{"id":797,"date":"2009-06-28T09:21:02","date_gmt":"2009-06-28T08:21:02","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=797"},"modified":"2010-06-15T08:29:26","modified_gmt":"2010-06-15T07:29:26","slug":"organizacija-in-management-vodenje-v-zdravstveni-negi","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/organizacija-in-management-vodenje-v-zdravstveni-negi\/","title":{"rendered":"Organizacija in management v zdravstveni negi zapiski"},"content":{"rendered":"<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"attachment wp-att-798 alignleft\" src=\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2009\/06\/management-v-zdravstvu-in-zdravstveni-negi.jpg\" alt=\"management-v-zdravstvu-in-zdravstveni-negi\" width=\"228\" height=\"171\" \/><\/p>\n<p><strong>Kaj je organizacija? <\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>organizacijski sistem<\/li>\n<li>socialni sistem<\/li>\n<li>subjekt<\/li>\n<li>proces<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Kaj je management?<\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>na\u010drtovanje<\/li>\n<li>organiziranje<\/li>\n<li>vodenje<\/li>\n<li>kontroliranje<\/li>\n<\/ul>\n<p><!--more--><\/p>\n<p><strong>Kaj je vodenje?<\/strong><\/p>\n<p>Je motiviranje in usmerjanje ljudi k zastavljenim ciljem.<\/p>\n<p><strong>Organizacija zdravstvene nege v Sloveniji<\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Medicinska sestra na ministrstvu za zdravje<\/li>\n<li>Predstavnik\/ca zdravstvene nege v Zdravstvenem svetu<\/li>\n<li>Raz\u0161irjeni strokovni kolegij za zdravstveno nego<\/li>\n<li>Zbornica zdravstvene in babi\u0161ke nege Slovenije &#8211; Zveza strokovnih      dru\u0161tev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije<\/li>\n<li>Sindikat delavcev v zdravstveni negi<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Medicinska sestra na ministrstvu za zdravje (CNO)<\/strong><strong><\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Koordinira dejavnost zdravstvene nege (pripravni\u0161tvo, strokovni      izpiti, nostrifikacije&#8230;)<\/li>\n<li>Informira organizacije in organe v zdravstveni negi o dogajanjih v      zdravstveni politiki<\/li>\n<li>Sodeluje z mednarodnimi organizacijami (SZO&#8230;)<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Zdravstveni svet<\/strong><strong><\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Je najvi\u0161ji usklajevalni in posvetovalni organ ministra,      pristojnega za zdravje.<\/li>\n<li>Obravnava predloge raz\u0161irjenih strokovnih kolegijev in drugih      predlagateljev, kadar ti predlogi vplivajo na vsebino in obseg      zdravstvenega varstva, s tem pa na zdravstveno politiko in financiranje      zdravstvenega varstva. Kadar predlagatelji novih zdravstvenih programov in      storitev niso RSK, mora predlagatelj pridobiti mnenje ustreznega RSK.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>Zdravstveni svet &#8211; naloge<\/strong><strong><\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Obravnava in potrjuje priporo\u010dila, smernice in navodila RSK, ki      vplivajo na vsebino in obseg zdravstvenega varstva, zdravstveno politiko      in financiranje.<\/li>\n<li>Obravnava nacionalni program zdravstvenega in preventivnega      zdravstvenega varstva ter zdravstvene vzgoje.<\/li>\n<li>Potrjuje merila za akreditacijo zdravstvenih zavodov in      zasebnikov, potrjuje kazalce kakovosti.<\/li>\n<li>Obravnava kadrovske in delovne normative.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>Zdravstveni svet &#8211; naloge<\/strong><strong><\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Potrjuje merila in vodi postopek podelitve nazivov zdravstveni      svetnik in vi\u0161ji zdravstveni svetnik.<\/li>\n<li>Obravnava spremembe vsebine \u0161tudijskih programov medicinskih fakultet      in drugih zdravstvenih \u0161ol (!!!!)<\/li>\n<li>Obravnava pobude civilne dru\u017ebe v zvezi z zdravjem in zdravstvenim      varstvom prebivalstva.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>Zdravstveni svet<\/strong><strong><\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>se oblikuje pri Ministrstvu za zdravje iz predstavnikov      zdravstvene stroke (medicina, farmacija, zdravstvena nega), zdravstvena      ekonomika, organizacije zdravstvenega varstva.<\/li>\n<li>Kandidata zdravstvene nege predlaga Zbornica &#8211; Zveza.<\/li>\n<li>Vlada RS izda sklep o soglasju k imenovanju Zdravstvenega sveta za      dobo pet let.<\/li>\n<\/ul>\n<p>(Pravilnik o Zdravstvenem svetu, Uradni list RS)<\/p>\n<p><strong>Raz\u0161irjeni strokovni kolegij za zdravstveno nego<\/strong><strong><\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Je najvi\u0161je in avtonomno strokovno telo dolo\u010dene stroke (dejavnost      zdravstvene in babi\u0161ke nege), ki je pri svojih odlo\u010ditvah zavezano      dose\u017ekom znanosti, strokovno preverjenim metodam in razvoju stroke.<\/li>\n<li>RSK lahko za obravnavo posameznih vpra\u0161anj ustanovi delovne      skupine ali povabi k sodelovanju druge strokovnjake.<\/li>\n<\/ul>\n<ul type=\"disc\">\n<li>\u010clane RSK za zdravstveno nego imenuje Klini\u010dni center in Zbornica      &#8211; Zveza, vsak tretjino \u010dlanov, tretjino \u010dlanov pa skupaj imenujeta Visoka      \u0161ola za zdravstvo v Ljubljani in Fakulteta za zdravstvene vede v Mariboru.<\/li>\n<li>Mandat \u010dlanov posameznega RSK traja 6 let, posamezni \u010dlani so      lahko ve\u010dkrat imenovani.<\/li>\n<\/ul>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Vsak RSK ima predsedujo\u010dega in namestnika predsedujo\u010dega, ki ga      dolo\u010dijo \u010dlani za mandat enega leta. Namestnik predsedujo\u010dega v naslednjem      letu prevzame mesto predsedujo\u010dega.