{"id":824,"date":"2009-08-17T07:16:52","date_gmt":"2009-08-17T06:16:52","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=824"},"modified":"2010-01-20T13:33:14","modified_gmt":"2010-01-20T12:33:14","slug":"sociologija-zdravja-in-bolezni-sociologija","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/sociologija-zdravja-in-bolezni-sociologija\/","title":{"rendered":"Sociologija zdravja in bolezni 1.del"},"content":{"rendered":"

\"sociologija-zdravja-in-bolezni\"1. Emil Durkheim je prvi skoval termin dru\u017ebena dejstva. Kako jih je opredelil?<\/strong><\/p>\n

Dru\u017ebena dejstva so neodvisna od \u010dlovekove zavesti ali volje, zato jih moramo preu\u010devati kot stvari.<\/p>\n

2. Georg Simmel je dru\u017ebo definiral kot skupino posameznikov. Pa vendar – kdaj skupina posameznikov postane dru\u017eba?<\/strong><\/p>\n

Posamezniki postanejo dru\u017eba \u0161ele ko vplivajo eden na drugega.<\/p>\n

<\/p>\n

3. Kaj je Max Weber mislil z znamenito skovanko \u00bbod\u010daranje sveta\u00ab?<\/strong><\/p>\n

Razpadanje tradicionalnih institucij v procesu modernizacije je dru\u017ebeni, manifestni vidik globokega procesa opu\u0161\u010danja miti\u010dno-magi\u010dnih, organsko-celostnih, kvalitativnih pogledov na svet in na \u010dloveka ter njihova zamenjava z znanstvenimi, posvetnimi, instrumentalno izra\u010dunljivimi pogledi na svet in \u010dloveka. Pomeni raztapljanje religioznih pogledov na svet in nastanek profane kulture.<\/p>\n

4. Kaj pomeni izjava \u00bbZdravje postaja potro\u0161ni\u0161ka dobrina.\u00ab?<\/strong><\/p>\n

V medicino se \u0161iri tr\u017eni odnos do zdravstvenih storitev, mediji so polni oglasov, ki promovirajo izdelke na ra\u010dun pridobivanja ali ohranjevanja zdravja, zdravje je postalo dobrina, ki se jo lahko \u00bbkupi\u00ab. Na ta ra\u010dun slu\u017eijo predvsem farmacevtske firme.<\/p>\n

5. Kaj pomeni, da medicinski govor o zdravju in bolezni, telesu prevladuje v javnem in zasebnem \u017eivljenju? Navedi primer!<\/strong><\/p>\n

To pomeni, da se na vseh nivojih pogovori vrtijo okrog zdravja, da je zdravje postalo najpomembnej\u0161a dobrina v na\u0161em \u010dasu, vsaj po izjavah ljudi. Uporabljajo (in zlorabljajo) ga mediji,\u00a0 na njem temeljijo reklamne kampanije.Tako so v javnomnenski raziskavi med osnovno\u0161olci dobili odgovore, da zdravje najve\u010d pomeni tudi otrokom, ki v\u010dasih v otro\u0161ki dobi o zdravju niso niti razmi\u0161ljali. Tudi danes je vpra\u0161anje, \u010de to razumejo, v ve\u010dini primerov sledijo odraslim in medijem.<\/p>\n

6. Kako se spreminja odnos zaupanja ljudi do medicine? Kak\u0161en odnos ljudi do medicine je po va\u0161em mnenju prevladujo\u010d trenutno pri nas? Argumentirajte!<\/strong><\/p>\n

Tekom zgodovine se odnos ljudi do medicine spreminja od brezpogojnega zaupanja v preteklosti, preko pogojnega zaupanja v dvom. Trenutno je pri nas prevladujo\u010de pogojno zaupanje. Ljudje so \u017ee bistveno bolj ozave\u0161\u010deni in informirani o boleznih, postopkih zdravljenja, o pridobljenih informacijah s strani zdravstvenega osebja se dodatno informirajo, zaupajo informacijam, za katere dobijo dodatne potrditve, i\u0161\u010dejo druga mnenja. Zaradi nezaupanja v znanstveno medicino i\u0161\u010dejo pomo\u010d v razli\u010dnih oblikah alternativne medicine.<\/p>\n

