{"id":8205,"date":"2016-03-31T10:48:04","date_gmt":"2016-03-31T09:48:04","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=8205"},"modified":"2016-03-31T12:04:29","modified_gmt":"2016-03-31T11:04:29","slug":"varovanec-z-demenco-v-druzini-demenca-o-demenci","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/varovanec-z-demenco-v-druzini-demenca-o-demenci\/","title":{"rendered":"Varovanec z demenco v dru\u017eini"},"content":{"rendered":"<p><strong>Demenca je bolezen, ki je poznana \u017ee nekaj tiso\u010detji. Te\u017eave lahko za\u010dne povzro\u010dati \u017ee pri starosti 65. let, nato pa se stopnja incidence z leti\u00a0 zelo povi\u0161uje. Demenca je bolezen, ki prizadane enakomerno celotne mo\u017egane. Za bolezen \u00a0poznamo ve\u010d vzrokov:<\/strong><\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Alzheimerjevo bolezen (najpogostej\u0161i vzrok)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Demence, ki so posledica motenj prekrvavitve mo\u017eganov (npr. kapi).<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Demenca zaradi motenj delovanja \u017elez z notranjim izlo\u010danjem, mo\u017eganskih po\u0161kodb, nekaterih novotvorb in oku\u017eb.<\/p>\n<p>Demenco lahko prepoznamo po razdra\u017eljivosti, depresivnem razpolo\u017eenju, te\u017eavah s spominom in izgubi interesov. Znaki in simptomi pa so lahko tudi zavajujo\u010di, saj se podobni pojavljajo tudi pri nekaterih drugih telesnih, predvsem pa du\u0161evnih boleznih.<\/p>\n<p>Za ozdravljenje demence trenutno \u0161e ni znanih zdravil, olaj\u0161ujemo lahko le nekatere simptome bolezni, pri nekaterih vrstah demence pa lahko tudi za\u010dasno prepre\u010dimo poslab\u0161anje. Bolezen pa s \u010dasom vseeno napreduje. Takrat bolnik vsakodnevne aktivnosti sicer upravlja uspe\u0161no, zahtevnej\u0161e naloge pa mu predstavljajo ve\u010dji problem.<!--more--><\/p>\n<p>Pri pogovoru te\u017eko ostanejo na temi pogovora. Pojavijo se tudi te\u017eave z orientacijo, zato lahko hitro zatavajo, nekateri so\u00a0 dezorientirani tudi v lastnem stanovanju. Svoje stvari pogosto kam zalo\u017eijo in nato svojce obto\u017eijo kraje. V kon\u010dnem stadiju pa se lahko zgodi, da svojih svojcev sploh ne prepoznajo. Takrat se pojavijo tudi te\u017eave z komunikacijo (so redkobesedni, govor pa je upo\u010dasnjen), z zadr\u017eevanjem blata in\/ali vode, z gibanjem in z ob\u010dutkom za \u017eejo in hranjenje.<\/p>\n<p>Tako, kot pri ostalih boleznih se tudi pri demenci lahko pojavijo zapleti, kot so depresivna stanja, nenadna zmedenost, dolgotrajni nemir, psihoti\u010dna stanja in nespe\u010dnost.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>1\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 RE\u0160EVANJE PROBLEMA S POMO\u010cJO ZN<\/p>\n<p>Bolniki z demenco za dobro po\u010dutje ne potrebujejo veliko. Veliko jim pomeni \u017ee topel nasmeh, stik z o\u010dmi, ne\u017een dotik z roko, ali objem preko ramen!<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>PREHRANJEVANJE IN PITJE:<\/u><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Prehrana starostnika mora biti raznolika, vsebovati mora veliko beljakovin, sadja in zelenjave (vsebujeta balastne snovi, ki so pomembne za prebavo).<\/li>\n<li>Najpogostej\u0161e motnje, ki se pojavijo pri bolniku z demenco so odklanjanje hrane, prekomerno u\u017eivanje hrane ali pa motnje po\u017eiranja.