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Raz\u0161irjeni strokovni kolegij za zdravstveno nego &#8211; naloge<\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Oblikovanje strokovnih smernic<\/li>\n<li>Spremljanje razvoja stroke ter zdravstvene politike in njenih      ukrepov<\/li>\n<li>Spremljanje kazalcev kakovosti in predlaganje sodobnih metod<\/li>\n<li>Spremljanje kadrovskih normativov in standardov materialnih virov<\/li>\n<li>Pripravljanje strokovnih stali\u0161\u010d, analiz in ocen stanj za MZ, ZZZS      in druge naro\u010dnike<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Zbornica &#8211; Zveza<\/strong><strong><\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Je samostojna, strokovna in poklicna organizacija medicinskih      sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.<\/li>\n<li>Sestavljena je iz regijskih dru\u0161tev in strokovnih sekcij.<\/li>\n<li>Strokovne sekcije ustanavlja za uresni\u010devanje strokovnih      interesov.<\/li>\n<li>Delovanje Zbornice &#8211; Zveze je javno.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Zbornica &#8211; Zveza &#8211; naloge<\/strong><strong><\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>\u0160\u010diti in zastopa poklicne in strokovne interese medicinskih      sester, babic in zdravstvenih tehnikov.<\/li>\n<li>Skrbi za skladno delovanje stroke zdravstvene in babi\u0161ke nege v Republiki      Sloveniji.<\/li>\n<li>Sprejema, obravnava, re\u0161uje in odgovarja na pobude in izkazane      interese medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov.<\/li>\n<li>Sodeluje pri pripravi zakonov in predpisov s podro\u010dja zdravstvene      in babi\u0161ke nege, zdravstvenega varstva, regulativov v zdravstveni      dejavnosti.<\/li>\n<li>Organizira, usklajuje in usmerja strokovna in druga izobra\u017eevanja,      izpopolnjevanja ter usposabljanja ter se v ta namen povezuje z ustreznimi      strokovnimi institucijami.<\/li>\n<li>Sodeluje z ministrstvom, pristojnim za zdravje, z ministrstvoma,      pristojnima za izobra\u017eevanje, s srednjimi in visokimi strokovnimi \u0161olami      ter fakultetami pri na\u010drtovanju, oblikovanju, spremljanju in posodabljanju      dodiplomskega in podiplomskega \u0161tudija zdravstvene in babi\u0161ke nege.<\/li>\n<li>Oblikuje programe pripravni\u0161tva in nadzira njihovo izvajanje.<\/li>\n<li>Organizira in izvaja strokovni nadzor s svetovanjem (javno      pooblastilo).<\/li>\n<li>Daje mnenja za izdajo dovoljenj za zasebno delo in za dodelitev      koncesij.<\/li>\n<li>Oblikuje in sprejema dopolnitve Kodeksa medicinskih sester in      zdravstvenih tehnikov ter Kodeksa etike babic in babi\u010darjev ter ukrepa v      primerih kr\u0161itev.<\/li>\n<li>Vodi register \u010dlanov in izvajalcev dejavnosti zdravstvene in      babi\u0161ke nege (javno pooblastilo).<\/li>\n<li>Izdaja, podalj\u0161uje in odvzema licence (javno pooblastilo).<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Sindikat delavcev v zdravstveni negi<\/strong><strong><\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>\u0160\u010diti interese svojih \u010dlanov iz ekonomskega in delovno pravnega      vidika.<\/li>\n<li>\u010clani so: medicinske sestre, babice, zdravstveni tehniki<\/li>\n<li>Kolektivna pogodba za zaposlene v zdravstveni negi<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Organizacijske teorije<\/strong><\/p>\n<p>&#8211;\u00a0 klasi\u010dna organizacijska teorija<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0 humanisti\u010dna organizacijska teorija<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0 moderna organizacijska teorija.<\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Vsaka teorija temelji na      prevladujo\u010dem razmi\u0161ljanju neke \u0161ole.<\/li>\n<li>Elementi vsake \u0161ole imajo vpliv      na sedanjo organizacijo zdravstvenih zavodov.<\/li>\n<\/ul>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Zdravstvene institucije so      &#8220;velika industrija zdravja&#8221;.<\/li>\n<li>Organizacijske teorije vplivajo      tudi na zdravstveno nego:<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 na vlogo in naloge medicinskih sester<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 na delitev dela<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 na organizacijo slu\u017ebe zdravstvene nege<\/p>\n<p><strong>Klasi\u010dna organizacijska teorija<\/strong><\/p>\n<p>\u0160tudij organizacij na osnovi znanstvenega pristopa.<\/p>\n<p>Najbolj poznani teoretiki so:<\/p>\n<p>Henry Fayol (1841 &#8211; 1925)<\/p>\n<p>Frederick Taylor (1856 &#8211; 1915)<\/p>\n<p>Max Weber (1864 &#8211; 1921)<\/p>\n<p><strong>Henry Fayol (1841 &#8211; 1925)<\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Postavil je temelje klasi\u010dnih      managementskih funkcij: na\u010drtovanje, organiziranje, vodenje,      kontroliranje.<\/li>\n<li>Opazoval je pomanjkljivosti      vodenja na najvi\u0161ji ravni organizacijske hierarhije.<\/li>\n<li>Zagovarjal je centralizacijo      vodenja (navodila iz enega mesta).<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Frederick Taylor (1856 &#8211; 1915)<\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Leta 1891 je predlagal na\u010dela znanstvenega      managementa, ki se nana\u0161ajo na izbolj\u0161anje individualne produktivnosti.<\/li>\n<li>Je za\u010detnik kvantitativne \u0161ole      organizacije.<\/li>\n<li>Prou\u010deval je najni\u017eje ravni      organizacijske strukture.<\/li>\n<\/ul>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Funkcijo vodenja je smatral kot      sistem, v katerem delav\u010devo delo usmerja 8 specializiranih vodij (nih\u010de ni      specialist za vse vidike dela).<\/li>\n<li>Najbolj\u0161i na\u010din opravljanja      delovne naloge pomeni opredeliti, kateri gibi in v kak\u0161nem zaporedju so      potrebni za izvedbo delovne naloge.<\/li>\n<\/ul>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Prvovrsten delavec je tisti, ki      mu zaradi njegovih sposobnosti neko delo najbolj ustreza, zato je vsak      delavec za dolo\u010deno delo prvovrsten.