{"id":8217,"date":"2016-03-31T11:03:18","date_gmt":"2016-03-31T10:03:18","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=8217"},"modified":"2016-03-31T12:10:56","modified_gmt":"2016-03-31T11:10:56","slug":"tezave-pri-dojenju-dojenje-o-dojenju","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/tezave-pri-dojenju-dojenje-o-dojenju\/","title":{"rendered":"Te\u017eave pri dojenju"},"content":{"rendered":"<p>Dojenje je biolo\u0161ki proces, ki preraste v fiziolo\u0161ki in psiholo\u0161ki preplet, objem med materjo in otrokom takoj po rojstvu. Novorojen\u010dek se takoj podoji in s tem dobi kolostrum oz. mlezivo, ki je visoko hranljivo prvo \u017eensko mleko, ki poskrbi za imunizacijsko za\u0161\u010dito. Novorojen\u010dki imajo osnovni sesalni in po\u017eiralni refleks, ki jim pomaga pri u\u010denju dojenja. Dojenje takoj po porodu pospe\u0161i odlu\u0161\u010denje posteljice (placente) in k hitrej\u0161i vrnitvi maternice v pred nose\u010dni\u0161ko stanje (Mlinar, b.l.).<\/p>\n<p>\u010ceprav je dojenje naravno, mnoge matere ugotovijo, da nimajo ve\u010d instinkta zanj.\u00a0 Dojenje je dru\u017ebeno vedenje &#8211; u\u010dimo se ga na svojih napakah in od ljudi okoli sebe. \u017dal mnogo \u017eensk danes enostavno nima ve\u010d mo\u017enosti nau\u010diti se, kako dojiti. V kulturah, kjer je skupno bivanje in dojenje pravilo in je lepo sprejeto, imajo \u017eenske mnogo prilo\u017enosti videti sorodnice, sestre ali matere, kako dojijo. V na\u0161i, t. i. zahodni razviti dru\u017ebi pa se marsikatera \u017eenska prvi\u010d sre\u010da z dojenjem \u0161ele, ko rodi svojega prvega otroka. Znanje dojenja se je izgubilo tako v individualnih dru\u017einah kot v celotnih kulturah (ne vseh). Splo\u0161no sprejete so postale tehnike, primerne le za otroke, hranjene po stekleni\u010dki; npr. hranjenje po to\u010dno dolo\u010denem urniku, \u010dasovna omejitev hranjenj.\u00a0 Dojenje zahteva povsem druga\u010dne tehnike, kajti prav ne omejevanje frekvence in \u0161tevila podojev so klju\u010d do uspe\u0161nega dojenja (Mlinar, b.l.).<!--more--><\/p>\n<p>Sodobna \u017eenska je dobro izobra\u017eena, veliko ve, je tudi vzgojena, kar pomeni, da ima oblikovana svoja stali\u0161\u010da in vrednostni sistem in prav zaradi tega jo takimi zelo povr\u0161nimi sporo\u010dili te\u017eje prepri\u010damo in navdu\u0161imo. Potrebno je uporabiti metodo prepri\u010devanja, torej z argumenti podpreti trditev, zakaj je dojenje najbolj zdrav na\u010din prehranjevanja, na kaj vpliva, kak\u0161ne so posledice za organizem, zakaj je dojenje najbolj enostavno, kaj z dojenjem pridobi in kaj izgubi (Hoyer, 1997).<\/p>\n<p>Nekatere raziskave prikazujejo razliko med umetno hranjenimi in dojenimi otroki v dobro razvitih okoljih in ugotavljajo. da je pri umetno hranjenih ve\u010dja incidenca vnetja srednjega u\u0161esa, celiakije, diabetesa in karcinoma kot pri dojenih otrocih (Hoyer, 1997).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li>RE\u0160EVANJE PROBLEMA S PODRO\u010cJA ZN<\/li>\n<\/ol>\n<p>Pri materi ali otroku je le malo kontraindikacij, da je dojenje kontraindicirano in se mora trajno ali ob\u010dasno prekiniti.