Kroni\u010dna obstruktivna plju\u010dna bolezen je bolezensko stanje, za katerega je zna\u010dilno zmanj\u0161an pretok zraka v dihalnih poteh, ki ni povsem reverzibilen. Zapora dihalnih poti pri KOPB je posledica destrukcije plju\u010dnega parenhima (emfizem) in prizadetosti malih dihalnih poti (obstruktivni bronhiolitis) v razli\u010dnem razmerju. Zmanj\u0161anje pretoka zraka je obi\u010dajno napredujo\u010de in ga spremlja nenormalen vnetni odziv plju\u010d na \u0161kodljive delce ali pline.<\/p>\n
Kroni\u010dno vnetje povzro\u010da strukturne spremembe in zo\u017eenje malih dihalnih poti. Destrukcija plju\u010dnega parenhima zaradi vnetnega procesa vodi k propadu elasti\u010dnih vlaken v plju\u010dih in vezivnih tra\u010dkov, ki povezujejo zunanjo stran alveolov na bronhiole.<\/p>\n
Propad elasti\u010dnih vlaken pove\u010da komplianco plju\u010d, zaradi \u010desar se podalj\u0161a faza izdiha. Zmanj\u0161an vlek alveolarnih pri\u010dvrstitev na bronhiole pa povzro\u010di zgodnej\u0161e zapiranje bronhiolov, kar povzro\u010di ujetje zraka (pove\u010da se residualni volumen).\u00a0 (Sever, 2007)<\/p>\n
\u00a0<\/strong><\/p>\n Glavni dejavnik za razvoj bolezni je kajenje. Navadno se pojavijo simptomi po dolgoletnem kajenju kot so: <\/p>\n Kroni\u010dno obstruktivno plju\u010dno bolezen je mogo\u010de zelo u\u010dinkovito ustaviti s prenehanjem kajenja. Bolezen se pri nekadilcih na\u010deloma sploh ne pojavi oziroma le izjemno redko. Kar 85 odstotkov bolnikov s KOPB kadi ali so kadili. Treba je poudariti, da so med kadilci bolj in manj ob\u010dutljivi ljudje in da bodo nekateri razvili KOPB razmeroma kmalu, drugi pa sploh ne bodo zboleli za to boleznijo. Vendar tega, kdo je bolj in kdo manj ob\u010dutljiv, ne moremo vedeti vnaprej, zato je najbolje da kadilci \u010dimprej prenehajo s kajenjem. Prenehanje kajenja pa ne bo povrnilo \u017ee izgubljenega zdravja, ampak bo samo mo\u010dno zavrlo nadaljnji razvoj bolezni.<\/p>\n KOPB je, podobno kot astma, razdeljen na stopnje od ni\u010d do \u0161tiri glede na to, kako te\u017eko je obolenje. Stopnjo KOPB dolo\u010dajo s spirometrijo, ki je osnovna diagnosti\u010dna metoda pri ugotavljanju te bolezni. Kak\u0161na bosta zdravljenje in terapija, odlo\u010dajo glede na stopnjo KOPB. V prvih dveh stopnjah terapije in zdravljenja ne predpisujeta, obvezno pa je prenehanje kajenja. Zelo priporo\u010dljiva so nekatera preventivna cepljenja proti gripi in drugim oku\u017ebam. Pri te\u017ejih stopnjah predpisujejo olaj\u0161evalnike oziroma bronhodilatatorje. Nekaterim bolnikom predpisujejo kratkodelujo\u010de bronhodilatatorje po potrebi, drugi jih morajo jemati v rednih enakomernih presledkih. Pri hudi in zelo hudi obliki KOPB s pogostimi poslab\u0161anji v anamnezi dolgodelujo\u010dim bronhodilatatorjem dodajo inhalacijske glukokortikoide (na voljo je tudi kombinacija) Pri bolnikih s KOPB za terapijo \u0161e vedno uporabljajo teofilinske preparate, ki jih bolnikom z astmo ne predpisujejo ve\u010d. Sistemske glukokortikoide je praviloma dobro jemati.v.\u010dim.manj\u0161ih.odmerkih.ali.samo.ob.poslab\u0161anjih. Ko pa bolezen KOPB povzro\u010da tudi odpovedovanje dihanja, je bolniku treba dodajati kisik. Pogosto se tak bolnik trajno zdravi s kisikom na domu. Pri zelo redkih bolnikih se odlo\u010dijo za kirur\u0161ki poseg, pri katerem jim odstranijo zra\u010dne bule, ki nastajajo v plju\u010dih, v skrajnem primeru pa bolniku presadijo plju\u010da. “Za presaditev plju\u010d se odlo\u010damo v primerih, ko pri\u010dakujemo, da bolnik brez presaditve ne bo \u017eivel niti leto dni. S presaditvijo plju\u010d se kvaliteta \u017eivljenja bolnika s KOPB izbolj\u0161a za dolga leta. V Sloveniji smo eno plju\u010dno krilo presadili bolnici, ki po operaciji \u017ee vse leto \u017eivi kakovostno \u017eivljenje,” je dejal dr. Turel. Pri nekaterih plju\u010dnih bolnikih ima pozitivne u\u010dinke tudi rehabilitacija v obliki fizioterapije.