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Max Weber (1864 &#8211; 1921)<\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Razvil je birokratski model      organizacije kot idealne oblike.<\/li>\n<li>Zna\u010dilnosti tak\u0161ne organizacije      so:<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211; delitev dela<\/p>\n<p>&#8211; hierarhija avtoritete<\/p>\n<p>&#8211; formalizacija organizacije<\/p>\n<p>&#8211; pisani dokumenti in evidence<\/p>\n<p>&#8211; selekcija osebja in napredovanje na osnovi sposobnosti<\/p>\n<p>&#8211; jasno lo\u010devanje osebnega in organizacijskega \u017eivljenja.<\/p>\n<p><strong>Zna\u010dilnosti klasi\u010dne organizacijske teorije<\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>konec 19. st., za\u010detek 20. st.,<\/li>\n<li>prvi poizkusi znanstvenega in      raziskovalnega pristopa k \u0161tudiju organizacije,<\/li>\n<li>temelji na idealni      organizacijski strukturi, poznani kot birokratski model organizacije in na      individualni produktivnosti,<\/li>\n<li>poudarja usmerjenost k nalogam in      individualni visoki produktivnosti,<\/li>\n<li>zagovarja ve\u010d nivojev      managementa znotraj organizacije,<\/li>\n<li>zagovarja rigidnost managerjev in      kontrolo zaposlenih.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>Vpliv klasi\u010dne organizacijske teorije na zdravstvo in <\/strong><strong>zdravstveno nego<\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Ve\u010dina zdravstvenih organizacij      oz. njihovo delovanje temelji na na\u010delih klasi\u010dne      organizacijske teorije.<\/li>\n<li>Zdravstvene organizacije imajo      zelo specifi\u010dno verigo komuniciranja, jasne nivoje avtoritete,      predpisano politiko in postopke, specifi\u010dna pravila in      predpise za zaposlene.<\/li>\n<li>Zdravstvene organizacije      poudarjajo izvajanje nalog, u\u010dinkovitost in produktivnost v izvajanju      zdravstvenih storitev.<\/li>\n<li>Funkcionalni in timski na\u010din obravnave pacientov (delitev dela) temeljita na klasi\u010dni organizacijski      teoriji.<\/li>\n<li>Medicinske sestre in drugo      osebje se usposablja za izvajanje svojega dela.<\/li>\n<li>Osebje v zdravstvenih      organizacijah prejme za svoje delo nagrado (pla\u010da).<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Humanisti\u010dna organizacijska teorija<\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Neoklasi\u010dna\/bihejvioristi\u010dna      teorija;<\/li>\n<li>razvila se je zaradi      pomanjkanja varstva za zaposlene v \u010dasu klasicizma;<\/li>\n<li>mnoge humanisti\u010dne      organizacijske teorije so nastale kot posledica Hawthorne eksperimenta (\u0161tudija izvedena      med leti 1927 in      1933, z raziskovalci harvardske univerze).<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Hawthorne<\/strong><strong> eksperiment (1927-1933)<\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>\u0160tudijo je izvedel Elton Mayo      (1880-1949).<\/li>\n<li>\u0160tudija raziskuje povezanost      med pogoji dela (osvetlitev delovnega mesta) in produktivnostjo      zaposlenih.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong><em>Ugotovitve \u0161tudije:<\/em><\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>pove\u010danje osvetlitve &#8211;      pove\u010danje produktivnosti<\/li>\n<li>zmanj\u0161anje osvetlitve &#8211;      zmanj\u0161anje produktivnosti<\/li>\n<li>nespremenjena osvetlitev &#8211; rast      produktivnosti<\/li>\n<li>zmanj\u0161evanje osvetlitve &#8211; rast      produktivnosti.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong><em>Zaklju\u010dki eksperimenta<\/em><\/strong>:<\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>razli\u010dni psiholo\u0161ki in socialni      faktorji bolj vplivajo na produktivnost kot pa fizi\u010dni pogoji za delo.      To se imenuje HAWTHORNOV EFEKT.<\/li>\n<li>Posledica tega eksperimenta je      bila usmeritev raziskovanja v prou\u010devanje dru\u017ebene klime v organizacijah      oz. neformalne organizacijske strukture.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Zna\u010dilnosti humanisti\u010dne organizacijske teorije<\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Osredoto\u010da se na skupinsko      produktivnost bolj kot na individualno in na faktorje, ki to pove\u010dujejo      oz. jo zmanj\u0161ujejo.<\/li>\n<li>Poudarek je na prou\u010devanju      formalnih in neformalnih organizacijskih struktur in      ljudi, ki delajo v organizaciji.<\/li>\n<li>Produktivnost se ne nana\u0161a le      na denarne nagrade ampak tudi na psiholo\u0161ke nagrade, kot so npr. skupinsko      \u010dlanstvo, ob\u010dutek pripadnosti, pohvale, zanimivo      delo, mo\u017enosti strokovnega izpopolnjevanja, dobri medosebni odnosi&#8230;<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>Vpliv humanisti\u010dne organizacijske teorije na zdravstvo in <\/strong><strong>zdravstveno nego<\/strong><\/p>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<ul class=\"unIndentedList\">\n<li> Zdravstvene organizacije morajo slediti humanisti\u010dnim na\u010delom, \u010de so v ozadju socialne potrebe zaposlenih po nedenarnih nagradah, kot je npr. otro\u0161ko varstvo, varovanje zdravja&#8230;<\/li>\n<li> Medicinske sestre morajo razumeti neformalno in formalno strukturo zdravstvene organizacije.<\/li>\n<li> Vodilne medicinske sestre morajo poudarjati enotnost skupine in vzpodbujati lojalnost do dela, \u010deprav delovno okolje ni najbolj idealno.<\/li>\n<li> Primarna zdravstvena nega kot na\u010din obravnave pacientov (delitev dela) temelji na humanisti\u010dni organizacijski teoriji.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>Moderna organizacijska teorija<\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Razvoj moderne organizacijske      teorije se je pri\u010del v \u0161estdesetih letih in \u0161e traja.<\/li>\n<li>Prou\u010dujejo jo raziskovalci      razli\u010dnih disciplin.<\/li>\n<li>Ne glede na to katera teorija      prevladuje, imajo vse enoten okvir &#8211; SISTEM.