<\/p>\n<p><em>Kontraindikacije za dojenje pri MATERI:<\/em><\/p>\n<ul>\n<li>Rak na dojki<\/li>\n<li>Aktivna tuberkuloza<\/li>\n<li>Psihoza<\/li>\n<li>Infekcija z virusom imunoinsufience (HIV) , hepatitisom B ali C<\/li>\n<li>Druge te\u017eke bolezni matere.<\/li>\n<\/ul>\n<p><em>MATERINE te\u017eave pri dojenju:<\/em><\/p>\n<ul>\n<li>Bole\u010de in razpokane brdavice-ragade (lahko oku\u017eene s Candido albicans)<\/li>\n<li>Uvle\u010dene in zelo ploske bradavice (uporaba nastavka za dojenje, izbrizgavanje mleka)<\/li>\n<li>Trde, bole\u010de dojke in zama\u0161eni mle\u010dni kanali<\/li>\n<li>Mastitis (vnetje dojke)<\/li>\n<li>Pomanjkanje mleka<\/li>\n<li>Kratkotrajne oku\u017ebe (gripa, prehlad, druge infekcije zgornjih dihalnih poti); NE izklju\u010dujemo dojenja.<\/li>\n<\/ul>\n<p><em>Kontraindikacije za dojenje pri OTROKU:<\/em><\/p>\n<ul>\n<li>Prirojene bolezni ( fenilketonurija, galaktozemija, motnje v ciklusu uree.)<\/li>\n<\/ul>\n<p><em>OTROKOVE te\u017eave pri dojenju:<\/em><\/p>\n<ul>\n<li>Nedono\u0161enost (nezrelost nedono\u0161en\u010dka, odsotnost sesalnega in po\u017eiralnega refleksa)<\/li>\n<li>Dvoj\u010dki, troj\u010dki (materinega mleka ni vedno dovolj)<\/li>\n<li>Otroci s prirojenimi anomalijami prebavil (razcepljene ustnice, nebo in \u017erelo, prirojene sr\u010dne okvare, otroci z nevrolo\u0161kimi okvarami, Downov sindrom itd)<\/li>\n<li>Poporodna zlatenica (ne vedno)<\/li>\n<li>Zama\u0161en nos (te\u017eave pri dihanju pri dojenju)<\/li>\n<li>Druga te\u017eka bolezenska stanja (Zorec, 2009).<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Pri doje\u010dih mamah se lahko pojavi tudi:<\/strong><\/p>\n<p><strong>Mleko te\u010de samo:<\/strong> Nekaterim mamam bo mleko priteklo takoj ko bodo pomislile na svojega otroka, kar se lahko zgodi tudi brez vidnega razloga ne glede na to, ali zasli\u0161ijo dojen\u010dkov jok, ali ne. Pri dojenju mleko pogosto privre tudi iz nedoje\u010de dojke. Ta pojav je zelo pogost v prvem mesecu dojen\u010dkove starosti. Danes obstajajo blazinice za dojenje, tak\u0161ne za enkratno in ve\u010dkratno uporabo, ki prepre\u010dujejo izcejanje mleka in vas za\u0161\u010ditijo pred morebitnimi neprijetnostmi.<\/p>\n<p><strong>Vdrte bradavi\u010dke: <\/strong>Vdrte bradavi\u010dke lahko predstavljajo neprijetno te\u017eavo. V \u010dasu nose\u010dnosti jih ob\u010dasno izvlecite. Pred vsakim dojenjem jih prav tako izvlecite z roko ali s \u010drpalko za iz\u010drpanje dojk, ki s pomo\u010djo podtlaka posku\u0161a povleci bradavi\u010dko. Obstajajo \u0161e nastavki za dojenje, ki pa se jih izognite \u010de le lahko. Ker skozi nastavek otrok ne more popolnoma izprazniti dojk bo pogosteje la\u010den, obstaja pa tudi tveganje za nastanek mastitisa.