{"id":791,"date":"2009-06-27T18:58:28","date_gmt":"2009-06-27T17:58:28","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=791"},"modified":"2009-08-24T21:00:16","modified_gmt":"2009-08-24T20:00:16","slug":"organizacija-management-in-vodenje-v-zdravstvu-in-zdravstveni-negi","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/organizacija-management-in-vodenje-v-zdravstvu-in-zdravstveni-negi\/","title":{"rendered":"Organizacija management in vodenje v zdravstvu in zdravstveni negi"},"content":{"rendered":"

\"organizacija-in-manegement-v-zdravstveni-negi\"<\/p>\n

    \n
  1. Kaj je organizacija ZN v SLO?<\/strong>\n
      \n
    • Medicinska sestra na ministrstvu za zdravje<\/li>\n
    • Predstavnik\/ca zdravstvene nege v Zdravstvenem svetu<\/li>\n
    • Raz\u0161irjeni strokovni kolegij za zdravstveno nego<\/li>\n
    • Zbornica zdravstvene in babi\u0161ke nege Slovenije – Zveza strokovnih dru\u0161tev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije<\/li>\n
    • Sindikat delavcev v zdravstveni negi<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ol>\n
        \n
      1. 3 naloge zbornice-zveze in strokovnega kolegija?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

        ZBORNICA: <\/strong><\/p>\n

          \n
        • \u0160\u010diti in zastopa poklicne in strokovne interese medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov<\/li>\n
        • Skrbi za skladno delovanje stroke zdravstvene in babi\u0161ke nege v Republiki Sloveniji<\/li>\n
        • Sodeluje pri pripravi zakonov in predpisov s podro\u010dja zdravstvene in babi\u0161ke nege, zdravstvenega varstva, regulativov v zdravstveni dejavnosti.<\/li>\n
        • Oblikuje programe pripravni\u0161tva in nadzira njihovo izvajanje<\/li>\n
        • Sindikat delavcev v zdravstveni negi<\/li>\n<\/ul>\n

          <\/p>\n

          STROKOVNI KOLEGIJ:<\/strong><\/p>\n

            \n
          • Oblikovanje strokovnih smernic<\/li>\n
          • Spremljanje razvoja stroke ter zdravstvene politike in njenih ukrepov<\/li>\n
          • Spremljanje kazalcev kakovosti in predlaganje sodobnih metod<\/li>\n
          • Spremljanje kadrovskih normativov in standardov materialnih virov<\/li>\n<\/ul>\n
              \n
            1. Organizacijske teorije (predstaviti klasi\u010dne org., klasicisti):<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n
                \n
              • klasi\u010dna organizacijska teorija<\/li>\n
              • humanisti\u010dna organizacijska teorija<\/li>\n
              • moderna organizacijska teorija.<\/li>\n
              • Vsaka teorija temelji na prevladujo\u010dem razmi\u0161ljanju neke \u0161ole.<\/li>\n
              • Elementi vsake \u0161ole imajo vpliv na sedanjo organizacijo zdravstvenih zavodov.<\/li>\n
              • Zdravstvene institucije so “velika industrija zdravja”.<\/li>\n
              • Organizacijske teorije vplivajo tudi na zdravstveno nego:<\/li>\n<\/ul>\n
                  \n
                • na vlogo in naloge medicinskih sester<\/li>\n
                • na delitev dela<\/li>\n
                • na organizacijo slu\u017ebe zdravstvene nege<\/li>\n<\/ul>\n

                  –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Klasi\u010dna org. teorija<\/strong>: \u0161tudij organizacij na osnovi znanstvenega pristopa.<\/p>\n

                  –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 konec 19. st., za\u010detek 20. st.,<\/p>\n

                  –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 prvi poizkusi znanstvenega in raziskovalnega pristopa k \u0161tudiju organizacije,<\/p>\n

                  –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 temelji na idealni organizacijski strukturi, poznani kot birokratski model organizacije in na individualni produktivnosti,<\/p>\n