<\/li>\n<\/ul>\n<p>Sistemska teorija, Maslowova teorija potreb, Herzbergova motivacijska teorija, Teorija x in y, Teorija z<\/p>\n<p><strong>Zna\u010dilnosti moderne organizacijske teorije<\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Razvijati se je pri\u010dela v      \u0161estdesetih letih.<\/li>\n<li>Na organizacijo gleda      kompleksno, kot dinami\u010dni, dru\u017ebeni sistem, v katerem posamezniki,      strukture, kon\u010dni produkti in okolje sodelujejo pri zagotavljanju      organizacijskega uspeha.<\/li>\n<li>Organizacije vidi kot dinami\u010dne      odprte strukture.<\/li>\n<li>Osredoto\u010da se na organizacijske      procese bolj kot na strukture!!<\/li>\n<li>Poudarja povezanost vseh delov      organizacije in potrebo po komunikaciji in sodelovanju med vsemi deli.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Vpliv moderne organizacijske teorije na zdravstvo in <\/strong><strong>zdravstveno nego<\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Le nekaj zdravstvenih      organizacij je organiziranih z ozirom na na\u010dela moderne organizacijske      teorije.<\/li>\n<li>\u010ce delujejo v okviru sistema,      so medicinske sestre direktno odgovorne za na\u010drtovanje, organiziranje, izvajanje in vrednotenje celotne zdravstvene nege.<\/li>\n<li>Medicinske sestre morajo      komunicirati tudi z dru\u017ebo (okoljem) in ji predstaviti kaj      medicinske sestre sploh so, kaj delajo, koliko stanejo in zakaj pacienti      potrebujejo njihove storitve.<\/li>\n<li>Medicinske sestre morajo poznati na\u010dine sodelovanja za doseganje ciljev organizacije.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>Organizacija kot sistem<\/strong><strong><\/strong><\/p>\n<p>SISTEM<\/p>\n<ul class=\"unIndentedList\">\n<li> sestav, ureditev, red, ustroj, na\u010drt;<\/li>\n<li> skupek na\u010del kot temelj kake vede (filozofski sistem);<\/li>\n<li> povezanost sestavin v enotno delovanje (\u017eiv\u010dni sistem-\u017eiv\u010devje, prebavni sistem-prebavila);<\/li>\n<li> oblika, na\u010din ustroja, organiziranje ne\u010desa (volilni sistem).<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>Definicije sistema<\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Sistem je mno\u017eica povezanih,      delujo\u010dih elementov (Lange,1969).<\/li>\n<li>Sistem je kompleks elementov,      ki se nahajajo v medsebojni povezanosti (Bertalanffy, 1950).<\/li>\n<li>S sistemom razumemo mno\u017eico      elementov v dolo\u010denih medsebojnih povezavah, ki temelje na dolo\u010denih      zakonih in principih (Kukule\u010da, 1973).<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong><em> <\/em><\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li><strong><em>Sistem je mno\u017eica med seboj      povezanih elementov v delujo\u010do celoto v svojem okolju.<\/em><\/strong><\/li>\n<li>Sistem je lahko vse kar nas      obkro\u017ea, od slehernega atoma, pa do vesolja, od najpreprostej\u0161e enoceli\u010dne      \u017eivali, pa do homo sapiensa, od dru\u017eine mravelj, pa do      najsodobnej\u0161ih      \u010dlovekovih dose\u017ekov: materialnih ali abstraktnih, tehni\u010dnih ali dru\u017ebenih.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Zna\u010dilnosti sistemov<\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li><strong>Elementi <\/strong>so najmanj\u0161e enote sistema, ki      jih ne moremo in\/ali no\u010demo naprej deliti.<\/li>\n<li>Mo\u017een je razli\u010den razpored in      razvr\u0161\u010danje elementov znotraj sistema.<\/li>\n<li>Elementi sistema se lahko      zdru\u017eujejo v <strong>podsisteme.<\/strong><\/li>\n<li><strong>Okolje sistema<\/strong> dolo\u010dajo elementi, ki ne      pripadajo obravnavanemu sistemu.<\/li>\n<li>Okolje na razne na\u010dine vpliva      na obna\u0161anje in delovanje sistema, prav tako kot sistem vpliva      nazaj na svoje okolje.<\/li>\n<li><strong>Meja sistema<\/strong> lo\u010duje elemente, ki pripadajo      obravnavanemu sistemu od elementov, ki pripadajo okolju sistema.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>Vrste sistemov<\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li><strong>Odprti sistem<\/strong> z okoljem izmenjuje materijo,      energijo in informacije.<\/li>\n<li><strong>Zaprti sistem<\/strong> z okoljem ne izmenjuje      ni\u010desar. Tak sistem je sam sebi zadosten.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Vplivi na sistem <\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Vplivi na sistem so lahko:<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>pozitivni<\/strong> (sistem dosega svoje cilje),<\/p>\n<p><strong>negativni<\/strong> (motnje).<\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Z ozirom na vrste vplivov so      lahko sistemi:<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>stabilni<\/strong><\/p>\n<p><strong>nestabilni<\/strong><\/p>\n<p><strong>Vrste sistemov z ozirom na vplive<\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Sistem je <strong>stabilen<\/strong>, \u010de      nanj ne delujejo motnje.<\/li>\n<li>Sistem je <strong>nestabilen<\/strong>, \u010de      nanj delujejo motnje.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>Organizacija kot sistem<\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Za organizacijo je pomembno, da      deluje kot odprt sistem. Za doseganje kakr\u0161nega koli cilja potrebuje iz      okolja vsaj informacije in finan\u010dna sredstva.<\/li>\n<li>Njihova uspe\u0161nost je odvisna od      interakcij z okoljem.<\/li>\n<\/ul>\n<p>Organizacijska struktura &#8211; organigram (organizacijska shema)<\/p>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>Organigram<\/strong> (organisation chart) je grafi\u010dna ponazoritev organizacije iz vidika njenega ustroja (strukture), v kateri je predstavljena hierarhi\u010dna razmestitev organizacijskih enot in posameznikov v organizaciji.