<\/p>\n<p><strong>Bole\u010de bradavi\u010dke: <\/strong>Sesalna mo\u010d dojen\u010dka je zelo velika! V usta mu vstavite mezin\u010dek. Presene\u010deni boste nad mo\u010djo refleksnega sesanja. \u010ce se bradavica nahaja preplitko v dojen\u010dkovih ustih, kar dojen\u010dku omogo\u010da stisk dlesni in jezika, vas bo zabolela vsaki\u010d, ko bo dojen\u010dek posku\u0161al povleci mleko. Bole\u010dine ne trpite ampak izbolj\u0161ajte polo\u017eaj otroka na prsih. Bole\u010dina bo izginila, ko bo otrok pravilno zagrabil bradavi\u010dko.<\/p>\n<p>[wp_ad_camp_1]<\/p>\n<p><strong>Naval mleka: <\/strong>V prvem ali drugem tednu po porodu se v materinem telesu dogajajo \u0161tevilne spremembe, ki povzro\u010dijo naval mleka. Obi\u010dajno se to zgodi hitro, lahko bi dejali preko no\u010di. \u010ce otrok ne izpije vsega mleka bodo prsi nabrekle in bole\u010de. Nabrekle prsi je potrebno izprazniti. Najbolj\u0161e in najenostavnej\u0161e je, da to stori va\u0161 otrok. Lahko se zgodi, da so dojke \u017ee pretrde in otrok tega ne zmore. Z roko ali \u010drpalko obvezno do konca izpraznite dojke, oz. toliko, da postanejo dovolj mehke za nastavitev otroka. Pomagajte si s toplimi obkladki, ali zmasirajte dojke pod toplim tu\u0161em.<\/p>\n<p><strong>Ali lahko nastane bole\u010da oteklina tudi pri \u00bbstarej\u0161ih\u00ab dojiljah?: <\/strong>Da! \u010ce se zmanj\u0161a prehodnost mle\u010dnega kanala, bo v tem delu dojke nastala bole\u010da oteklina, ki ni nevarna. Na dojko polo\u017eite hladen obkladek s katerim prepre\u010dite vnetja in vztrajajte pri dojenju prav te dojke. Praznjenje dojke pospe\u0161ite z masa\u017eo ote\u010denega podro\u010dja. Zatrdlina bo izginila v dnevu ali dveh.<\/p>\n<p><strong>Mastitis in zama\u0161en mle\u010dni vod:<\/strong> Razlikovati moramo pojma &#8220;mastitis&#8221; in &#8220;zama\u0161eni mle\u010dni vod&#8221;. <strong>Zama\u0161eni mle\u010dni vod<\/strong> ne potrebuje zdravljenja z antibiotiki, medtem ko so za zdravljenje mastitisa pogosto (toda ne vedno) ti potrebni. Zama\u0161eni mle\u010dni vod nakazuje bole\u010de in oteklo mesto na dojki, pogosto pospremljeno s pordelo ko\u017eo. Mastitis pa spremljajo \u0161e vro\u010dina in simptomi, podobni gripi in zelo hude bole\u010dine v dojki. V\u010dasih je te\u017eko lo\u010devati med zama\u0161enimi mle\u010dnimi vodi in mastitisi, vendar zama\u0161eni mle\u010dni vodi pogosto vodijo v mastitis. Zdravnik diagnosticira mastitis takrat, ko je v dojki bole\u010de, otrdelo in oteklo mesto. \u010ce ima mati vro\u010dino brez zgornjih znakov najverjetneje ne gre za mastitis. Tudi simptomi gripe in vro\u010dine sami niso dovolj, da se dolo\u010di mastitisno vnetje v dojki. Mo\u010dna, kljuvajo\u010da bole\u010dina v dojki, brez otrdelega oteklega mesta ni mastitis. Tak\u0161no bole\u010dino verjetneje povzro\u010da glivi\u010dna infekcija in je ni potrebno zdraviti z antibiotiki. Najpogostej\u0161i vzroki za nastanek mastitisa so: slabo in nepravilno pristavljanje in neredno, ne dovolj pogosto sesanje dojen\u010dka. Zama\u0161eni mle\u010dni vodi lahko nepri\u010dakovano nastanejo v \u010dasu 24 do 48 ur. V \u010dasu, ko je vod zama\u0161en je dojen\u010dek lahko pri dojenju na tej strani bolj nemiren, siten ali dojko celo zavra\u010da, saj je tok mleka druga\u010den kakor je navajen (Mlninar, Vozel, b.l.).