                  –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 poudarja usmerjenost k nalogam in individualni visoki produktivnosti,<\/p>\n

                  –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 zagovarja ve\u010d nivojev managementa znotraj organizacije,zagovarja rigidnost managerjev in kontrolo zaposlenih<\/p>\n

                  –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Najbolj poznani teoretiki so:<\/p>\n

                  –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Henry Fayol (1841 – 1925)<\/p>\n

                  –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Frederick Taylor (1856 – 1915)<\/p>\n

                  –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Max Weber (1864 – 1921)<\/p>\n

                    \n
                  1. Kaj je zna\u010dilno za Fayo Henry-al in\u00a0 FrederickTaylorja?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                    Fayol Henry:<\/strong><\/p>\n

                      \n
                    • Postavil je temelje klasi\u010dnih managementskih funkcij: na\u010drtovanje, organiziranje, vodenje, kontroliranje.<\/li>\n<\/ul>\n
                        \n
                      • Opazoval je pomanjkljivosti vodenja na najvi\u0161ji ravni organizacijske hierarhije.<\/li>\n<\/ul>\n
                          \n
                        • Zagovarjal je centralizacijo vodenja (navodila iz enega mesta).<\/li>\n<\/ul>\n

                          Frederick Taylor:<\/strong><\/p>\n

                          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Leta 1891 je predlagal na\u010dela znanstvenega managementa, ki se nana\u0161ajo na izbolj\u0161anje individualne produktivnosti.<\/p>\n

                          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Je za\u010detnik kvantitativne \u0161ole organizacije.<\/p>\n

                          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Prou\u010deval je najni\u017eje ravni organizacijske strukture.<\/p>\n

                          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Funkcijo vodenja je smatral kot sistem, v katerem delav\u010devo delo usmerja 8 specializiranih vodij (nih\u010de ni specialist za vse vidike dela).<\/p>\n

                          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Najbolj\u0161i na\u010din opravljanja delovne naloge pomeni opredeliti, kateri gibi in v kak\u0161nem zaporedju so potrebni za izvedbo delovne naloge.<\/p>\n

                          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Prvovrsten delavec je tisti, ki mu zaradi njegovih sposobnosti neko delo najbolj ustreza, zato je vsak delavec za dolo\u010deno delo prvovrsten.<\/p>\n

                            \n
                          1. Kaj je zna\u010dilno za Webra?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                            –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Razvil je birokratski model organizacije kot idealne oblike.<\/p>\n

                            –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Zna\u010dilnosti tak\u0161ne organizacije so:<\/strong><\/p>\n

                            — \u00a0 delitev dela<\/p>\n

                            —\u00a0 hierarhija avtoritete<\/p>\n

                            — \u00a0 formalizacija organizacije<\/p>\n

                            — \u00a0 pisani dokumenti in evidence<\/p>\n

                            –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 selekcija osebja in napredovanje na osnovi sposobnosti<\/p>\n

                            – jasno lo\u010devanje osebnega in organizacijskega \u017eivljenja<\/p>\n

                              \n
                            1. Birokratski model?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                              Zna\u010dilnosti klasi\u010dne organizacijske teorije.<\/p>\n

                              – konec 19.st, za\u010detek 20.stoletja<\/p>\n

                              – prvi poizkusi znanstvenega in raziskovalnega pristopa k \u0161tudiju organizacije<\/p>\n

                              – temeljni na idealni organizacijski strukturi, poznani kot birokratski model organizacije in na individualni produktivnosti!<\/p>\n

                                \n
                              1. Howthorne eksperiment?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u0160tudijo je izvedel Elton Mayo (1880-1949).<\/p>\n

                                –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u0160tudija raziskuje povezanost med pogoji dela (osvetlitev delovnega mesta) in produktivnostjo zaposlenih.<\/p>\n

                                –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ugotovitve \u0161tudije:<\/strong><\/p>\n