<\/p>\n<p><strong>Organizacijska struktura &#8211; organigram (organizacijska shema)<\/strong><strong><\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Iz organizacijske sheme je      razvidno, kdo je komu nadrejen in kdo komu podrejen, kot tudi, na kateri      organizacijski ravni se kateri oddelek nahaja.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>\u0160TABNO-LINIJSKA ORGANIZACIJSKA STRUKTURA<\/strong><\/p>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>je svetovalnega karakterja. Gre      za odnos ali povezavo med direktorjem in \u0161tabnim organom (finan\u010dni      svetovalec, pomo\u010dnik direktorja za podro\u010dje      zdravstvene nege&#8230;).<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>FUNKCIJSKA ORGANIZACIJSKA STRUKTURA<\/strong><br \/>\n<!-- wp_ad_camp_1 --><br \/>\nOddelki in slu\u017ebe so porazdeljeni v skupine glede na osnovne funkcije podjetja. Funkcije v podjetju so odvisne od ciljev, ki jih \u017eeli podjetje dose\u010di.<\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>funkcije: marketing, prodaja,      nabava, raziskovanje in razvoj, proizvodnja, ra\u010dunovodstvo, kadrovanje;<\/li>\n<li>dekanat, ra\u010dunovodstvo, referat za \u0161tudentske zadeva, knji\u017enica,      in\u0161tituti&#8230;.)<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>PROJEKTNA ORGANIZACIJSKA STRUKTURA <\/strong><strong><\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Projekt je posebna na\u010drtovana      naloga, ki jo je potrebno izvr\u0161iti v nekem dolo\u010denem \u010dasu. Naloga se      obi\u010dajno ne ponavlja ali pa se ne ponavlja v enaki obliki (izgradnja      hidrocentrale, snemanje filma, priprava in izvedba olimpijskih iger, izvedba znanstvene konference, \u0161tudentske konference, seminarja&#8230;)<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>ORGANIZACIJSKA STRUKTURA PO MINTZBERGU<\/strong><\/p>\n<p>Organizacijska struktura je sestavljena iz petih splo\u0161nih elementov:<\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>strate\u0161ki vrh,<\/li>\n<li>srednja linija,<\/li>\n<li>operativno jedro,<\/li>\n<li>tehnostruktura,<\/li>\n<li>\u0161tab za podporo.<\/li>\n<\/ul>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Strate\u0161ki vrh &#8211; v njem se nahaja direktor, upravni      odbor, pomo\u010dniki direktorja, kolegij direktorjev, \u0161tab      direktorjev&#8230;Strate\u0161ki vrh dejansko vodi podjetje, sprejema najva\u017enej\u0161e      odlo\u010ditve in daje podjetju splo\u0161ne usmeritve.<\/li>\n<li>Operativno jedro &#8211; njegovi \u010dlani izvajajo      naloge, pretvarjajo input v output.<\/li>\n<li>Srednja linija &#8211; povezuje strate\u0161ki vrh in      vodje na najni\u017eji ravni v slu\u017ebah operativnega jedra.<\/li>\n<li>Tehnostruktura &#8211; predpisuje metode in na\u010dine      dela v operativnem jedru, kar je dejansko standardizacija dela.<\/li>\n<li>\u0160tab za podporo &#8211; to je vrsta slu\u017eb, ki podpirajo      funkcioniranje kompletne organizacije (pravna slu\u017eba, kadrovski oddelek, kuhinja za paciente in osebja v bolnici, telefonska centrala&#8230;)<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Elementi organizacijske strukture<\/strong><strong><\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li><strong><em>Kompleksnost<\/em><\/strong>, s katero opi\u0161emo vertikalno      in horizontalno organizacijo, ki pomeni definiranje funkcij, oddelkov      in slu\u017eb. Na ta na\u010din se definira delitev dela, dobimo \u0161tevilo      organizacijskih ravni, kakor tudi \u0161irino organizacije. Predstavlja      razvitost organizacije v \u0161irino in vi\u0161ino.<\/li>\n<li><strong><em>Formalizacija<\/em><\/strong> opredeljuje predpisanost in      standardiziranost neke naloge ali opravljanja nekega dela. Izvajamo jo s      pomo\u010djo organizacijskih predpisov in razli\u010dnih navodil.<\/li>\n<li><strong><em>Centralizacija<\/em><\/strong> opredeljuje koncentracijo      pravic za sprejemanje odlo\u010ditev.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Delovanje organizacije<\/strong><strong><\/strong><\/p>\n<p><strong>ORGANIZACIJA KOT MEHANIZEM<\/strong><\/p>\n<p>Vsaka organizacija je sestavljena iz mnogih \u00a0delov, prav tako kot kak\u0161en mehanizem.<\/p>\n<p>Kot so elementi mehanizma sestavljeni po to\u010dno definiranem redu, po neki vnaprej dolo\u010deni strukturi, tako je organizacija sestavljena po enakem principu. Tak\u0161na<\/p>\n<p>organizacija bi morala funkcionirati popolno.<\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li><strong><em>Zna\u010dilnosti:<\/em><\/strong> trdna, \u010dvrsta, stabilna,      neelasti\u010dna, neprilagodljiva, avtokratsko vodenje.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>ORGANIZACIJA KOT ORGANIZEM <\/strong><\/p>\n<p>Organizacija se primerja s \u010dlove\u0161kim organizmom, ki funkcionira biolo\u0161ko popolno in usklajeno. Elementi te organizacije so kakor organi \u010dlove\u0161kega<\/p>\n<p>telesa, ki avtomati\u010dno funkcionirajo, na prvi pogled skoraj medsebojno neodvisno. Vendar je to funkcioniranje pod popolno kontrolo in koordinacijo<\/p>\n<p>mo\u017eganov in \u017eiv\u010dnega sistema.<\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Zna\u010dilnosti: organizacija sama      odlo\u010da o svojih ciljih, o na\u010dinih kako jih bo dosegla      in s kak\u0161nimi      sredstvi; temelj organizacije je v odnosih med ljudmi; ve\u010dja      demokrati\u010dnost in fleksibilnost.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Dejavnost zdravstvene nege kot organizacijska enota v zavodu<\/strong><strong><\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Namen sodobno organizirane dejavnosti zdravstvene nege in oskrbe      je zagotoviti najvi\u0161jo mo\u017eno kakovost delovanja zdravstvene nege in      oskrbe.<\/li>\n<li>Dejavnost zdravstvene nege in oskrbe je funkcionalno povezana z      vsemi dejavnostmi zavoda in predstavlja nelo\u010dljivi del celotnega procesa      zdravstvene obravnave pacientov.