{"id":8214,"date":"2016-03-31T11:00:40","date_gmt":"2016-03-31T10:00:40","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=8214"},"modified":"2016-03-31T12:10:21","modified_gmt":"2016-03-31T11:10:21","slug":"diureza","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/diureza\/","title":{"rendered":"Diureza"},"content":{"rendered":"

Se\u010d<\/strong> ali urin<\/strong> (latinsko urina<\/em>) je teko\u010dina, ki jo izlo\u010dajo ledvice preko se\u010dnih poti. Se\u010d iz ledvic odteka v se\u010dni meh (pielon), nadalje v se\u010devod, se\u010dni mehur in po se\u010dnici zapusti telo. Nastajanje se\u010da je pomemben fiziolo\u0161ki proces, ki uravnava koli\u010dino in sestavo telesnih teko\u010din ter omogo\u010da izlo\u010devanje \u0161tevilnih presnovkov iz telesa.<\/p>\n

\u010clove\u0161ki se\u010d je obi\u010dajno rumenkasta teko\u010dina. \u0160tevilne bolezni se odra\u017eajo na videzu, koli\u010dini in sestavi se\u010da, zato je analiza se\u010da pomembna diagnosti\u010dna metoda.<\/p>\n

Naravno izlo\u010danje se\u010da imenujemo mokrenje oziroma uriniranje.<\/p>\n

Nastajanje in izlo\u010danje se\u010da<\/h2>\n

Se\u010d nastaja v ledvicah pri filtraciji krvne plazme iz glomerulnih kapilar v Bowmanovo kapsulo, ki poteka v ledvi\u010dnih telescih; pri tem nastane primarni se\u010d ali ultrafiltrat. Filtrirati se v normalnih razmerah more le voda in molekule s polmerom manj\u0161im od 4,4 nanometra (le ioni in manj\u0161e beljakovinske molekule). Primarni se\u010d odteka nato v ledvi\u010dne cevke (tubule) nefrona. V primarnem se\u010du so prisotne tudi snovi, ki so za telo pomembne in ni smotrno, da bi se izlo\u010dile (na primer glukoza, aminokisline in elektroliti). Odrasel \u010dlovek dnevno proizvede okoli 180 litrov primarnega se\u010da, izlo\u010di pa ga le okoli 1,5 litra; velika ve\u010dina primarnega se\u010da se reabsorbira.<\/p>\n

V sistemu ledvi\u010dnih tubulov, Henlejevih zank in zbiralc se za telo pomembne snovi reabsorbirajo, reabsorbira se pa tudi okoli 99\u00a0% vode. Se\u010d, ki prite\u010de iz zbiralc v ledvi\u010dni meh, se imenuje sekundarni se\u010d in tega v bistvu izlo\u010dimo z uriniranjem. Se\u010dni mehur je pomemben za zbiranje in zadr\u017eevanje se\u010da, ki ga nato zavedno izlo\u010dimo.<\/p>\n

Proces nastajanja in izlo\u010danja se\u010da v ledvicah imenujemo diureza. Na diurezo lahko vplivamo z zdravili. Tak\u0161na zdravila so diuretiki , ki zvi\u0161ajo prostornino izlo\u010denega se\u010da in posledi\u010dno zni\u017eajo prostornino krvi.<\/p>\n

Uporabljajo se pri ledvi\u010dnih in sr\u010dnih boleznih, saj zmanj\u0161ajo obremenitev obto\u010dil. Diureti\u010dno u\u010dinkujeta tudi na primer etanol in kofein, saj zni\u017eata izlo\u010danje antidiuretskega hormona iz hipotalamusa.<\/p>\n

\u010ce prostornina dnevno izlo\u010denega se\u010da prese\u017ee 1,5 l, govorimo o poliuriji, \u010de pa je izlo\u010danje se\u010da zmanj\u0161ano, pa o oliguriji (manj od 400 ml) oziroma anuriji (manj od 100 ml).<\/p>\n

Motnje izlo\u010danja urina:<\/strong><\/p>\n

Anurija<\/u>:\u00a0 motnje delovanja ledvic, ni produkcije se\u010da vodi v uremijo, ki nastane zaradi zastrupitve s produkti presnove<\/p>\n

Poliurija<\/u>: patolo\u0161ko pove\u010danje se\u010da (tudi 10 do 20 l na dan)-pogosto pri sladkorni bolezni, fiziolo\u0161ko pa pri popiti veliki koli\u010dini teko\u010dine<\/p>\n

Retencija urina<\/u>: zastoj urina; kopi\u010denje urina v mehurju, nepopolno izpraznjevanje zaradi oslabelosti mehurja, stranskega u\u010dinka narkotikov ali po\u0161kodbe mehurja, ve\u010d kot 100 ml<\/p>\n