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"2\">\n<li>KRITI\u010cNO MNENJE<\/li>\n<\/ol>\n<p>Menim, da je za otroka in tako kot tudi za mater zelo pomembno dojenje. Zagovarjam dojenje, ga podpiram, ker ima ogromno dobrih lastnosti tako za otroka kot mater. Med dobre lastnosti dojenje \u0161tejemo tudi te, da mati izgublja z dojenjem tudi telesno te\u017eo, maternica se kr\u010di, za otroka pa je najpomembneje to, da s tem pridobi protitelesa in je narejeno to\u010dno za njegove potrebe. Dojenje je zastonj, pri tem ne potrebujemo drugega, kot mir in zasebnost, \u010de mati to tudi ho\u010de.<\/p>\n<p>Pomembna je zdravstvena vzgoja mamic, ki so prvorodnice, saj \u0161e nimajo izku\u0161enj z dojenjem. Odgovarjamo jim na vpra\u0161anja, ves \u010das smo jim na voljo, da kaj povpra\u0161ajo. Veliko pripomoremo tudi k sami organizaciji, dobremu po\u010dutju in samostojnosti prvorodnic, doje\u010dih mater s tem, da so v sobah tudi po dve ali tri matere, kajti s tem si le-te delijo mnenja, izku\u0161nje in nasvete, kar je zelo pomembno. Na oddelku organiziramo tudi kak\u0161ne zdravstveno vzgojne skupine, projekte, pri katerih sodeluje celoten tim, tudi dieteti\u010darka, ki pripomore h ustrezni prehrani med dojenjem in po tem. Ko matere dojijo, jih ne \u00bbmorimo\u00ab z delom, ki lahko po\u010daka 10minut, kajti zelo pomembno je, da je mati med dojenjem spro\u0161\u010dena, da ima otroka ves \u010das pod kontrolo med dojenjem. V zdravstveno vzgojo vklju\u010dimo tudi partnerja in ga pou\u010dimo z razli\u010dnimi pou\u010dnimi zlo\u017eenkami.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Dojenje je biolo\u0161ki proces, ki preraste v fiziolo\u0161ki in psiholo\u0161ki preplet, objem med materjo in otrokom takoj po rojstvu. Novorojen\u010dek se takoj podoji in s tem dobi kolostrum oz. mlezivo, ki je visoko hranljivo prvo \u017eensko mleko, ki poskrbi za imunizacijsko za\u0161\u010dito. Novorojen\u010dki imajo osnovni sesalni in po\u017eiralni refleks, ki jim pomaga pri u\u010denju dojenja. &hellip; <a href=\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/tezave-pri-dojenju-dojenje-o-dojenju\/\" class=\"more-link\">Preberi ve\u010d o <span class=\"screen-reader-text\">Te\u017eave pri dojenju<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3798],"tags":[944,3803,3804,3902,3900,3901],"class_list":["post-8217","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-individualno-delo-studenta","tag-dojenje","tag-ids","tag-individualno-delo-studenta","tag-materinstvo","tag-o-dojenju","tag-tezave-pri-dojenju"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/8217","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=8217"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/8217\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8217"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=8217"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=8217"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}