah. Zaupanje v svojo identiteto se krepi le, \u010de so posameznikove predstave o sebi in predstave o njem s strani drugih skladne.<\/p>\n Subjekt oblikuje individualno identiteto na podlagi integracij lastnih spoznanj, izku\u0161enj in ob\u010dutij sebe, ob opazovanju in primerjanju z “zunanjim svetom” ter do\u017eivljanjem (interpretiranjem) reakcij okolja nanj.<\/p>\n Identiteta je\u00a0 produkt stalnih destrukturacij in restrukturacij.<\/p>\n <\/strong>Samopodoba<\/strong><\/p>\n Je kognitivna komponenta do\u017eivljanja sebe (kaj si mislimo o sebi, kako se vidimo)<\/p>\n Je sestavljena: telesna, materialna, socialna, psihi\u010dna, profesionalna, dru\u017einska, u\u010dna, partnerska, spolna, moralna itd.<\/p>\n Samopodobo pridobimo v odnosu z pomembnimi osebami, njihovim odzivom in s primerjavami z drugimi ljudmi.<\/p>\n Samozavedanje pomeni sposobnost, da v sebi prikli\u010demo sklop dolo\u010denih odzivov, ki so sicer odzivi drugih \u010dlanov skupine.<\/p>\n Pomemben del samopodobe je dolo\u010den s socialnimi vlogami.<\/p>\n <\/strong>Kognitivne sheme in skripti<\/strong><\/p>\n Sheme so mentalne reprezentacije dogodkov, ki so povezane z dolo\u010deno situacijo.<\/p>\n Shema jaza po Markusovi pomeni kognitivno posplo\u0161itev o samem sebi.<\/p>\n Jaz sestavlja sistem shem, ki vsebujejo informacije o preteklih izku\u0161njah, osebnih zna\u010dilnostih in mo\u017enem prihodnjem vedenju<\/p>\n Skript je rutinski vzorec vedenj, ki ga posameznik glede na pri\u010dakovanja izpelje v dolo\u010deni situaciji.<\/p>\n Pove kako naj ravnamo, kako naj se spoprimemo z ovirami v dolo\u010deni situaciji.<\/p>\n <\/strong>Kompleksnost samopodobe in zdravje<\/strong><\/p>\n To je lastnost oseb, da razmi\u0161ljajo o sebi na razli\u010dne na\u010dine.<\/p>\n Raziskave ka\u017eejo, da\u00a0 ljudje, ki imajo kompleksno samopodobo (ki imajo zmo\u017enost druga\u010dnega dojemanja sebe v razli\u010dnih situacijah), se lahko bolje prilagajajo v kriznih situcijah, manj burno reagirajo na pozitivne ali negativne dogodke in obratno.<\/p>\n Posamezniki, ki imajo izdelano shemo jaza na dolo\u010denem podro\u010dju, la\u017eje sprejemajo odlo\u010ditve, so bolj konsistentni in odporni na spremembe (informacije, ki se ne skladajo s predstavami o sebi).<\/p>\n S tem se pove\u010da kontrola nad posameznikovim okoljem in lastnim vedenjem<\/p>\n <\/strong>Samospo\u0161tovanje<\/strong><\/p>\n Se nana\u0161a na vrednotenje samega sebe.<\/p>\n Je relativno, gre za razmerje med zaznanim realnim stanjem in normami.<\/p>\n Je odvisno od tega kako nas vrednotijo drugi in kak\u0161en pomen dajemo njihovim sodbam.<\/p>\n Samospo\u0161tovanje je ob bolezni lahko bistveno prizadeto<\/p>\n Samospo\u0161tovanje je povezano s socialno oporo<\/p>\n <\/strong>Problem uniformiranja in samopodoba<\/strong><\/p>\n Problem uniformiranosti (izguba identitetnih, statusnih simbolov)<\/p>\n <\/strong>Razmerje med idealnim in realnim jazom<\/strong><\/p>\n Neskladnost realnega in idealnega jaza predstavlja glavno gonilo razvoja osebnosti, saj naj bi \u010dlovek te\u017eil k popolnosti (Rogers).<\/p>\n Preveliko neskladje je povezano z depresivnimi in tesnobnimi ob\u010dutji<\/p>\n <\/strong>Socialni in zasebni jaz<\/strong><\/p>\n Socialni, javni jaz: Kar se nam zdi, da drugi mislijo o nas, kako samega sebe predstavimo in prika\u017eemo pred drugimi ljudmi, Po Jamesu je toliko socialnih selfov, kolikor je ljudi in skupin.