7. Sodobna medicina je prete\u017eno fokusirana na bolezen in znake, simptome bolezni. Na katera podro\u010dja pa fokus raz\u0161irja sociologija?<\/strong><\/p>\n

Sociologija se usmerja na vsa podro\u010dja, ki so v \u010dasu bolezni prizadeta, raz\u0161irja problematiko bolezni in bolnika z vpra\u0161anji o simptomih in znakih bolezni na vpra\u0161anja o tem, zakaj postanejo in ostanejo bolni.<\/p>\n

8. Kako se danes spreminja vloga bolnika?<\/strong><\/p>\n

Bolnik se iz pacienta (patient = potrpe\u017eljiv), ki je podrejen in slepo zaupa, spreminja v partnerja v procesu zdravljenja, ki je soodgovoren in dejaven v procesu in ni samo telo.<\/p>\n

9. Kaj pomeni izjava, da je medicina dru\u017ebeno konstruirana? Argumentiraj: za ali proti?<\/strong><\/p>\n

\u010ce bi bila medicina \u010dista znanost, bi v njej prevladovala \u010dista in neizpodbitna dejstva, ker pa je globoko prepletena z interesi, ki se \u017eelijo uveljaviti, je dru\u017ebeno konstruirana. Velikokrat na ra\u010dun etike in humanosti. Primer je dojenje: v 60 letih je veljalo za zdravo, \u010de je otrok hranjen z mle\u010dnimi formulami, danes je zdravo izklju\u010dno dojenje.<\/p>\n

10. Kak\u0161en je koncept zdravja v judovsko-kr\u0161\u010danski religiji? Kaj pomeni trditev, da je ta odnos ambivalenten?<\/strong><\/p>\n

Skrb za zdravje ni bistvena, pomembna je skrb za du\u0161o in odre\u0161enje. Bolezen je po\u0161kodba, ki ka\u017ee na na\u0161o gre\u0161nost in je\u00a0 hkrati prilo\u017enost za globlji duhovni uvid in spoznanje, je kazen in bo\u017eji dar.<\/p>\n

11. Od koga je odvisem potek zdravljenja v judovsko-kr\u0161\u010danskem pojmovanju zdravja?<\/strong><\/p>\n

Iztek zdravljenja je odvisen od bo\u017eje volje in ne od spretnosti zdravnikov.<\/p>\n

12. Bolezen je v judovsko-kr\u0161\u010danski religiji bo\u017eja kazen za \u010dlove\u0161ko gre\u0161nost. Navedite primer, ko ta definicija zelo podobno funkcionira v dana\u0161nji dru\u017ebi!<\/strong><\/p>\n

Primer v dana\u0161njem \u010dasu je AIDS\u00a0 za katerega je na za\u010detku veljalo prepri\u010danje, da je kazen za nemoralne odnose.<\/p>\n

13. Kaj pomeni komercializacija zdravja v judovsko-kr\u0161\u010danski tradiciji? Kako pa se ka\u017ee danes?<\/strong><\/p>\n

Komercializacija zdravja se za\u010dne, ko se bolezen vplete v mre\u017eo denarnih menjav v kupovanje odpustkov za grehe. V dana\u0161njem \u010dasu je to predvsem prisotno v farmaciji, na primer kupovanje tablet za huj\u0161anje (gre\u0161il si in kupuje\u0161 \u00bbodpustek\u00ab). Situacija je ostala enaka, spremenili so se samo akterji.<\/p>\n