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>NENADZOROVANO U\u017dIVANJE HRANE<\/strong>: dementni bolnike zelo pogosto pobirajo ostanke in jih hranijo, zato se velikokrat zgodi da zau\u017eijejo pokvarjeno hrano! <em>Bolnika zato med hranjenjem opazujemo. Obroke pa mu razporedimo na ve\u010d manj\u0161ih<\/em><\/p>\n<p>Za <strong>ODKLANJANJE HRANE<\/strong> je lahko odgovornih ve\u010d vzrokov, <em>katere bomo odkrili, le \u010de bomo z varovancem potrpe\u017eljivi in z njimi vzpostavili zaupljiv odnos.<\/em><\/p>\n<p>Velikokrat je razlog za odklanjanje, da bolniki zaradi slabega zobovja ali \u010deljusti ne\u00a0 morejo dobro pre\u017eve\u010diti hrane.<\/p>\n<p><em>\u010ce so te\u017eave zobovjem nere\u0161ljive bolniku pripravimo pasirano ali ka\u0161asto hrano, ki na prvi pogled izgleda zelo neokusno, zato je zelo pomembno serviranje hrane, vonj in okus.<\/em><\/p>\n<p><strong>MOTNJE PO\u017dIRANJA: <\/strong>lahko povzro\u010dajo razli\u010dna obolenja. Pri tem je najve\u010dja te\u017eava, da je varovance zaradi stalnega zaletavanja strah piti in jesti. Pri hranjenju takega varovanca moramo biti zelo previdni, saj lahko pride, do usodnih komplikacij, kot so aspiracija hrane\/teko\u010dine ter aspiracijske plju\u010dnice!<\/p>\n<p><em>Da prepre\u010dimo te\u017eave pri hranjenju moramo: Varovancu najprej o\u010distiti ustno votlino, saj v ustih pogosto zadr\u017eujejo slino. Le\u017ee\u010de varovance pred hranjenjem posedemo. Najve\u010d te\u017eav povzro\u010da pitje teko\u010din, zato jim dajemo piti po \u017eli\u010dki. \u017dli\u010dko pri hranjenju napolnimo le do 1\/3, nato pa po\u010dakamo, da varovanec pogoltne gri\u017eljaj, zato je pomembno opazovanje!!<\/em><\/p>\n<p><em>\u010ce se varovancu hrana zaleti, ga vzpodbujamo, da se izka\u0161lja ali pa ga potrepljamo pod lopaticami. Trepljaj mora biti usmerjen navzgor. \u010ce pa je ovira globje v dihalnih poteh uporabimo Heimlichov prijem.<\/em><\/p>\n<p><em>\u00a0<\/em><\/p>\n<p><strong>ODKLANJANJE PITJA TEKO\u010cIN: <\/strong>zgodi se, da pri varovancih pride do izgube ob\u010dutka za \u017eejo, saj se \u017eelijo izogniti pogostemu uriniranju ali pa zaradi bolezenskega do\u017eivljanja (mislijo, da je zastrupljeno, pokvarjena ali pa si \u017eelijo si umreti. Tako varovanci ne zadostijo dnevnim potrebam organizma po teko\u010dini.<\/p>\n<p><em>Take bolnike spodbujamo k pitju in jim po potrebi dajemo manj\u0161o koli\u010dino teko\u010dine preko celega dne. Da pa bomo imeli nadzor nad vso zau\u017eito teko\u010dino in hrano naredimo tabelo bilance teko\u010dine in hrane. <\/em><\/p>\n<p><em>\u00a0<\/em><\/p>\n<p><strong><u>OSEBNA HIGIENA, OBLA\u010cENJE IN OBUVANJE:<\/u><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Pri dementnih varovancih se pogosto zgodi, da se pozabijo umiti, po\u010desati, obriti, lahko se zgodi da se oble\u010dejo neprimerno letnemu \u010dasu ali pa celo zamenjajo posamezne dele obla\u010dila ali obutve.<\/li>\n<li><em>Bolnika je potrebno pri tej \u017eivljenski aktivnosti (\u017dA) skrbno in pravilno voditi, saj le tako lahko ohranimo njihovo zmo\u017enost opravljanja vsakodnevnih aktivnosti. Pri tem pa moramo biti zelo potrpe\u017eljivi. Ob vsakem dobro opravljenem opravilu pa ga moramo tudi pohvaliti!