<\/p>\n Zasebni jaz: vidiki sebe, za katere no\u010demo, da izvedo drugi.<\/p>\n <\/strong>Ne-jaz<\/strong><\/p>\n Ne-jaz: predstave o katerih no\u010demo ni\u010d vedeti, ki jih ne sprejemamo. Te vklju\u010dujejo\u00a0 tudi nezavedne vidike jaza v Freudovem smislu.<\/p>\n <\/strong>Mesto nadzora (zunanji, notranji) in uspeh pri zdravljenju<\/strong><\/p>\n Pomeni stabilen na\u010din pripisovanja vzrokov za izide oz. kavzalne atribucije<\/p>\n Notranji dejavniki (lastne sposobnosti in dejanja)<\/p>\n Zunanji dejavniki (drugi ljudje, sre\u010da, usoda, slu\u010daj)<\/p>\n Pripisovanje krivde (pozunanjenje -ponotranjenje)<\/p>\n Realitetna kontrola<\/p>\n <\/strong>Navezanost (Bowlby)<\/strong><\/p>\n \u010clovek je socialno bitje in brez drugih ne more pre\u017eiveti.<\/p>\n Ve\u010dina psiholo\u0161kih teorij poudarja pomen medosebnih odnosov in navezanosti pri razvoju \u010dlovekove osebnosti.<\/p>\n Osebnost pomeni ponotranjenje svojih bli\u017enjih in odnosa z njimi.<\/p>\n \u010clovek v socialnem okolju zadovoljuje svoje psiholo\u0161ke potrebe.<\/p>\n Pri tem je najbolj pomemben zgodnji odnos z roditeljem (obi\u010dajno je to mati).<\/p>\n Vsakr\u0161na (nasilna) prekinitev odnosa v tem obdobju je za otroka lahko travmatska in \u0161koduje njegovemu zdravju.<\/p>\n Eksperimenti z opicami so pokazali, da so bile tiste opice, ki so bile v zgodnjem razvoju prikraj\u0161ane za kontakt z materjo in vrstniki, tudi kasneje svojim vrstnikom niso izkazovale ne\u017enosti in naklonjenosti.<\/p>\n <\/strong>Razvojne faze (Hencke, Erikson)<\/strong><\/p>\n \u0160tiri osnovne \u010dlovekove te\u017enje:<\/p>\n Intencionalna<\/p>\n Posesivna<\/p>\n Agresivno-retentivna<\/p>\n Eroti\u010dno – seksualna<\/p>\n Zadovoljenost\/nezadovoljenost teh vpliva na razvoj osebnosti<\/p>\n <\/strong>Primarni narcisizem<\/strong><\/p>\n Ob rojstvu je otrok v fazi primarnega narcisizma, ne zaveda se meje med sabo in objektom, njegovo zaznavanje je kinesteti\u010dno, relacijsko, celostno.<\/p>\n Proces sprejemanja hrane, s katerim otrok uravnava homeostazo, predstavlja najzgodnej\u0161o obliko ponotranjanja, ki ga spremljajo ob\u010dutja ugodja ali neugodja. Te avtisti\u010dne faze je konec okrog drugega meseca starosti.<\/p>\n Ob pomo\u010di agresivnih impulzov, biolo\u0161kega zorenja in seveda vpliva realnosti se zgodi “obrat navzven” (Praper, 1996), kar je Na ta na\u010din se strukturira psihi\u010dni aparat, to je za\u010detek jaza in simbioze.<\/p>\n Prvi socialni nasmeh je znak za\u010detka prepoznavanja objekta.<\/p>\n <\/strong>Simbioza<\/strong><\/p>\n Obdobje simbioze, ki poteka od drugega do \u0161estega meseca starosti, ozna\u010duje obdobje psihi\u010dne zlitosti otroka z materjo ter “fizi\u010dnega” prepoznavanja.<\/p>\n To je stanje nediferenciacije jaza od ne-jaza, ko se “notranjost” in\u00a0 “zunanjost” le po\u010dasi za\u010dneta lo\u010devati (Mahler, 1986).<\/p>\n Zorenje zaznavnega aparata omogo\u010da prehod iz fiziolo\u0161ke, taktilno kinesteti\u010dne komunikacije v diakriti\u010dno komunikacijo, govorico o\u010di, ki dovoljuje ve\u010djo distanco in avtonomijo otroka.<\/p>\n Zrcaljenje in imitacija omogo\u010data identifikacijo, v za\u010detku samo s t. i. parcialnim objektom.<\/p>\n <\/strong>Separacija in individualizacija<\/strong><\/p>\n Obdobje separacije in individualizacije (od \u0161estega meseca do tretjega leta starosti),\u00a0 je posebej raz\u010dlenila Mahlerjeva (1986), ki\u00a0 ga deli na:<\/p>\n diferenciacijo (6 – 10 mesec),<\/p>\n prakticiranje (10 – 16 mesec),<\/p>\n pribli\u017eevanje (16 – 24 mesec) ter<\/p>\n pribli\u017eevanje konstantnosti objekta\u00a0 (24 – 36 mesec).