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>Dejavnost zdravstvene nege &#8211; cilji organiziranja<\/strong><strong><\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>da je vsak pacient obravnavan tako, da je \u010dimprej dose\u017eena njegova      neodvisnost pri opravljanju osnovnih \u017eivljenjskih aktivnosti; da so      zadovoljene vse njegove psihi\u010dne, fizi\u010dne, socialne in duhovne potrebe; da      je obravnavan sistemati\u010dno in na\u010drtovano po procesni metodi dela; da so      vse faze dela dokumentirane;<\/li>\n<li>da zagotovimo kontinuiteto obravnave pacienta v zdravstveni negi v      zavodu in izven njega;<\/li>\n<li>da se finan\u010dna sredstva, namenjena za potrebe dejavnosti      zdravstvene nege in oskrbe, \u010dimbolj racionalno in u\u010dinkovito razporejajo;<\/li>\n<li>da se kadri za zdravstveno nego in oskrbo razporejajo glede na      potrebe in zahteve pacienta po zdravstveni negi;<\/li>\n<li>da je pacient zadovoljen z zdravstveno nego in z odnosom vseh      \u010dlanov negovalnega tima;<\/li>\n<li>da se kader v zdravstveni negi glede na zna\u010daj svojih nalog      povezuje s svojci pacienta in z drugimi, zanj pomembnimi osebami;<\/li>\n<li>da so zadovoljene osebne in profesionalne potrebe izvajalcev      zdravstvene nege.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>Dejavnost zdravstvene nege &#8211; podro\u010dja delovanja<\/strong><strong><\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Pedago\u0161ko podro\u010dje<\/li>\n<li>Kadrovsko podro\u010dje<\/li>\n<li>Podro\u010dje razvoja in kakovosti<\/li>\n<li>Higiensko epidemiolo\u0161ko podro\u010dje<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Naloge na pedago\u0161kem podro\u010dju<\/strong><strong><\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>organiziranje,vodenje in izvajanje izobra\u017eevanja, strokovnega      izpopolnjevanja in usposabljanja;<\/li>\n<li>organiziranje, vodenje, izvajanje in nadziranje mentorstva      pripravnikov, \u0161tudentov in dijakov;<\/li>\n<li>organiziranje in izvajanje zdravstvene vzgoje.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Naloge na kadrovskem podro\u010dju<\/strong><strong><\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>pridobivanje in izbor kadrov,<\/li>\n<li>uvajanje v delo,<\/li>\n<li>na\u010drtovanje funkcionalnega izobra\u017eevanja,<\/li>\n<li>ugotavljanje delovnih obremenitev\u00a0      zaposlenih in zadovoljstva z delom,<\/li>\n<li>motiviranje kadra za delo,<\/li>\n<li>ugotavljanje delovnih pogojev,<\/li>\n<li>spremljanje in razre\u0161evanje problematike zaposlenih.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Naloge na podro\u010dju razvoja in kakovosti<\/strong><strong><\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>oblikovanje standardov intervencij zdravstvene nege,<\/li>\n<li>oblikovanje in uvajanje metod za zagotavljanje kakovosti dela,<\/li>\n<li>zagotavljanje in izbolj\u0161evanje kakovosti ter nadzor,<\/li>\n<li>merjenje zadovoljstva pacientov in zaposlenih.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Naloge na higiensko epidemiolo\u0161kem podro\u010dju<\/strong><strong><\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Zagotavljanje splo\u0161nih sanitarno-higienskih pogojev pacientovega      okolja<\/li>\n<li>Na\u010drtovanje procesov za prepre\u010devanje in obvladovanje oku\u017eb<\/li>\n<li>Nadzor nad \u010distimi in ne\u010distimi potmi predmetov, materialov in      ljudi<\/li>\n<li>Nadzor nad odstranjevanjem kontaminiranih materialov in      organiziranje prevoza<\/li>\n<li>Nadzor nad procesi \u010di\u0161\u010denja in razku\u017eevanja, sterilizacije<\/li>\n<li>Nadzor nad osebno higieno zaposlenih<\/li>\n<li>Prepre\u010devanje oku\u017eb zaposlenih v skladu z oceno tveganja delovnega      mesta<\/li>\n<li>Priprava kriterijev za izbor higienskih pripomo\u010dkov in opreme<\/li>\n<li>Sodelovanje pri analizi epidemiolo\u0161kih podatkov<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>Organizacijsko spreminjanje<\/strong><strong><\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Organizacija se odziva na spremembe, ki nastajajo v okolju, ali v      njej sami.<\/li>\n<li>Ugodne spremembe so tiste, ki podpirajo u\u010dinkovito in uspe\u0161no      delovanje organizacije.<\/li>\n<li>Neugodne spremembe so tiste, ki jih povzro\u010dajo tekmeci, konkurenti      in nasprotniki organizacije.<\/li>\n<li>Spremembe so potrebne, ko je organizacija na vrhu svojega      uspe\u0161nega delovanja.<\/li>\n<li>Management lahko predvideva le tiste spremembe, ki jih sam      na\u010drtuje.<\/li>\n<li>Te\u017eje je predvideti spremembe iz okolja.<\/li>\n<li>Ker sprememba prekine obstoje\u010de stanje, se pri\u010dakuje odpor.<\/li>\n<li>Nivo odpora je odvisen od vrste spremembe.<\/li>\n<li>Tehnolo\u0161ke spremembe<\/li>\n<li>Socialne spremembe<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>Klasi\u010dna teorija organizacijskega spreminjanja Kurta Lewina<\/strong><strong><\/strong><\/p>\n<p>Tri faze:<\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Faza odmrznitve<\/li>\n<li>Faza ukrepanja<\/li>\n<li>Faza zamrznitve<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Organizacija kot socialni sistem<\/strong><strong><\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Organizacija je skupina ljudi, ki \u017eele dose\u010di cilje, ki jih kot      posamezniki ne morejo dose\u010di. Med ljudmi prihaja do povezovanja in      usklajevanja (ljudi in njihovih aktivnosti). Za dosego ciljev uporabljajo      razli\u010dne vire (resurse &#8211; material, delovna sredstva, finance,      informacije&#8230;).<\/li>\n<li>Organizacija kot socialni sistem<\/li>\n<li>Z organizacijo se definirajo njihovi medsebojni odnosi, na\u010din      sodelovanja in koordiniranja akcij, kakor tudi vse naloge in odgovornosti      posameznih \u010dlenov, da bi se dosegli zastavljeni cilji ob maksimalni      u\u010dinkovitosti celega sistema.