14. Od koga je odvisno zdravje\/bolezen v religioznih predstavah o zdravju in bolezni? Kaj je povzro\u010dilo, da se je pove\u010dal ob\u010dutek lastne odgovornosti za zdravje?<\/strong><\/p>\n

V religioznih predstavah je sta bila zdravje in bolezen odvisna od bo\u017eje volje. Situacija se je spremenila v obdobju reformacije, ki je vpeljala individualen odnos posameznika do svoje gre\u0161nosti in bolezni, ve\u010dji ob\u010dutek odgovornosti za tvegana dejanja in spoznanje, da je zdravje odvisno od posameznikove skrbi in na\u010dina vedenja, na ta na\u010din se bolezni lahko izognemo. Z razvojem znanstvene medicine se je krepilo zaupanje v napredek medicinskega znanja.<\/p>\n

15. Kaj pomeni bio-medicinski model zdravja? Kaj so njegove pomanjkljivosti? Opi\u0161i primer, ko je bio-medicinski model ustrezen in opi\u0161i primer, ko je neustrezen!<\/strong><\/p>\n

Je od sredine 19. stoletja prevladujo\u010d model v zdravstvu. Zdravje je absolutno in univerzalno kar pomeni, da si bolan ali zdrav in da to velja enako po vsem svetu. Po BM. modelu je zdravje odsotnost bolezni, osredoto\u010da se na fizi\u010dne procese, patologijo, fiziologijo, biokemijo. Njegova pomanjkljivost je, da ne upo\u0161teva vloge dru\u017ebenih dejavnikov ali individualne subjektivnosti.<\/p>\n

16. Opi\u0161i primer dru\u017ebene konstrukcije telesa!<\/strong><\/p>\n

Tekom zgodovine se je pojem kaj je lepo v povezavi s telesom mo\u010dno spreminjal: npr. v 17. stoletju je bilo lepo mo\u010dnej\u0161e, zaobljeno telo, ker je obilnost predstavljala zdravje, zadostno koli\u010dino hrane, dobro \u017eivljenje. V dana\u0161njem \u010dasu je debelost rizi\u010dni faktor za nastanek mnogih obolenj, torej je simbol zdravja vitko, \u0161portno telo.<\/p>\n

17. Kako zdravje in bolezen vidimo skozi \u201eo\u010dala” bio-medicinskega modela in kako skozi \u201eo\u010dala” dru\u017ebenih konstruktivistov?<\/strong><\/p>\n

Po BM. modelu je zdravje izklju\u010dno odsotnost bolezni, bole\u010dine, telesnih sprememb, dru\u017ebeni konstruktivisti pa zdravje in bolezen vidijo kot socialnokulturna proizvoda. Ali bo dolo\u010deno vedenje ali izku\u0161nja definirano kot zdravje ali bolezen je odvisno od kulturnih vrednot, dru\u017ebenih norm in pravil interpretacije.<\/p>\n

18. Dru\u017ebena konstrukcija zdravja in bolezni pomeni, da je bolezen izmi\u0161ljena, da ni resni\u010dna. Argumentiraj!<\/strong><\/p>\n

Bolezen kot taka naj ne bi obstajala, nastane \u0161ele, ko jo ljudje interpretiramo skozi simbole.<\/p>\n

21. Kateri dve komponenti vplivata na dru\u017ebeno realnost posameznika? Kaj konkretno to pomeni – primer!<\/strong><\/p>\n

1.<\/span><\/strong> model zunanje dejanskosti(stvarnosti),<\/p>\n

2.<\/span><\/strong> model samega sebe kot subjekta do\u017eivljanja in socialnega vedenja-delovanja.<\/p>\n

22. Kaj je zdravje? Kaj je bolezen? (Ne le v kontekstu bio-medicinskega modela!)<\/strong><\/p>\n

Zdravje<\/span><\/strong>: poleg odsotnosti bolezni,bole\u010dine ali pomanjkljivosti je zdravje tudi vsakodnevno zadovoljstvo brez skrbi in bole\u010din torej blaginja socialnega telesa pa \u010detudi v opoziciji z dejanskim stanjem fizi\u010dnega telesa.<\/p>\n