<\/em><\/li>\n<li><em>Paziti moramo, da izberemo obla\u010dila in obutev, ki so udobna, ravno prav velika in ki smo jih izbrali tudi po \u017eeljah varovanca.<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>SKRB ZA VARNOST<\/u><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Varovanci z demenco so zelo pogosto izpostavljeni razi\u010dnim nevarnostim, kot so: samopo\u0161kodbam ali nevarnostim iz okolja. Nemalokrat pa se zgodi, da zatavajo ali se izgubijo.<\/li>\n<li>Ogro\u017eujo\u010da so tudi bolezenska do\u017eivlanja, pri katerih varovanci sli\u0161ijo glasove, ki jim nekaj ukazujejo, <em>takrat varovanca poskusimo zamotiti, tako da mu govorimo o resni\u010dnih dogodkih. <\/em><\/li>\n<li><em>Prav tako je pomembno pravilno vodenje, u\u010denje in prilagajanje okolja. Varovanca moramo ves \u010das opazovati, saj le tako lahko ugotovimo, kdaj bo izgubil orientacijo.<\/em><\/li>\n<li>Prilagaojeno okolje je zelo pomembno, \u0161e zlasti pono\u010di. <em>Varovanca pred nepotrebnimi po\u0161kodbami lahko za\u0161\u010ditimo tako, da mu ob posteljo namestimo lu\u010d. Poskrbimo, da bodo okna za\u0161\u010ditena (npr. z cvetjem&#8230;), tako da okna ne bodo morali zamenjati z varti. \u010ce pa se varovanec v prostoru ne znajde ve\u010d poskrbimo za ustrezne oznake.<\/em><\/li>\n<li>V za\u010detnem stadiju pa se lahko pojavijo tudi misli o samomoru, takrat pa moramo nadzor nad varovancem \u0161e dodatno poostriti.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>OHRANJANJE GIBLJIVOSTI IN SAMOSTOJNOST PRI HOJI<\/u><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Gibanje in rekreacija sta zelo koristi, ne samo za dobro telesno in du\u0161evno po\u010dutje, temve\u010d tudi za ve\u010djo potrebo po hrani in pija\u010di. Hkrati pa prepre\u010dujeta zaplete in omogo\u010data tudi bolj\u0161e socialne stike.<\/li>\n<li>Varovan\u010devo gibljivost najla\u017eje ohranimo z rednim gibanjem. <em>Ravno prav gibanja bomo dosegli, \u010de naredimo urnik dnevnih aktivnosti. Izbrati moramo dejavnosti, ki jih varovanec \u0161e zmore, nato pa jih postopoma prilagajamo.<\/em><\/li>\n<li><em>Pred vadbo prostor prezra\u010dimo, nato varovanca vzpodbudimo, da se dobro pretegne in globoko vdihne. Vaje lahko izvajamo v postelji, na stolu ali v stoje, odvisno od po\u010dutja varovanca. Ko z vajami kon\u010damo naj varovaec \u0161e malo posedi in globoko vdihne. Varovanca ves \u010das vzpodbujamo, ne smemo pa \u00a0pozabiti paziti na varnost.<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<p><em>\u00a0<\/em><\/p>\n<p><strong><u>MOTNJE IZLO\u010cANJA<\/u><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Pri varovancih z demenco sta najpogostej\u0161i motnji izlo\u010danja inkontinenca blata in\/ ali urina, ali obstipacija. Do teh motenj pride zaradi pe\u0161anja du\u0161evnih funkcij in zaradi razli\u010dnih telesnih obolenj.<\/li>\n<li>Varovance pa je sram motenj, ki so se pojavile, zato jih pogosto \u017eelijo prikriti ali pa jih celo zanikajo. <em>Ravno zaradi tega moramo biti pazljivi, da smo do varovanca obzirni.,<\/em><\/li>\n<li><em>Nekateri varovanci nimajo ve\u010djih motenj izlo\u010danja, urin in blato pa jim uhajata, saj ne najdejo strani\u0161\u010da ob pravem \u010dasu. V tem primeru na strani\u0161\u010da vrata nalepimo oznake, ki morajo biti dobro vidne. <\/em><\/li>\n<li><em>\u010ce ima varovanec tudi pri odvajanju blata\u00a0 te\u017eave le z prihodom do strani\u0161\u010da, ga spodbujamo, da gredo na potrebo vsak dan ob pribli\u017eno isti uri (najbolje zjutraj)<\/em><\/li>\n<li><em>V primeru, da varovanec ZADR\u017dUJE URIN V MEHURJU, VENDAR NE \u010cUTI POTREBE PO URINIRANJU, pa ga na vsakih nekaj ur opomnimo, naj gre na strani\u0161\u010de.