Rezidualni se\u010d<\/u>: ostanek urina; je se\u010d, ki ostane po spontani mikciji v mehurju in ga lahko odvzamemo s katetrom, normalno je tega se\u010da do 20 ml; do tak\u0161ne okvare pride \u010de je mi\u0161i\u010dje mehurja ohlapno<\/p>\n

Disurija<\/u>: uriniranje je bole\u010de, ote\u017eeno z zmanj\u0161anim pritiskom; pri obolenju mehurja ali po operaciji zaradi kr\u010da sfinktra uretre<\/p>\n

Polakisurija<\/u>: pogosto, bole\u010de uriniranje v majhnih koli\u010dinah; nastane pri vnetjih mehurja, obolenju prostate(tumor), v prvih mesecih nose\u010dnosti, ali \u010de nas zebe<\/p>\n

Nikturija<\/u>: izlo\u010danje ve\u010djih koli\u010din se\u010da pono\u010di, pogosto posledica vnetja ledvic, sladkorne bolezni, popu\u0161\u010danje srca<\/p>\n

Enureza<\/u>: je no\u010dno mokrenje postelje med spanjem<\/p>\n

Oligurija<\/u>: zmanj\u0161anje dnevne koli\u010dine se\u010da na 100 do 400ml; nastane pri zmanj\u0161anjem dovajanju teko\u010dine, pri dehidraciji zaradi bruhanja, driski, pri mo\u010dnem potenju, izgubi krvi, \u0161oku, pri slab\u0161em delovanju srca in ledvic<\/p>\n

Inkontineca urina<\/u>: nehotno izlo\u010danje urina zaradi pomanjkanja samokontrole nad mehurjem in nad uretralnim sfinktrom<\/p>\n

[wp_ad_camp_1]<\/p>\n

 <\/p>\n

Lo\u010dimo:<\/p>\n

stresno<\/u>: izlo\u010danje malih koli\u010din urina ali kapljanje zaradi pove\u010danega abdominalnega pritiska zaradi kihanja, smejanja, dviganja, teka ali drugih telesnih aktivnosti<\/p>\n

refleksna inkontinenca<\/u>: nehotno izlo\u010danje urina, ki nastopa v predvidljivih intervalih, ko se napolni mehur z dolo\u010deno koli\u010dino<\/p>\n

urgentna inkontinenca<\/u>: nehotno izlo\u010danje urina takoj po mo\u010dnem ob\u010dutku potrebe po uriniraju<\/p>\n

funkcionalna inkontinenca<\/u>: kontrakcije mehurja, ki so tako mo\u010dne, da povzro\u010dijo izlo\u010danje urina, preden so izpolnjeni pogoji za uriniranje v primerno posodo<\/p>\n

 <\/p>\n

2\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 RE\u0160EVANJE PROBLEMA <\/strong><\/p>\n

 <\/p>\n

Diureza je zbiranje se\u010da. Zbiramo ga 24 ur.<\/p>\n

\u010ce je P pokreten in gre lahko sam na WC ga prosimo da se\u010d zbira v plasti\u010dno posodico, ki ima na zunanji strani ozna\u010dene ml. \u010de pa je P nepokreten ali delno odvisen pa to storimo mi. Glede na diurezo vidimo, ali ima kak\u0161ne motnje izlo\u010danja. \u010ce je diureza manj\u0161a, kot bi morala biti vemo, da se nekje v telesu nabira teko\u010dina. Nabira se lahko v obliki edemov.\u00a0 Pri P kjer je naro\u010dena diureza, vodimo tudi bilanco teko\u010din. Bilanca teko\u010din je merjenje sprejete in izlo\u010dene teko\u010dine, ki se zabele\u017ei na posebnem listu. Na intenzivni enoti KOPA Golnik imajo razpredelnico za bilanco \u017ee na temperaturnem listu.<\/p>\n

 <\/p>\n

\u010ce ima bolnik stalni urinski kateter merimo diurezo tako, da vre\u010dko spraznimo v za to posebne posode.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Se\u010d ali urin (latinsko urina) je teko\u010dina, ki jo izlo\u010dajo ledvice preko se\u010dnih poti. Se\u010d iz ledvic odteka v se\u010dni meh (pielon), nadalje v se\u010devod, se\u010dni mehur in po se\u010dnici zapusti telo. Nastajanje se\u010da je pomemben fiziolo\u0161ki proces, ki uravnava koli\u010dino in sestavo telesnih teko\u010din ter omogo\u010da izlo\u010devanje \u0161tevilnih presnovkov iz telesa. \u010clove\u0161ki se\u010d je … Preberi ve\u010d o Diureza<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3798],"tags":[3897,3803,3898,3899],"class_list":["post-8214","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-individualno-delo-studenta","tag-diureza","tag-ids","tag-izlocanje-seca","tag-urin"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/8214","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=8214"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/8214\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8214"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=8214"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=8214"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}