<\/p>\n Kognitivni razvoj (Piaget)<\/strong><\/p>\n Senzomotori\u010dna faza (0-15 mesecev)<\/p>\n Preoperacionalna faza (15 mesecev – 6 let)<\/p>\n Faza konkretnih operacij (6-11 let)<\/p>\n Faza formalnih operacij (od 11 let)<\/p>\n <\/strong>Moralni razvoj (Kohlberg)<\/strong><\/p>\n Predkonvencionalna stopnja (0-9 let): izogibanje kazni, nagrada – zadovoljitev potrebe.<\/p>\n Konvencionalna stopnja (9-15 let): potreba po socialnem sprejetju, spo\u0161tovanje pravil in dol\u017enosti.<\/p>\n Postkonvencionalna stopnja (po 15 letu):upo\u0161tevanje splo\u0161no veljavnih eti\u010dnih na\u010del in vrednot, ki so ponotranjene<\/p>\n <\/strong>Stres <\/strong><\/p>\n Je normalen pojav, ki \u010dloveka pripravlja na spoprijemanje z okolico.<\/p>\n Stres je potreben za pre\u017eivetje<\/p>\n Na\u0161e telo je prilagojeno na akutni stres, ne pa na kroni\u010dnega<\/p>\n <\/strong>Prag bole\u010dine<\/strong><\/p>\n Toleranca za bole\u010dino: zmo\u017enost prena\u0161ati bole\u010dino<\/p>\n Prag za bole\u010dino: zmo\u017enost lo\u010devanja med bole\u010dino in dra\u017eljajem<\/p>\n Ljudje razli\u010dno interpretiramo, do\u017eivljamo, izra\u017eamo in se spoprijemamo z bole\u010dino, kar je odvisno od\u00a0 stopnje po\u0161kodbe, kulture, osebnosti in izku\u0161enj posameznika.<\/p>\n Posameznikova presoja situacije, skupaj z zaznanimi ali resni\u010dnimi osebnimi in podpornimi viri, ki so na razpolago za spoprijemanje z bole\u010dimi dogodki, z veliko verjetnostjo dolo\u010da njegove odzive in rezultate.<\/p>\n Faktorji do\u017eivljanja bole\u010dine<\/p>\n <\/strong>Osebnost in do\u017eivljanje bole\u010dine<\/strong><\/p>\n Anksiozni pacienti do\u017eivljajo ve\u010djo bole\u010dino kot tisti z ni\u017ejo anksioznostjo<\/p>\n Ob\u010dutek bole\u010dine je pove\u010dan tudi z ob\u010duteno nemo\u010djo.<\/p>\n Povezanost kroni\u010dne bole\u010dine v hrbtu in nevroticizma<\/p>\n Spomin na bole\u010dino: realisti, zanikovalci, pretirano reaktivni, nezna\u010dilni<\/p>\n Psiholo\u0161ki faktorji, ki vplivajo na pove\u010danje ali zmanj\u0161anje bole\u010dine<\/p>\n <\/strong>Bolezenski dobi\u010dek<\/strong><\/p>\n Primarni\u00a0 bolezenski dobi\u010dek: notranja razbremenitev, beg pred odgovornostmi, ob\u010dutji krivde in bojaznimi<\/p>\n Sekundarni bolezenski dobi\u010dek: pritegnitev pozornosti, popustljivej\u0161i odnos okolja, mo\u017enost obvladovanja okolja<\/p>\n Oba delujeta kot oja\u010devalca bole\u010dine – jo intenzivirata, utrjujeta in podalj\u0161ujeta.<\/p>\n <\/strong>Teorija vzorca in bole\u010dina<\/strong><\/p>\n Teorija vzorca: do\u017eivljanje bole\u010dine je povezano s specifi\u010dnim vzorcem impulzov v \u017eiv\u010dnem sistemu (kvantitativna sprememba)<\/p>\n <\/strong>Teorija vrat in bole\u010dina<\/strong><\/p>\n Teorija vrat upo\u0161teva psiholo\u0161ke faktorje: ob stimulaciji internevronov se vrata za bole\u010dino zaprejo.<\/p>\n Teorija vrat: Inhibicija lahko nastane, ko stimulacija perifernih \u017eiv\u010dnih vlaken A (velikih) prehiti bole\u010dinske signale, ki se prena\u0161ajo po \u017eiv\u010dnih vlaknih C (majhnih) – npr. z masa\u017eo.