                                —\u00a0 pove\u010danje osvetlitve – pove\u010danje produktivnosti<\/p>\n

                                —\u00a0 zmanj\u0161anje osvetlitve – zmanj\u0161anje produktivnosti<\/p>\n

                                —\u00a0 nespremenjena osvetlitev – rast produktivnosti<\/p>\n

                                —\u00a0 zmanj\u0161evanje osvetlitve – rast produktivnosti.<\/p>\n

                                –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Zaklju\u010dki eksperimenta:<\/strong><\/p>\n

                                —\u00a0 razli\u010dni psiholo\u0161ki in socialni faktorji bolj vplivajo na produktivnost kot pa fizi\u010dni pogoji za delo. To se imenuje HAWTHORNOV EFEKT.<\/p>\n

                                —\u00a0 Posledica tega eksperimenta je bila usmeritev raziskovanja v prou\u010devanje dru\u017ebene klime v organizacijah oz. neformalne organizacijske strukture.<\/p>\n

                                  \n
                                1. Kaj je enoten okvir v moderni organizacijski teoriji?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n
                                    \n
                                  • Na organizacijo gleda kompleksno, kot dinami\u010dni, dru\u017ebeni sistem, v katerem posamezniki, strukture, kon\u010dni produkti in okolje sodelujejo pri zagotavljanju organizacijskega uspeha.<\/li>\n<\/ul>\n
                                      \n
                                    • Organizacije vidi kot dinami\u010dne odprte strukture.<\/li>\n<\/ul>\n
                                        \n
                                      • Osredoto\u010da se na organizacijske procese bolj kot na strukture!<\/li>\n<\/ul>\n
                                          \n
                                        • Poudarja povezanost vseh delov organizacije in potrebo po komunikaciji in sodelovanju med vsemi deli.<\/li>\n<\/ul>\n
                                            \n
                                          1. Kaj je sistem?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n
                                              \n
                                            • sestav, ureditev, red, ustroj, na\u010drt;<\/li>\n<\/ul>\n
                                                \n
                                              • skupek na\u010del kot temelj kake vede (filozofski sistem);<\/li>\n<\/ul>\n
                                                  \n
                                                • povezanost sestavin v enotno delovanje (\u017eiv\u010dni sistem-\u017eiv\u010devje, prebavni sistem-prebavila);<\/li>\n<\/ul>\n
                                                    \n
                                                  • oblika, na\u010din ustroja, organiziranje ne\u010desa (volilni sistem).<\/li>\n<\/ul>\n
                                                      \n
                                                    • (iz slovarja tujk)<\/li>\n<\/ul>\n

                                                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Sistem je mno\u017eica povezanih, delujo\u010dih elementov (Lange,1969).<\/p>\n

                                                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Sistem je kompleks elementov, ki se nahajajo v medsebojni povezanosti (Bertalanffy, 1950).<\/p>\n

                                                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 S sistemom razumemo mno\u017eico elementov v dolo\u010denih medsebojnih povezavah, ki temelje na dolo\u010denih zakonih in principih (Kukule\u010da, 1973).<\/p>\n

                                                      –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Sistem je mno\u017eica med seboj povezanih elementov v delujo\u010do celoto v svojem okolju.<\/p>\n

                                                      <\/strong><\/p>\n

                                                        \n
                                                      1. Kaj je organigram?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n
                                                          \n
                                                        • je grafi\u010dna ponazoritev organizacije iz vidika njenega ustroja (strukture), v kateri je predstavljena hierarhi\u010dna razmestitev organizacijskih enot in posameznikov v organizaciji.<\/li>\n
                                                        • Iz organizacijske sheme je razvidno, kdo je komu nadrejen in kdo komu podrejen, kot tudi, na kateri organizacijski ravni se kateri oddelek nahaja.<\/li>\n<\/ul>\n

                                                          <\/strong><\/p>\n

                                                            \n
                                                          1. 3 ORGANIZACIJSKE STRUKTURE ?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                            \u0160TABNO-LINIJSKA ORGANIZACIJSKA STRUKTURA <\/strong><\/p>\n