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>Kadrovanje<\/strong><\/p>\n<p>Je integralni del managementskega procesa. Danes je kadrovanje definirano \u0161ir\u0161e kot le zaposlovanje kadrov.<\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>S procesom kadrovanja sku\u0161amo      najti prave ljudi, za pravo delo, ob pravem \u010dasu.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>Proces zaposlovanja<\/strong><\/p>\n<p>Se sestoji iz naslednjih faz:<\/p>\n<ul class=\"unIndentedList\">\n<li> na\u010drtovanje kadrovskih virov<\/li>\n<li> izbor kadrov<\/li>\n<li> zaposlovanje<\/li>\n<li> razvoj kadrov<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong><em><span style=\"text-decoration: underline;\">Na\u010drtovanje<\/span><\/em><\/strong> kadrovskih virov je napovedovanje potreb organizacije po kadrih.<\/p>\n<p><strong><em><span style=\"text-decoration: underline;\">Izbor kadrov<\/span><\/em><\/strong> &#8211; potrebno je najti najbolj\u0161e strokovnjake, pri \u010demer se moramo izogniti diskriminaciji.<\/p>\n<ul class=\"unIndentedList\">\n<li> razpis<\/li>\n<li> prijava<\/li>\n<li> vabljenje<\/li>\n<li> razgovor-strukturiran, test, zdravni\u0161ki pregled, priporo\u010dilo<\/li>\n<li> ocenjevanje, odlo\u010danje<\/li>\n<li> izbor<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong><em><span style=\"text-decoration: underline;\">Zaposlovanje<\/span><\/em><\/strong> je administrativni postopek<\/p>\n<p><strong><em><span style=\"text-decoration: underline;\">Razvoj kadrov<\/span><\/em><\/strong><\/p>\n<ul class=\"unIndentedList\">\n<li> usposabljanje<\/li>\n<li> kontinuirano strokovno izpopolnjevanje (dovoljenje za delo &#8211; licenca)<\/li>\n<li> karierni razvoj<\/li>\n<li> napredovanje, nazadovanje<\/li>\n<li> preme\u0161\u010danje<\/li>\n<li> odpu\u0161\u010danje<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>Strokovno izpopolnjevanje<\/strong><strong><\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Obsega stalno, neprekinjeno in sistemati\u010dno pridobivanje,      raz\u0161irjanje in poglabljanje teoreti\u010dnih in prakti\u010dnih znanj delavca,      potrebnih za uspe\u0161no opravljanje poklicnih dejavnosti (kompetence) in      nalog, glede na vrsto dela, ki ga opravlja<\/li>\n<\/ul>\n<p>(Pravilnik o strokovnem izpopolnjevanju zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev, 2006, 2.\u010dl)<\/p>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>Vrste strokovnega izpopolnjevanja<\/strong><strong><\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>S prakti\u010dnim delom na drugih delovnih mestih v zdravstvenem      zavodu, pri zasebnem zdravstvenem delavcu in v drugih zavodih, kjer lahko      pridobijo nova znanja in spretnosti oziroma lahko raz\u0161irijo in poglobijo      svoje strokovno znanje;<\/li>\n<li>S pridobivanjem znanj in spretnosti v razli\u010dnih organiziranih      oblikah doma ali v tujini (te\u010daj, seminar, kongres, simpozij, u\u010dna      delavnica, strokovno sre\u010danje)<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>Strokovno izpopolnjevanje<\/strong><strong><\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Delavci z univerzitetno in visoko strokovno izobrazbo &#8211; 10 dni \/      leto<\/li>\n<li>Delavci z vi\u0161jo strokovno izobrazbo &#8211; 7 dni \/ leto<\/li>\n<li>Delavci s srednjo strokovno izobrazbo &#8211; 5 dni \/ leto<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>Vrste u\u010denja v organizaciji<\/strong><strong><\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Individualno u\u010denje (u\u010denje vodij, u\u010denje osebja)<\/li>\n<li>Skupinsko u\u010denje (u\u010denje timov)<\/li>\n<li>Organizacijsko u\u010denje (u\u010denje vseh zaposlenih)<\/li>\n<\/ul>\n<ul type=\"circle\">\n<li>temeljni cilj: nau\u010diti se temeljnih prvin u\u010de\u010de se organizacije<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>Spirala znanja<\/strong><strong><\/strong><\/p>\n<p>Vsebuje \u0161tiri stopnje:<\/p>\n<p>&#8211; Internalizacija<\/p>\n<p>&#8211; Socializacija<\/p>\n<p>&#8211; Eksternalizacija<\/p>\n<p>&#8211; Kombinacija<\/p>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>Internalizacija<\/strong><\/p>\n<ul class=\"unIndentedList\">\n<li> Teoreti\u010dno znanje zapisano v knjigi (objektivno znanje) se s \u0161tudijem in prakso prenese v posameznikovo znanje (subjektivno znanje)<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Socializacija<\/strong><\/p>\n<ul class=\"unIndentedList\">\n<li> o temi razmi\u0161ljamo in o njej komuniciramo. Komunikacija je lahko razpravljanje, strokovno posvetovanje.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Eksternalizacija<\/strong><\/p>\n<ul class=\"unIndentedList\">\n<li> Pridobljeno znanje dokumentiramo in zapi\u0161emo (strokovna revija, \u010dasopis), ga prenesemo drugim (referat na strokovnem izpopolnjevanju)<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Kombinacija<\/strong><\/p>\n<ul class=\"unIndentedList\">\n<li> Zapisano znanje ponovno preoblikujemo, ga prika\u017eemo v novi vsebini in pove\u017eemo v druge kontekste<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Primer<\/strong><\/p>\n<ul class=\"unIndentedList\">\n<li> Medicinska sestra prebere \u010dlanek v Obzorniku zdravstvene nege, s \u010dimer pridobi novo znanje (internalizacija na ravni posameznika)<\/li>\n<li> O tem razmi\u0161lja in razpravlja s sodelavcem (socializacija)<\/li>\n<li> Novo pridobljeno znanje predstavi vsem zaposlenim (eksternalizacija na nivoju zavoda), ali kot referat na strokovnem sre\u010danju<\/li>\n<li> Novo pridobljeno znanje preoblikuje in uporabi v drugem kontekstu (kombinacija)<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Karierni razvoj<\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Karierni razvoj ali karierna mobilnost medicinskih sester je      definirana kot prehajanje medicinskih sester na zahtevnej\u0161i nivo      delovanja, na razli\u010dna podro\u010dja zdravstvene nege ali na polo\u017eaje, torej po      vertikalni in horizontalni poti.