Mednarodna zdru\u017eenja za prou\u010devanje bole\u010dine definirajo bole\u010dino kot ”neprijetno \u010dutno in \u010dustveno zaznavo, ki je povezana z dejansko ali potencialno po\u0161kodbo tkiva” (Skinder Savi\u010d et al,. 2010 povz. po IASP).<\/p>\n
Vrste bole\u010dine lo\u010dimo: (Skinder Savi\u010d et al., 2010):<\/p>\n
\u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Glede na FIZIOLO\u0160KO VLOGO: fiziolo\u0161ko bole\u010dino<\/u> (opozorilna bole\u010dina), patolo\u0161ko bole\u010dino<\/u> (kroni\u010dna bole\u010dina).<\/p>\n
\u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Glede na TRAJANJE BOLE\u010cINE: akutna bole\u010dina <\/u>(ob bole\u010dinskem dra\u017eljaju), kroni\u010dna bole\u010dina <\/u>(dolgotrajna)<\/p>\n
\u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Glede na LOKALIZACIJO BOLE\u010cINE: somatska bole\u010dina<\/u> (v ko\u017ei), visceralna bole\u010dina<\/u> (bole\u010dina notranjih organov).<\/p>\n
\u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Glede na NASTANEK BOLE\u010cINE: nociceptivna bole\u010dina<\/u> (nociceptorji) nevropatska bole\u010dina<\/u> (po\u0161kodba \u017eivca), psihogena bole\u010dina<\/u>.<\/p>\n
Bole\u010dino zaznamo zaradi posebnih perifernih nociceptorjev (prosti kon\u010di\u010di bole\u010dinskih receptorjev), ki se vzpostavijo ob dra\u017eljaju, ki je mo\u010dnej\u0161i od obi\u010dajnega. Bole\u010dina je lahko ostra, topa, kr\u010devita, peko\u010da… To\u010dno naravo bole\u010dine pa lahko opi\u0161e le posameznik sam. Z izku\u0161njami se jo nau\u010di spejemati, ocenjevati ter opisovati (Skinder Savi\u010d et al,. 2010).<\/p>\n
Veliko starih ljudi sprejema bole\u010dino kot nekaj normalnega, zato zanjo velikokrat ne povedo, tako bole\u010dina ni ustrezno zdravljena ali pa sploh ni zdravljena, kar ljudi ovira pri vsakdanjih opravilih. Ob\u010detek nemo\u010di pa vodi v depresijo, \u010dustveno neravnovesje, anksioznost, nespe\u010dnost, telesno nezmo\u017enost, poslab\u0161ajo pa se tudi spremljajo\u010da bolezenska stanja (Godec et al., 2004).<\/p>\n
<\/p>\n
1\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 RE\u0160EVANJE PROBLEMA S POMO\u010cJO ZN<\/p>\n
Da bole\u010dino znamo omiliti moramo najprej vedeti, kako zelo mo\u010dna je. Za la\u017eje ocenjevanje poznamo razli\u010dne lestvice. Najpogosteje se uporablja vizualno analogna lestvica (VAS), kjer bolnik oceni mo\u010d bole\u010dine od 1 do 10. Poznamo pa tudi \u0161tevil\u010dne lestvice, opisne lestvice, ter lestvice smejo\u010dih obrazov (Skinder Savi\u010d et al., 2010).<\/p>\n
Bole\u010dino isto\u010dasno zdravimo nefarmakolo\u0161ko (kirur\u0161ki posegi, pogovor, zagotovitev mirnega okolja in po\u010ditka, masa\u017ea\u2026) in\u00a0 farmakolo\u0161ko (analgetiki).<\/p>\n
Analgetike najdemo v obliki tablet, kapljic, intravenoznih infuzij in inekcij. SZO pa jih je razdelila v 3 razli\u010dne skupine: \u0161ibke (1. stopnja), srednje mo\u010dne (2. stopnja) in mo\u010dne (3. stopnja). Katera vrsta analgetika in na kak\u0161en na\u010din naj bi bolnik dobil predpi\u0161e zdravnik.
\nNaloga MS pa je, da upo\u0161teva navodila (\u010das aplikacije in pravilni odmerek.<\/p>\n
<\/p>\n
2\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 KRITI\u010cNO MNENJE<\/p>\n
Odsotnost bole\u010dine je zelo pomembno za bolnika. S tem ko bole\u010dina ni pristona se bolnik lahko osredoto\u010di na skrb za bolj\u0161o kondicijo in za bolj\u0161e zdravje, saj njegove misli niso ostredoto\u010dene na njegovo bole\u010dino. Bolnik tako la\u017eje sledi navodilom in jih s tem tudi upo\u0161teva. Pomembno je tudi da bole\u010dino za\u010dnemo zman\u0161evati v za\u010detni fazi, saj smo tako bolj uspe\u0161ni. Pri starostnikih pa se pojavi problem, saj se jim bole\u010dina, ne zdi tako pomembna, predvsem pa jo pripisujejo letom. Pomebno je da jih o prisotnosti bole\u010dine ve\u010drkat povpra\u0161amo in o prisotnosti bole\u010dine obvestimo zdravnika.<\/p>\n
<\/p>\n
3\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 LITERATURA<\/p>\n
Ver\u010dko Pernat S, Kisner N, Rozman M, Klasinc M. Zdravstvena nega 2. Maribor: Zalo\u017eba Pivec; 2006.<\/p>\n
Skinder Savi\u010d B, Kau\u010di\u010d M, Filej B, Skinder Savi\u010d K, Me\u017eik Veber M, Romih K, Piva\u010d S, Zurc J, Prebil A, Bahun M. Teoreti\u010dne in prakti\u010dne osnove zdravstvene nege. Jesenice: Visoka \u0161ola za zdravstveno nego; 2010: 159-66.<\/p>\n
Godec M, Omejc H. Obladovanje bole\u010dine pri starostnikih. Ljubljana; 2004. Dostopno na:<\/p>\n
http:\/\/szd.si\/user_files\/vsebina\/Zdravniski_Vestnik\/vestnik\/st4-10\/777-781.pdf<\/a> (5.3.2013)<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Mednarodna zdru\u017eenja za prou\u010devanje bole\u010dine definirajo bole\u010dino kot ”neprijetno \u010dutno in \u010dustveno zaznavo, ki je povezana z dejansko ali potencialno po\u0161kodbo tkiva” (Skinder Savi\u010d et al,. 2010 povz. po IASP). Vrste bole\u010dine lo\u010dimo: (Skinder Savi\u010d et al., 2010): \u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Glede na FIZIOLO\u0160KO VLOGO: fiziolo\u0161ko bole\u010dino (opozorilna bole\u010dina), patolo\u0161ko bole\u010dino (kroni\u010dna bole\u010dina). \u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Glede na TRAJANJE … Preberi ve\u010d o Bole\u010dine pri starostniku<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3798],"tags":[1600,3872,3766,3873,3804],"class_list":["post-7939","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-individualno-delo-studenta","tag-bolecina","tag-bolecina-pri-starostniku","tag-bolecine","tag-bolecine-pri-starostniku","tag-individualno-delo-studenta"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7939","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=7939"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7939\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=7939"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=7939"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=7939"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}