                                                            –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 je svetovalnega karakterja. Gre za odnos ali povezavo med direktorjem in \u0161tabnim organom (finan\u010dni svetovalec, pomo\u010dnik direktorja za podro\u010dje zdravstvene nege…).<\/p>\n

                                                            FUNKCIJSKA ORGANIZACIJSKA STRUKTURA<\/strong><\/p>\n

                                                            –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Oddelki in slu\u017ebe so porazdeljeni v skupine\u00a0 glede na osnovne funkcije podjetja. Funkcije v podjetju so odvisne od ciljev, ki jih \u017eeli podjetje dose\u010di.<\/p>\n

                                                            –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 funkcije: marketing, prodaja, nabava, raziskovanje in razvoj, proizvodnja, ra\u010dunovodstvo, kadrovanje; dekanat, ra\u010dunovodstvo, referat za \u0161tudentske zadeva, knji\u017enica, in\u0161tituti….)<\/p>\n


                                                            \n<\/strong>PROJEKTNA ORGANIZACIJSKA STRUKTURA <\/strong><\/p>\n

                                                            –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Projekt je posebna na\u010drtovana naloga, ki jo je potrebno izvr\u0161iti v nekem dolo\u010denem \u010dasu. Naloga se obi\u010dajno ne ponavlja ali pa se ne ponavlja v enaki obliki (izgradnja hidrocentrale, snemanje filma, priprava in izvedba olimpijskih iger, izvedba znanstvene konference, \u0161tudentske konference, seminarja…)<\/p>\n

                                                            <\/strong><\/p>\n

                                                            <\/strong><\/p>\n

                                                              \n
                                                            1. Na\u0161tejte elemente po Mizburgu(?)<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n
                                                                \n
                                                              • Organizacijska struktura je sestavljena iz petih splo\u0161nih elementov: strate\u0161ki vrh, srednja linija, operativno jedro, tehnostruktura, \u0161tab za podporo.<\/li>\n<\/ul>\n

                                                                <\/strong><\/p>\n

                                                                <\/strong><\/p>\n

                                                                  \n
                                                                1. KAKO ORGANIZACIJA DELUJE (opi\u0161ite delovanje org.kot mehanizem ali organ)?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                  ORGANIZACIJA KOT <\/strong>MEHANIZEM<\/strong><\/p>\n

                                                                  –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Vsaka organizacija je sestavljena iz mnogih delov, prav tako kot kak\u0161en mehanizem.\u00a0 Kot so elementi mehanizma sestavljeni po\u00a0 to\u010dno definiranem redu, po neki vnaprej\u00a0 dolo\u010deni strukturi, tako je organizacija sestavljena po enakem principu. Tak\u0161na\u00a0 organizacija bi morala funkcionirati popolno.<\/p>\n

                                                                  –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Zna\u010dilnosti:<\/em><\/strong> trdna, \u010dvrsta, stabilna, neelasti\u010dna, neprilagodljiva, avtokratsko vodenje.<\/p>\n

                                                                  ORGANIZACIJA KOT ORGANIZEM <\/strong><\/p>\n

                                                                  –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Organizacija se primerja s \u010dlove\u0161kim\u00a0 organizmom, ki funkcionira biolo\u0161ko\u00a0 popolno in usklajeno. Elementi te organizacije so kakor organi \u010dlove\u0161kega telesa, ki avtomati\u010dno funkcionirajo, na prvi pogled skoraj medsebojno neodvisno. Vendar je to funkcioniranje pod popolno kontrolo in koordinacijo mo\u017eganov in \u017eiv\u010dnega sistema.<\/p>\n

                                                                  –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Zna\u010dilnosti: organizacija sama odlo\u010da o svojih ciljih, o na\u010dinih kako jih bo dosegla in s kak\u0161nimi sredstvi; temelj organizacije je v odnosih med ljudmi; ve\u010dja demokrati\u010dnost in fleksibilnost<\/p>\n

                                                                  <\/strong><\/p>\n

                                                                  <\/strong><\/p>\n

                                                                    \n
                                                                  1. Faze org. spreminjanja po Kurtu?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n