<\/p>\n Dejavniki bole\u010dine in teorija vrat<\/p>\n <\/strong>Placebo<\/strong><\/p>\n Neprava intervencija oz. navidezno zdravilo<\/p>\n U\u010dinek placeba je verjetno povezan s spro\u0161\u010danjem betaendorfina, ki je posledica psiholo\u0161kega pri\u010dakovanja.<\/p>\n \u010ce se bole\u010dina po zau\u017eitju placeba zmanj\u0161a ali preneha, to ne pomeni, da ni bila resni\u010dna in da je nastala zgolj v pacientovi glavi.<\/p>\n Placebo dokazuje kako velik pomen ima psiholo\u0161ki faktor pri do\u017eivljanju bole\u010dine.<\/p>\n Zdravstveni strokovnjaki lahko uporabijo u\u010dinek placeba v terapevtske namene tako, da pove\u010dujejo u\u010dinke analgetikov in drugih postopkov zdravljenja s spodbujanjem pacientov, da zaupajo v zdravljenje.<\/p>\n Vendar morajo biti pri\u010dakovanja realisti\u010dna, prav tako placebo ne more biti nadomestilo za prava zdravila, \u0161e posebej \u010de gre za kroni\u010dne bole\u010dine.<\/p>\n <\/strong>Psiholo\u0161ka priprava na bole\u010de posege<\/strong><\/p>\n n\u00a0 Informiranost o postopku zmanj\u0161a negotovost, nepredvidljivost, anksioznost in pomaga posamezniku, da se aktivira in pripravi. S tem pove\u010da kontrolo:<\/p>\n Pacient mora biti seznanjen s tem kaj se bo zgodilo pred, med in po postopku (informacije o bole\u010dini in ob\u010dutjih, ki jih bo pacient verjetno do\u017eivel)<\/p>\n Pomembno je, da paciente informiramo, kako si lahko sami pomagajo, ko za\u010dutijo bole\u010dino. Med uporabne strategije spadajo nadzorovano dihanje, spro\u0161\u010danje, preusmeritev pozornosti in vizualizacija.<\/p>\n Za paciente je pomembno, da vedo, da smo jim pripravljeni pomagati, kadar do\u017eivljajo bole\u010dino.<\/p>\n <\/strong>Ocenjevanje bole\u010dine<\/strong><\/p>\n Je pomembno, saj se je izkazalo, da sestre niso dovolj pozorne na pacientovo poro\u010danje o bole\u010dini.<\/p>\n Analiza subjektivne teorije bole\u010dine.<\/p>\n Metode ocenjevanja bole\u010dine: samoocenjevanje, psihofiziolo\u0161ke meritve in vedenjsko ocenjevanje.<\/p>\n <\/strong>Bole\u010dinski dnevniki<\/strong><\/p>\n Bole\u010dinski dnevnik (registracija dejavnikov, ki spro\u017eajo bole\u010dino in tistih, ki jo minimalizirajo<\/p>\n Psiholo\u0161ki vidiki dovzetnosti za bole\u010dino<\/p>\n <\/strong>Kognitivna restrukturacija in bole\u010dina<\/strong><\/p>\n Na\u010din kako ljudje razmi\u0161ljajo o bole\u010dini, da bi zmanj\u0161ali bole\u010de izkustvo le-te.<\/p>\n Informacijska kontrola: informacije o naravi, vzrokih in poteku bole\u010dine pove\u010dujejo kontrolo.<\/p>\n Preusmeritev: aktivna preusmeritev olaj\u0161uje bole\u010dino (\u010de ta ni premo\u010dna)<\/p>\n Imaginacija: imaginiranje prijetnih mentalnih scen<\/p>\n Reinterpretacija bole\u010dine (za huj\u0161e bole\u010dine)<\/p>\n <\/strong>Psiholo\u0161ki pristopi pri zdravljenju bole\u010dine<\/strong><\/p>\n Pou\u010devanje o\u00a0 psiholo\u0161kem pomenu bole\u010dine in mo\u017enosti nadzorovanja.<\/p>\n Posredovanje informacij in razlag o bole\u010dinskem stanju<\/p>\n Spodbujanje pisanja dnevnika za analizo spro\u017eilnih dejavnikov in tistih, ki zmanj\u0161ujejo bole\u010dino.<\/p>\n Podpora posameznikovi samostojnosti in aktivnemu pristopu k obvladovanju bole\u010dine<\/p>\n Analiza konstruktivnih in nekonstruktivnih strategij spoprijemanja.<\/p>\n Analiza dru\u017einskih in drugih odnosov, ki spro\u017eajo in podpirajo patologijo.<\/p>\n U\u010denje tehnik spro\u0161\u010danja, tehnik obvladovanja stresa, socialnih ve\u0161\u010din in drugih tehnik za pove\u010danje kontrole nad bole\u010dino.