<\/em><\/li>\n<li><em>Za varovance, ki pa so popolnoma inkontinentni pa so na tr\u017ei\u0161\u010du razli\u010dni pripomo\u010dki. Ob tem pa moramo nujno vzdre\u017evati osebno higeno, da s tem prepre\u010dimo neprijeten vonj, srbenje, vnetje ko\u017ee&#8230;<\/em><\/li>\n<li><em>Obstipacijo pa najla\u017eje prepre\u010dimo s pravilno prehrano, ki naj vsebuje veliko balastnih snovi in z gibanjem (\u010de je mogo\u010de). Po potrebi pa damo ustrezna odvajala. Pomembno pa je tudi, da odvajanje redno bele\u017eimo!<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>MOTNJE SPANJA:<\/u><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Pri dementnih bolnikih so motnje spanja zelo pogoste, saj bolniki \u010dez dan zelo radi dremajo, pono\u010di pa so zato bolj aktivni.<\/li>\n<li>\u010cez dan jih zato poiskusimo \u010dim bolj zaposliti z razli\u010dnimi opravili. Pred spanjem pa poskrbimo, da je soba prezra\u010dena, da je varovanec name\u0161\u010den v udoben polo\u017eaj. Poskrbimo tudi za mir in primerno zatemnitev.<\/li>\n<\/ul>\n<p>Imeti v dru\u017eini bolnika z demenco je zelo te\u017eka izku\u0161nja, \u0161e posebno \u010de \u017eelite svojega bli\u017enjega imeti ob sebi in se vam Dom starej\u0161ih ob\u010danov zdi slaba ideja. Pri tem se mora\u0161 soo\u010diti z razli\u010dimi te\u017eavami, saj taki bolniki potrebujejo stalen nadzor. Demenca pa je \u017eal bolezen, ki se ne izbol\u0161a vendar po\u010dasi napreduje.<\/p>\n<p>Pogosto so poleg demence prisotne tudi druge diagnoze, kar delo z varovancem \u0161e dodatno te\u017ei. Pri tem pa vam lahko pomagajo vse informacije o bolezni, saj s pravilnim vodenjem, spodbudo in pohvalo lahko kognitivne funkcije dolgo \u010dasa ohranjamo.<\/p>\n<p>Demenca \u00a0je sindrom, ki nastane pri razli\u010dni mo\u017eganskih obolenjih in se ka\u017ee z upadom \u00a0ali izgubo sposobnosti mi\u0161ljenja, spomina, govora, u\u010denja, presoje, razumevanja, ra\u010dunske sposobnosti,&#8230; Demenco povzro\u010dajo razne bolezni, oku\u017ebe, toksini, itd.\u00a0 Je bolezen starosti, s starostjo se namre\u010d tveganje za njen nastanek pove\u010duje.<\/p>\n<p>Poznamo ve\u010d vrst demenc in sicer:<\/p>\n<ul>\n<li>Alzheimerjeva demenca (najpogostej\u0161a \u2013 80%)<\/li>\n<li>Pickova demenca<\/li>\n<li>Arterioskleroti\u010dna demenca<\/li>\n<li>Demenca po ve\u010djih mo\u017eganskih kapeh<\/li>\n<li>Multiinfarktna demenca<\/li>\n<li>Demenca zaradi drugih bolezni<\/li>\n<\/ul>\n<p>Za\u010detne spremembe pri osebah z razvijajo\u010do se demenco se lahko ka\u017eejo z izgubo volje do dela ali drugih aktivnosti, ki so bile do tedaj zanje zanimive, dajejo ob\u010dutek, da so se polenili. Te\u017eave s spominom se obi\u010dajno pojavijo zgodaj. Pogosto pozabljajo imena ali zalo\u017eijo posamezne predmete, med pogovorom pa\u00a0 te\u017ee najdejo prave besede.