Bolezen<\/span><\/strong>: so fizi\u010dni simptomi bolezni, ki se nana\u0161ajo na odklone od biolo\u0161kih norm\/ so socialnih simptomov bolezni ali do\u017eivljaj bolezni, ki pomenijo osebno ob\u010dutenje ali do\u017eivljanje bolezni\/ bolezenska vloga, ki je socialna vloga, ki odra\u017ea dru\u017ebeno dimenzijo bolezni oz. spremembo dru\u017ebene vloge obolelega oz. bolnika.<\/p>\n

23. Od kod izvira koncept \u00bbciviliziranega telesa\u00ab? Opi\u0161i ga!<\/strong><\/p>\n

Pojem civiliziranega telesa se je razvil v zgodnji moderni. Je avtonomno\u00a0 se samo upravlja in samo nadzoruje. Ima trdno vzpostavljene meje do zunanjega sveta, do drugih teles, kontrolira izlo\u010danje in vna\u0161anje hrane in pija\u010de.<\/p>\n

24. V okviru koncepta civiliziranega telesa – Katera telesa so ogro\u017eujo\u010da?<\/strong><\/p>\n

Kot bolj \u00bbogro\u017eujo\u010da (so) se pojmujejo telesa \u017eensk (ne\u010disto telo – menstruacija, ker so bolj \u0161ibka, nagnjena k boleznim, ranljiva), telesa nebelcev (opisi \u010drncev kot bolanih, divjih, ki smrdijo), telesa homoseksualcev in delavcev.<\/p>\n

25. V okviru koncepta civiliziranega telesa – S kak\u0161nimi telesi se najve\u010dkrat sre\u010duje medicinska sestra\/zdravstvenik?<\/strong><\/p>\n

V tem konceptu se zdravstveni delavci sre\u010dujemo ve\u010dinoma z \u00bbneciviliziranimi telesi\u00ab, s telesi, ki so izgubila samonadzor, kar v njih navadno povzro\u010di ob\u010dutke sramu, negotovosti, strahu.<\/p>\n

26. Kaj pomeni bolezen kot metafora? Primer!<\/strong><\/p>\n

Metafora je prispodoba, primerjanje ali prena\u0161anje lastnosti enega predmeta na drugega. Tako je bila npr. TBC v preteklosti metafora za romanti\u010dno bolezen umetnikov, prevelike strasti, neusli\u0161ane ljubezni, plju\u010dni rak pa metafora za potla\u010dene ob\u010dutke.<\/p>\n

27. Razlo\u017ei teorijo socialnih reprezentacij.<\/strong><\/p>\n

Socialne reprezentacije med nami kro\u017eijo kot del objektivne stvarnosti, kot na\u0161a realnost. Iz njih izhajajo vsakdanje prakse in\u00a0 pravila o tem, kaj v dolo\u010deni situaciji storimo (npr. kdaj obi\u0161\u010demo zdravnika). Po teoriji SR je \u010dlovek npr. zdrav takrat, ko je sposoben za delo, ker je bolezen edini dru\u017ebeno priznan razlog za neaktivnost.<\/p>\n

28. Zakaj razvijemo socialne reprezentacije?<\/strong><\/p>\n

Razvijamo jih zaradi la\u017eje vsakodnevne komunikacije pomagajo nam najti smisel v dogodkih, na\u010dinih vedenja. Pomagajo nam urejati svet, \u010deprav samo navidezno.<\/p>\n

29. Kako se manifestira bolezen?<\/strong><\/p>\n

Bolezen je dogodek, ki se manifestira:<\/p>\n

– v biolo\u0161kih znakih, ki prizadenejo telo<\/p>\n

– v kulturnih znakih, ki prizadenejo dru\u017ebene odnose, vloge, dejavnosti obolelega.<\/p>\n