<\/li>\n<li>Kariero lahko gradimo na vzpenjanju po vodstveni lestvici ali pa s      specializacijo na posameznem strokovnem podro\u010dju.<\/li>\n<li>Karierni razvoj medicinskih sester je potrebno spodbujati s      sistemati\u010dnim izobra\u017eevanjem in kariernimi sistemi, ki omogo\u010dajo      medicinskim sestram prehajanje iz ene kategorije v drugo, z enega polo\u017eaja      na drugi znotraj in izven sistema zdravstvenega varstva.<\/li>\n<li>Za svojo poklicno pot, za svojo kariero smo vse bolj odgovorni      sami in ne ve\u010d na\u0161 delodajalec.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>Mentorstvo<\/strong><strong><\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Mentorstvo je oblika &#8221;prenosa      kompetenc&#8221;, poznavanj, izku\u0161enj in poznanstev s tistih, ki te imajo na      tiste, ki bi le te radi pridobili.<\/li>\n<li>vodja &#8211; zaposleni,      zaposleni &#8211; pripravniki, zaposleni &#8211; \u0161tudenti\/dijaki, zaposleni &#8211;      zaposleni.<\/li>\n<li>Spreminja se vloga u\u010ditelja in predavatelja. Ti      postajajo vedno bolj mentorji in vedno manj &#8221;u\u010ditelji&#8221;. Danes si te\u017eko      predstavljamo dobro in uspe\u0161no osebje, brez u\u010dinkovite mentorske pomo\u010di.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Mentor<\/strong><strong><\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Mentor je oseba, ki u\u010di, vodi, pomaga in svetuje mlaj\u0161im      medicinskim sestram pri njihovem profesionalnem razvoju.<\/li>\n<li>Mentor mora imeti najmanj enako ali vi\u0161jo stopnjo strokovne      izobrazbe, opravljen strokovni izpit in najmanj 5 let strokovnih izku\u0161enj      na podro\u010dju zdravstvene nege.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Naloge mentorja<\/strong><strong><\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Skrbi za dosledno izvajanje usposabljanja (pripravni\u0161tva)<\/li>\n<li>Usposablja, uvaja v delo, daje navodila in nasvete<\/li>\n<li>Vzpodbuja za sodelovanje na strokovnih sre\u010danjih<\/li>\n<li>Nadzira usposobljenost<\/li>\n<li>Obravnava in analizira posamezna prakti\u010dna vpra\u0161anja<\/li>\n<li>Skrbi za pravilno uporabo delovnih sredstev in za upo\u0161tevanje      predpisov o varstvu pri delu<\/li>\n<li>Opozarja na kodeks etike<\/li>\n<li>Sodeluje pri preizku\u0161anju prakti\u010dnega znanja in usposobljenosti<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>Faze mentorskega procesa<\/strong><strong><\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>pravilna izbira mentorjev,<\/li>\n<li>njihovo izobra\u017eevanje,<\/li>\n<li>uvedba supervizorjev, ki bedijo nad      mentorji in njihovim delom,<\/li>\n<li>premi\u0161ljeno povezovanje mentorjev in mentorcev.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>Timsko delovanje<\/strong><strong><\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Najuspe\u0161nej\u0161e so organizacije, ki delujejo na osnovi timsko      zasnovanega dela.<\/li>\n<li>Vodja tima je prvi med enakimi, toda najsposobnej\u0161i med      strokovnjaki ali najbolj\u0161i organizator, kolikor gre za stalne time, ali      najbolj\u0161i za neko dolo\u010deno situacijo, medtem ko bo za drugo situacijo to      kdo drug.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Motivacija<\/strong><strong><\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Je zbir procesov, ki usmerjajo osebo k cilju.<\/li>\n<li>Je naraven proces, ki poteka v osebi in jo sili k dejavnosti.<\/li>\n<li>Je sila, znotraj posameznika, ki vpliva na jakost in smer      obna\u0161anja.<\/li>\n<li>Je zbujanje hotenj (motivov) \u010dloveka, da bi z delovanjem      zadovoljeval svoje potrebe oziroma dosegel cilje.<\/li>\n<li>Skupno vsem definicijam so skupni naslednji elementi:<\/li>\n<\/ul>\n<p>Proces, sila, hotenje, dejavnost, aktivnost, delovanje, obna\u0161anje, reakcija;<\/p>\n<p>Potrebe, cilji.<\/p>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>Motivacija<\/strong><strong><\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Vsak zaposleni ima svoj nivo motivacije za doseganje      organizacijskih ciljev.<\/li>\n<li>Vodja \/ manager mora ustvariti tako delovno okolje, v katerem se      lahko sre\u010dajo organizacijske in osebne potrebe. \u010ce delavci dose\u017eejo osebne      cilje, so dose\u017eeni tudi organizacijski.<\/li>\n<li>Motivacijske teorije pojasnjujejo tudi povezavo med delom in      delovno uspe\u0161nostjo ter zadovoljstvom z delom.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>Motivacijski faktorji<\/strong><strong><\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Zanimivo delo<\/li>\n<li>Primerno delovno okolje<\/li>\n<li>Mo\u017enost strokovnega usposabljanja<\/li>\n<\/ul>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Kaj je organizacija? organizacijski sistem socialni sistem subjekt proces Kaj je management? na\u010drtovanje organiziranje vodenje kontroliranje<\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[985],"tags":[993,986,995,994],"class_list":["post-797","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-2-letnik-organizacija-management-in-vodenje-v-zdravstvu-in-zdravstveni-negi","tag-2letnik-organizacija-in-management-v-zdravstveni-negi","tag-2letnik-organizacija-in-management-v-zdravstvu-in-zdravstveni-negi","tag-zapiski-gradivo-organizacija-in-management-v-zdravstvu-in-zn","tag-zapiski-organizacija-in-management-v-zdravstvu"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/797","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=797"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/797\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=797"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=797"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=797"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}