<\/p>\n Kognitivna restrukturacija pomena bole\u010dine<\/p>\n U\u010denje ustreznih vzorcev: instrumentalno pogojevanje (nagrajevanje), modeliranje<\/p>\n <\/strong>Vrste izgub<\/strong><\/p>\n Izguba je ena najpogostej\u0161ih in najve\u010djih stresnih dogodkov<\/p>\n Izguba je lahko dejanska (npr. bli\u017enja oseba) ali simbolna (npr. na\u010drtov, smisla) Izgube so razli\u010dne: v odnosih (smrt, lo\u010ditev, selitev otrok), na delovnem podro\u010dju (brezposelnost, upokojitev, premestitev), v samopodobi (bolezen, invalidnost), na materialnem podro\u010dju (izguba denarja, rev\u0161\u010dina), duhovnem podro\u010dju (izguba upanja, smisla) itd<\/p>\n Bolezen in\/ali omejitve, ki jih prina\u0161a pogosto pomenijo izgubo (npr. aktivnosti, zaposlitve, ugleda), kar pomeni prizadeto samopodobo, izgubo ciljev, upanja…<\/p>\n <\/strong>Funkcija \u017ealovanja<\/strong><\/p>\n Obi\u010dajna reakcija na izgubo je \u017ealovanje<\/p>\n \u017dalovanje je bole\u010de in prizadene skoraj vse vidike \u010dlovekove osebnosti (\u010dustvovanje, kognicije, vedenje, telo, odnos do sebe in drugih)<\/p>\n Zajema ob\u010dutja depresivnosti, tesnobe, jeze, osamljenosti, ob\u010dutij krivde, nizkega samospo\u0161tovanja, nemira, utrujenosti…<\/p>\n Ob izgubi je imunski sistem prizadet in posameznik je bolj dovzeten za oku\u017ebe.<\/p>\n <\/strong>Faze \u017ealovanja<\/strong><\/p>\n n\u00a0 Normalno \u017ealovanje: 6 mesecev<\/p>\n <\/strong><\/p>\n <\/strong>Psiholo\u0161ki obrambni mehanizmi in \u017ealovanje<\/strong><\/p>\n Odzivi in obramba pred izgubo so lahko razli\u010dni:<\/p>\n Zanikanje<\/p>\n Projekcija<\/p>\n Somatizacija<\/p>\n Kompenzacija<\/p>\n Acting-out<\/p>\n Introjekcija<\/p>\n <\/strong>Psihi\u010dne zna\u010dilnosti depresije<\/strong><\/p>\n Je motnja razpolo\u017eenja<\/p>\n Deprimere = pritisniti, tla\u010diti navzdol (lat.)<\/p>\n Kriteriji DSM-IV<\/p>\n <\/strong>Kognitivne motnje in depresija<\/strong><\/p>\n Motnje hranjenja<\/p>\n Avtoagresivno vedenje<\/p>\n Odvisnosti<\/p>\n Motnje navad (patolo\u0161ko nakupovanje, hazardiranje)<\/p>\n Somatizacija<\/p>\n Psihoza<\/p>\n <\/strong>Depresivna triada<\/strong><\/p>\n Depresivna triada (Beck):<\/p>\n negativno vrednotenje sebe,<\/p>\n okolice in<\/p>\n prihodnosti (brezupnost)<\/p>\n <\/strong>Ruminacije<\/strong><\/p>\n So vztrajna, cikli\u010dna negativna razmi\u0161ljanja oz. premlevanja o neuspehih ali depresivnih simptomih.<\/p>\n Rumination (ang.) = pre\u017evekovanje, tuhtanje, razglabljanje<\/p>\n So tipi\u010dne za depresijo<\/p>\n <\/strong>Izrazi depresije<\/strong><\/p>\n Dihotomno mi\u0161ljenje: \u010ce ne uspem, sem izguba<\/p>\n Pretirano posplo\u0161evanje: Ni\u010d ne naredim prav<\/p>\n Minimaliziranje in pove\u010devanje: Grozno je biti sam.<\/p>\n Napovedovanje: nikoli ne bo bolje<\/p>\n Personalizacija: moja depresija je povsem moja krivda.<\/p>\n 63.\u00a0 Odvisnosti<\/p>\n 64.\u00a0 Osebnostne zna\u010dilnosti odvisnih od nedovoljenih drog<\/p>\n 65.\u00a0 Vrste suicidov: bilan\u010dni, te\u017eave v komunikaciji, izraz stiske, psihi\u010dne bolezni<\/p>\n 66.\u00a0 Parasuicid<\/p>\n 67.\u00a0 Socialni in psiholo\u0161ki dejavniki tveganja za suicid<\/p>\n 68.\u00a0 Ocena tveganja za suicid<\/p>\n 69.