<\/p>\n<p>Z napredovanjem bolezni se te\u017eave stopnjujejo. Pozabljati pri\u010dnejo osnovne stvari, ne spomnijo se ve\u010d, kako priti v trgovino ali nazaj domov, zato se pogosteje izgubijo. Ker pozabljajo, kam so spravili svoje stvari, postanejo sumni\u010davi ali vznemirjeni, svojce pa pogosto obto\u017eujejo kraje. Med pogovorom te\u017ee najdejo posamezne besede ali jih izpu\u0161\u010dajo, te\u017eko sledijo dolgim zahtevnim pogovorom. Hitro se zjo\u010dejo ali razjezijo, vendar pa se tudi hitro umirijo, kot da se ne bi ni\u010d zgodilo.<\/p>\n<p>Bolezen \u0161e ni ozdravljiva, lahko pa z zdravili upo\u010dasnimo njen proces.<\/p>\n<p>Pri pacientu z demenco je sposobnost samooskrbe na podro\u010dju psihi\u010dnih, fizi\u010dnih in socialnih potreb zelo zmanj\u0161ana. Zdravstvena nega pacienta z demenco je odvisna od bolezenskega procesa, vrste in stopnje prizadetosti posameznih funkcij. Uporaba teoreti\u010dnih modelov v procesu zdravstvene nege je medicinski sestri v pomo\u010d pri na\u010drtovanju aktivnosti oziroma intervencij.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Aktivnosti zdravstvene nege pri pacientu z demenco:<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><strong>Hranjenje in pitje teko\u010din<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>[wp_ad_camp_1]<\/p>\n<p>Hrana mora biti ustrezno pripravljena, primerne temperature, primerno postre\u017eena. Pozorni moramo biti na pravilen polo\u017eaj pacienta pri hranjenju, da ne pride do zdrsa hrane v sapnik. Pri hranjenju mora biti kro\u017enik s hrano postavljen tako, da ga pacient vidi (s tem vidi hrano in jo tudi vonja). Enako velja tudi v primeru, ko pacienta hranimo. Pozorni moramo biti tudi pri tistih, ki se sami hranijo, da ne pride do po\u017eiranja velikih kosov hrane ali do shranjevanja ostankov hrane. Do te\u017eav lahko pride zaradi razli\u010dnih dejavnikov (slabi zobje in dlesni, razli\u010dna vnetja v ustni votlini, izguba apetita, izguba ob\u010dutka za lakoto in \u017eejo, motnje po\u017eiranja, telesna oslabelost, spremenjeno do\u017eivljanje pacienta in njegovega odnosa do hrane.. Pravilno prehranjenost nadziramo s tehtanjem, opazujemo znake huj\u0161anja ali dehidracije.<\/p>\n<ol start=\"2\">\n<li><strong>Izlo\u010danje in odvajanje<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Te\u017eave se pojavijo pri izgubi ob\u010dutka za odvajanje, nezmo\u017enostjo zadr\u017eevanja urina ali blata. Lahko pa se pojavijo tudi zaradi jemanja odvajal, prisotnosti drugih bolezni ali zaradi jemanja zdravil. Pride lahko do zaprtja (obstipacije), driske(diareje), bruhanja, bole\u010dega in napetega trebuha. \u00a0Potrebo po odvajanju pa lahko izra\u017eajo z nemirom, napenjanjem, stokanjem. Pacienti pogosto prikrivajo motnjo ali jo celo zanikajo, saj je pogosto glavni razlog, da jih svojci ne \u017eelijo ali ne zmorejo ve\u010d negovati doma. Pomo\u010d je odvisna od vrste motnje, ki je prisotna. Prav tako pomembno pa je, da izlo\u010dke opazujemo (barvo, vonj, koli\u010dino, primesi \u2013 kri, sluz, pri blatu tudi neprebavljena hrana).