30. Kje je fokus pri ukvarjanju z boleznijo v medicini?<\/strong><\/p>\n

Fokus so bolezen, simptomi in znaki. Bolezen je fiziolo\u0161ki in biolo\u0161ki proces in jo lahko abstrahiramo od bolnika in njegovega do\u017eivljanja.<\/p>\n

31. Kje je fokus pri ukvarjanju z boleznijo v dru\u017eboslovnih vedah?<\/strong><\/p>\n

– na\u010din na katerega se bolnik spoprijema z boleznijo<\/p>\n

– osebne odlo\u010ditve<\/p>\n

– moralne dileme, ki so s tem povezane<\/p>\n

Bolezen ni subjekt po sebi, ampak je poseben na\u010din vzpostavljanja dru\u017ebenih razlik med normalnim in patolo\u0161kim.<\/p>\n

32. Kak\u0161ne razli\u010dne opise bolezni lahko razlikujemo?<\/strong><\/p>\n

Socialni analitiki razlikujejo tri na\u010dine opisovanja bolezni:<\/p>\n

– fizi\u010dni simptomi, ki se nana\u0161ajo na odklone od biolo\u0161kih norm (disease)<\/p>\n

– socialne simptome bolezni, ki pomenijo posebno ob\u010dutenje bolezni (illness)<\/p>\n

– bolezensko vlogo, ki je socialna vloga in odra\u017ea dru\u017ebeno dimenzijo bolezni oz. spremembo dru\u017ebene vloge bolnika (sickness).<\/p>\n

34. Poleg fizi\u010dnega modela obravnavanja bolezni poznamo tudi druge modele – opi\u0161i jih!<\/strong><\/p>\n

Psiholo\u0161ki model:<\/strong> se ukvarja z odnosom med boleznijo in posameznikom oz. njegovim obna\u0161anjem v kontekstu zdravja in bolezni (kaj to posamezniku pomeni)<\/p>\n

Sociolo\u0161ki model<\/strong>: raz\u0161irja pomen in kontekst bolezni na analizo dru\u017ebenih pokazateljev zdravja in bolezni (kaj pomeni bolezen za dru\u017ebene odnose)<\/p>\n

Kulturolo\u0161ki model<\/strong>: \u0161e raz\u0161irja kontekst bolezni na analizo kulturnih vzrokov bolezni: zdravje in bolezen dobita pomen znotraj dolo\u010dene kulture.<\/p>\n

35. Kak\u0161na je vloga bolnika po Parsonsu. Argumentirajte!<\/strong><\/p>\n

Po Parsonu si mora bolnik v prvi vrsti sam \u017eeleti ozdravitve, pomembna je motivacija in sposobnost posameznika, da znova za\u010dne ali nadaljuje z normalnim socialnim \u017eivljenjem, da vlogo bolnika ponovno zamenja za vlogo zdravega \u010dloveka, se \u00bbresocializira\u00ab.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

1. Emil Durkheim je prvi skoval termin dru\u017ebena dejstva. Kako jih je opredelil? Dru\u017ebena dejstva so neodvisna od \u010dlovekove zavesti ali volje, zato jih moramo preu\u010devati kot stvari. 2. Georg Simmel je dru\u017ebo definiral kot skupino posameznikov. Pa vendar – kdaj skupina posameznikov postane dru\u017eba? Posamezniki postanejo dru\u017eba \u0161ele ko vplivajo eden na drugega.<\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1000],"tags":[1002,1004,1001,1003],"class_list":["post-824","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-2-2letnik-sociologija-zdravja-in-bolezni","tag-2letnik-sociologija-zdravja-in-bolezni","tag-sociologija","tag-sociologija-zdravja-in-bolezni","tag-zdravje-in-bolezen"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/824","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=824"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/824\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=824"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=824"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=824"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}