\u00a0 Antisuicidalni dogovor<\/p>\n <\/strong>Funkcija strahu<\/strong><\/p>\n Nas \u0161\u010diti, omogo\u010da prilagojeno delovanje<\/p>\n Do\u017eivljanje nevarnosti se odra\u017ea v:<\/p>\n vedenju<\/p>\n \u010dustvovanju<\/p>\n kognicijah<\/p>\n telesu<\/p>\n Izrazi strahu v vedenju, mi\u0161ljenju, \u010dustvovanju in na telesni ravni<\/p>\n <\/strong>Strah in tesnoba<\/strong><\/p>\n ANKSIOZNOST- objekt strahu<\/p>\n <\/strong>Fobije<\/strong><\/p>\n Fobija…gr. Phobos<\/em>….STRAH<\/p>\n onemogo\u010da prilagojeno delovanje<\/p>\n Izredno mo\u010dan, iracionalen strah (vezan na eno situacijo ali dalj\u0161i \u010das),<\/p>\n ki se ga oseba zaveda<\/p>\n oseba se situacije\/objekta IZOGIBA ali jih prena\u0161a z GROZO<\/p>\n Razli\u010dni simptomi<\/p>\n fiziolo\u0161ki (hitrej\u0161e bitje srca, znojenje…)<\/p>\n vedenjski (beg ali otrplost)<\/p>\n kognitivni (misli: to me bo ubilo…)<\/p>\n emocionalni (sram, zadrega..)<\/p>\n <\/strong>Panika<\/strong><\/p>\n Ponavljajo\u010di nepri\u010dakovani napadi panike, definirani kot diskretna obdobja intenzivnega strahu ali neprijetnosti tekom katerega se nenadoma razvijejo in dose\u017eejo vrh v manj kot 10 minutah \u0161tirje (ali ve\u010d) izmed na\u0161tetih simptomov:<\/p>\n Palpitacije, razbijanje srca<\/p>\n Potenje<\/p>\n Tresenje<\/p>\n Hitro dihanje ali du\u0161enje<\/p>\n Ob\u010dutki du\u0161enja<\/p>\n <\/strong>Generalizirana anksioznost<\/strong><\/p>\n A Pretirana anksioznost in zaskrbljenost (pri\u010dakovalna tesnoba\/anticipatorna bojazen),<\/p>\n ki se pojavlja v ve\u010d kot polovici dni<\/p>\n v obdobju najmanj 6 mesecev<\/p>\n v zvezi s \u0161tevilnimi dogodki ali aktivnostmi (delo, \u0161ola,…)<\/p>\n B Osebi se zdi zaskrbljenost te\u017eko obvladljiva<\/p>\n C Anksioznost in zaskrbljenost spremljajo najmanj trije od slede\u010dih simptomov (pri otrocih le en):<\/p>\n nemirnost, \u017eiv\u010dnost, nespro\u0161\u010denost, velika \u010dustvena napetost<\/p>\n hitra utrudljivost<\/p>\n te\u017eave s koncentracijo ali ob\u010dutek prazne glave<\/p>\n razdra\u017eljivost<\/p>\n mi\u0161i\u010dna napetost<\/p>\n motnje spanja -oseba te\u017eko zaspi\/se zbuja\/nemiren, nezadovoljujo\u010d<\/p>\n <\/strong>Psihi\u010dna travma<\/strong><\/p>\n Travma je \u010dustvena in fizi\u010dna bole\u010dina, ki preplavlja psiho in je tako mo\u010dna, da je ni mogo\u010de obvladovati in integrirati.<\/p>\n Kognitivni, \u010dustveni, socialni, vedenjski in fiziolo\u0161ki u\u010dinki travme lahko vztrajajo dolga lerta ali pa tudi celo \u017eivljenje, saj so deli mo\u017eganov, na katere vpliva travmatski dogodek manj dostopni spremembam.<\/p>\n To so predvsem subkortikalni predeli, ki so povezani s \u010dustvovanjem in fiziolo\u0161kimi odgovori organizma- mo\u017egansko deblo, srednji mo\u017egani in limbi\u010dni sistem.<\/p>\n Travmatski dogodki so lahko prezgodnja lo\u010ditev ali izguba primarnega objekta(star\u0161a), prestroga, zmedena ali preve\u010d permisivna vzgoja, izrazito zanemarjenje ali zlorabe otroka.<\/p>\n Zlorabe:<\/p>\n spolna, fizi\u010dna, psihi\u010dna<\/p>\n <\/strong>Agresija in agresivnost<\/strong><\/p>\n Agresivnost je vedenje, ki izhaja iz jeze, destruktivnost pa izhaja iz sovra\u0161tva<\/p>\n Funkcija agresivnosti oz jeze je sprememba vedenja objekta, posameznik z jezo \u017eeli spremeniti vedenje drugega, za razliko od destruktivnosti, sovra\u0161tva, ki cilja na uni\u010denje objekta drugega.<\/p>\n Fizi\u010dno nasilje je lahko izraz agresivnosti ali\u00a0 destruktivnosti. \u010ce izhaja iz jeze je omejeno, traja ker do tedaj, ko je dose\u017eena \u017eelena sprememba v vedenju. V primeru sovra\u0161tva pa nasilje nima meja, saj je osovra\u017eeni objekt treba uni\u010diti.