<\/p>\n <\/p>\n \u00a0<\/strong><\/p>\n LITERATURA:<\/p>\n http:\/\/www.medicinski-mesecnik.com\/MM_07_02\/MM_07_02_kopb.pdf<\/a> ( Mojca Sever, Du\u0161enka Vidovi\u010d: Kroni\u010dna obstruktivna plju\u010dna bolezen, 2007)<\/p>\n Miriam Stoppard: \u00a0Zdravstveni vodnik za vso dru\u017eino,\u00a0 Zalo\u017eba Mladinska knjiga, 2007<\/p>\n http:\/\/www.viva.si\/Bolezni-dihal-Respiratorne-bolezni\/763\/Zdravljenje-astme-in-KOPB?index=1<\/a> Stanislav \u0160u\u0161kovi\u010d: KOPB; Kroni\u010dna obstruktivna plju\u010dna bolezen, Priro\u010dnik za bolnike, 2008<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Kroni\u010dna obstruktivna plju\u010dna bolezen je bolezensko stanje, za katerega je zna\u010dilno zmanj\u0161an pretok zraka v dihalnih poteh, ki ni povsem reverzibilen. Zapora dihalnih poti pri KOPB je posledica destrukcije plju\u010dnega parenhima (emfizem) in prizadetosti malih dihalnih poti (obstruktivni bronhiolitis) v razli\u010dnem razmerju. Zmanj\u0161anje pretoka zraka je obi\u010dajno napredujo\u010de in ga spremlja nenormalen vnetni odziv plju\u010d … Preberi ve\u010d o Bolnik s KOPB<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3798],"tags":[3874,3803,1740,3875],"class_list":["post-7941","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-individualno-delo-studenta","tag-bolnik-s-kopb","tag-ids","tag-kopb","tag-kronicna-obstruktivna-pljucna-bolezen"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7941","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=7941"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7941\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=7941"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=7941"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=7941"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}\n
\n\u2022 \u00a0napredujo\u010do zadihanost ob vse manj\u0161ih telesnih naporih, s\u010dasoma celo med mirovanjem,
\n\u2022 \u00a0jutranji ka\u0161elj z gnojnim izme\u010dkom,
\n\u2022 \u00a0ka\u0161ljanje, ki se ponavlja ves dan,
\n\u2022 \u00a0\u010dedalje ve\u010dje koli\u010dine gnojnega izme\u010dka,
\n\u2022 \u00a0pogoste oku\u017ebe dihal, predvsem pozimi, ob katerih bolnik izka\u0161ljuje rumenkast ali zelenkast izme\u010dek,
\n\u2022 \u00a0piskajo\u010de dihanje, \u0161e posebej po napadih ka\u0161lja. (Stoppard, 2007)<\/p>\n\n
\n<\/strong>Gospa je \u017ee dolgoletna kadilka. Doma je opazila te\u017eave z dihanjem, pojavljala se je dispneja, kasneje tudi v mirovanju na kar je pristala v bolni\u0161nici. Ima ponavljajo\u010de in piskajo\u010de ka\u0161ljanje, kar je zna\u010dilno za kroni\u010dno obstruktivno bolezen. Dobiva kisik, zaradi premajhne vrednosti saturacije. Ta ji omogo\u010da la\u017eje dihanje ter deluje terapevtsko. Bila je obve\u0161\u010dena o programu odvajanja od kajenja, vendar se ne misli udele\u017eiti ter sodelovati. Na\u0161a naloga je kot pi\u0161e v priro\u010dniku za bolnike, da gospe prepre\u010dujemo napredovanje bolezni, ji laj\u0161amo simptome, pove\u010dujemo telesno zmogljivost, prepre\u010dujemo poslab\u0161anje bolezni, ob poslab\u0161anju zdravimo ter pove\u010dujemo kakovost \u017eivljenja.<\/li>\n<\/ol>\n
\n( Matja\u017e Turel: Zdravljenje astme in KOPB, 2005)<\/p>\n