<\/p>\n<ol start=\"3\">\n<li><strong>Osebna higiena, obla\u010denje, obuvanje<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Motnje pri zadovoljevanju teh aktivnosti se ka\u017eejo \u017ee zgodaj, vendar na za\u010detku niso izrazite. Na za\u010detku zado\u0161\u010da \u017ee opozorilo, da opravi potrebno brez posebnega negodovanja. Kasneje, ko bolezen napreduje, pa jim kljub temu, da \u0161e vedo, da morajo te dejavnosti opraviti, zmanjka spretnosti, volje, potrpljenja in znanja. Pri osebni higieni moramo upo\u0161tevati intimnost posameznika, upo\u0161tevamo njegove \u017eelje, in zagotavljamo diskretnost pri izvajanju. Pri obla\u010denju pride najve\u010dkrat do pomanjkljivega obla\u010denja, napa\u010dne uporabe obla\u010dil, skrivanja oblek, izguba obleke.. Pri obla\u010denju in obuvanju paciente spodbujamo k samostojnosti, jim svetujemo, pomagamo in razlo\u017eimo. Obla\u010dila naj bojo primerne velikosti, iz kakovostnih materialov in enostavno krojena. Obutev naj bo nedrse\u010da in primerne velikosti.<\/p>\n<ol start=\"4\">\n<li><strong>Varnost<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Zagotavljanje varnosti in skrb za gibanje in ustrezno lego dementnega pacienta je ena bistvenih aktivnosti v zdravstveni negi. Zaradi motenj spomina, orientacije, presoje, kriti\u010dnosti in drugih du\u0161evnih sprememb se pogosto znajdejo v situaciji, ko potrebujejo za\u0161\u010dito in pomo\u010d.Paciente je potrebno stalno nadzorovati in s tem prepre\u010diti morebitne po\u0161kodbe katerim so izpostavljeni (samopo\u0161kodbam, padcem, nevarnostim iz okolja, lahko se izgubijo ali zatavajo). Kljub temu pa je potrebno, da jim zagotovimo kakovostno \u017eivljenje in \u010dim ve\u010djo samostojnost.<\/p>\n<ol start=\"5\">\n<li><strong>Spanje<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Motnje spanja se pojavljajo ob\u010dasno ali pa so stalno prisotne, ritem spanja pa je pri pacientih z demenco pogosto poru\u0161en. Zna\u010dilno je, da \u010dez dan radi dremajo, v no\u010dnih urah pa postanejo aktivnej\u0161i. Zato je zelo pomembno dementnega pacienta \u010dez dan motivirati za izvajanje \u00a0raznih aktivnosti, kot so sprehodi in rekreacija in se z njim pogovarjati. Uporabi uspaval se izogibamo \u010dim dlje, ker tako kot pri odvajalih velikokrat pride do nekontroliranega u\u017eivanja.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Demenca je bolezen, ki je poznana \u017ee nekaj tiso\u010detji. Te\u017eave lahko za\u010dne povzro\u010dati \u017ee pri starosti 65. let, nato pa se stopnja incidence z leti\u00a0 zelo povi\u0161uje. Demenca je bolezen, ki prizadane enakomerno celotne mo\u017egane. Za bolezen \u00a0poznamo ve\u010d vzrokov: &#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Alzheimerjevo bolezen (najpogostej\u0161i vzrok) &#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Demence, ki so posledica motenj prekrvavitve mo\u017eganov (npr. kapi). &hellip; <a href=\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/varovanec-z-demenco-v-druzini-demenca-o-demenci\/\" class=\"more-link\">Preberi ve\u010d o <span class=\"screen-reader-text\">Varovanec z demenco v dru\u017eini<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3798],"tags":[529,3888,3803,3820],"class_list":["post-8205","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-individualno-delo-studenta","tag-demenca","tag-dementni","tag-ids","tag-o-demenci"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/8205","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=8205"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/8205\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8205"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=8205"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=8205"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}