<\/p>\n <\/strong>Vrste agresivnosti<\/strong><\/p>\n INSTRUMENTALNA – pomaga dose\u010di nek zunanji cilj<\/p>\n FRUSTRACIJSKA- spro\u0161\u010danje notranje napetosti<\/p>\n POSNEMOVALNA- ob\u010dutek pripadnosti dolo\u010deni skupini, istovetenje(identifikacija) z agresivnostjo vzornikov (Lamovec in Rojnik, 1978)<\/p>\n Usmerjenost agresivnosti<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Navznoter: samomorilnost, rizi\u010dno vedenje, ob\u010dutja krivsde, somatizacije<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Navzven: proti drugim ljudem, \u017eivalim ali stvarem<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Neposredno ali posredno izra\u017eanje<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Pasivna in aktivna oblika<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Erbalna, \u010dustvena in telesna agresivnost<\/p>\n Psihi\u010dne posledice izku\u0161nje nasilja<\/p>\n Depresija<\/p>\n Anksiozne motnje<\/p>\n Stresne in somatomorfne motnje<\/p>\n Zloraba ali odvisnost od alkohola ali drog<\/p>\n Motnje hranjenja<\/p>\n Motnje osebnosti<\/p>\n Suicidalnost<\/p>\n Psihi\u010dne zna\u010dilnosti agresivnih ljudi<\/p>\n <\/strong>Posttravmatska stresna motnja<\/strong><\/p>\n Gre za sklop bolj ali manj specifi\u010dnih simptomov, ki se pojavljajo dolo\u010den \u010das po pre\u017eiveti te\u017eki travmi. Postravmatska motnja lahko pomeni nadaljevanje akutne stresne motnje. Zna\u010dilni simptomi so razli\u010dne oblike ponovnega podo\u017eivljanja travme, simptomi hiperaktivnega avtonomnega \u017eiv\u010dnega sistema, zo\u017ean obseg \u010dustvovanja(otopelost) izogibanje situacijam, ki spominjajo na travmatski dogodek, spominske motnje in izkrivljanja realnosti v zvezi s to situacijo, tesnoba, ob\u010dutja ogro\u017eenosti in razdra\u017eljivost. Pogosti so tudi simptomi depresije, kot so brezvoljnost, odtujenost, pesimizem, ob\u010dutja krivde in nemo\u010di.<\/p>\n Reviktimizacija<\/p>\n Za \u017ertve nasilja v dru\u017eini je pogosto zna\u010dilen neustrezen izbor partnerja, ki spominja na agresorja kar privede do t.i. reviktimizacije. To je neustrezen poskus razre\u0161itve konflikta iz otro\u0161tva . Pri \u017eenskah, ki so bile spolno zlorabljene v otro\u0161tvu je ve\u010dja verjetnost posilstva v odrasli dobi (Fromuth, 1983, po Sanderson, 1995) kar je prav tako lahko rezultat nepredelane travme in z njo povezanega tveganega, avtoagresivnega vedenja)<\/p>\n 85.\u00a0 Zloraba in droga<\/p>\n V raziskavi Ballona in drugih v Kanadi (Ballon, Coubasson in Smith, 2001) je polovica deklet, ki zlorabljajo droge in alkohol oz. so isakle pomo\u010d zaradi teh te\u017eav, poro\u010dala o spolni zlorabi, medtem ko je bil pri fantih tak\u0161en dele\u017e 10 %.<\/p>\n Polovica deklet in 26% fantov poro\u010da tudi o fizi\u010dni zlorabi. 64% deklet in 38% fantov, ki so potrdili spolno zlorabo, uporablja drogo kot poskus ubla\u017eitve travme.<\/p>\n Osebe odvisne od drog imajo specifi\u010dno strukturo osebnosti (Benedik,2002, 2003) ki je lahko nastala tudi pod vplivom izpostavljenosti travmatskim dogodkom v otro\u0161tvu.<\/p>\n Motnje osebnosti: shizoidna, shizotipska, paranoidna, mejna, narcisisti\u010dna, antisocialna, odvisna, depresivna, izogibajo\u010da, anankasti\u010dna<\/p>\n Bazi\u010dna prepri\u010danja<\/p>\n Oblike psiholo\u0161ke pomo\u010di<\/strong><\/p>\n Svetovanje<\/p>\n \u010custvena podpora<\/p>\n U\u010denje socialnih ve\u0161\u010din, spoprijemanja s problemi, asertivnosti, sprostitvenih tehnik….<\/p>\n Psihoterapija<\/p>\n Socialna mre\u017ea, vklju\u010denost<\/p>\n <\/strong>Verbalizacija in psihi\u010dne te\u017eave<\/strong><\/p>\n Verbaliziranje omogo\u010da distanco do neprijetnih ob\u010dutij.<\/p>\n <\/strong>Psihosocialna podpora<\/strong><\/p>\n n\u00a0 Pomo\u010d, ki jo skupina (prijatelji, dru\u017eina) nudijo (ali se zdi, da jo nudijo) v stresnih situacijah.<\/p>\n n\u00a0 Sporo\u010dila, ki jih ogro\u017eeni oz. prizadeti posameznik dobiva iz svojega okolja:<\/p>\n \u010custvena podpora<\/strong><\/p>\n Aktivno poslu\u0161anje<\/p>\n Izra\u017eanje razumevanja<\/p>\n Posredovanje informacij in nevsiljivih nasvetov<\/p>\n \u010custvena toplina in empatija<\/p>\n Konkretne oblike pomo\u010di<\/p>\n <\/strong>Svetovanje<\/strong><\/p>\n Je organizirana oblika pomo\u010di posamezniku -klientu<\/strong><\/p>\n Svetovanje je praviloma usmerjeno na zdrave ljudi<\/strong>, ki imajo v \u017eivljenju probleme vendar ne spadajo v psihopatologijo<\/p>\n Svetovalec je profesionalno usposobljena oseba<\/strong><\/p>\n Pojavlja se v razli\u010dnih dejavnostih <\/strong>( socialno varstvo, \u0161olstvo, zdravstvo…)<\/p>\n Svetovanje moramo lo\u010diti od dajanja nasvetov<\/strong><\/p>\n <\/strong>Aktivno poslu\u0161anje<\/strong><\/p>\n Pazljivo in dobro poslu\u0161anje -aktivno poslu\u0161anje <\/strong><\/p>\n a.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 sposobnost v\u017eivljanja, pripravljenost da sli\u0161imo problem<\/p>\n b.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 spremljanje in reflektiranje<\/p>\n c.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 spremljanje lastnih reakcij in omejitev<\/p>\n U\u010denje spoprijemanja s stresom<\/p>\n Nau\u010dimo se lahko u\u010dinkovitih tehnik spro\u0161\u010danja<\/p>\n Spremenimo vedenje, vpra\u0161ajmo se<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ali moramo res vse nadzorovati<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ali lahko prelo\u017eimo del svojih nalog in odgovornosti na druge<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ali mora biti vedno po va\u0161e<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ali znam re\u010di ne<\/p>\n Lahko se bolje organiziramo<\/p>\n <\/strong>U\u010denje re\u0161evanja problemov<\/strong><\/p>\n n\u00a0 Pomagati pacientu, da zna identificirati in opredeliti<\/p>\n problem\/e.<\/p>\n n\u00a0 Pomagati pacientu, da prepozna svoje sposobnosti ter vire za re\u0161evanje te\u017eav.<\/p>\n n\u00a0 Nau\u010diti pacienta sistemati\u010dnih metod za re\u0161evanje<\/p>\n problemov ter ostalih problemov v prihodnosti –<\/p>\n generalizacija!<\/p>\n n\u00a0 Pove\u010dati ob\u010dutek kontrole nad problemi ter<\/p>\n obvladovanjem te\u017eav.<\/p>\n <\/strong>IDEAS<\/strong><\/p>\n I<\/strong> – prepoznaj problem (Identify the problem)<\/p>\n D<\/strong> – poi\u0161\u010di mo\u017ene re\u0161itve (Determine the<\/p>\n options)<\/p>\n E<\/strong> – oceni mo\u017enosti in izberi najbolj\u0161o (Evaluate<\/p>\n options and choose the best)<\/p>\n A<\/strong> – uresni\u010di, udejanji mo\u017enost (Act)<\/p>\n S<\/strong> – preveri ali je delovalo (See if it worked) –<\/p>\n\n
\n
\n
\n
\n <\/strong>Izgube in bolezen<\/strong><\/p>\n\n
\n