{"id":827,"date":"2009-08-17T07:33:34","date_gmt":"2009-08-17T06:33:34","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=827"},"modified":"2010-01-20T13:51:59","modified_gmt":"2010-01-20T12:51:59","slug":"sociologija-zdravja-in-bolezni-vprasanja-in-odgovori-sociologija-zdravje","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/sociologija-zdravja-in-bolezni-vprasanja-in-odgovori-sociologija-zdravje\/","title":{"rendered":"Sociologija zdravja in bolezni 2.del"},"content":{"rendered":"

\"sociologija\"36. Kaj pomeni, da bolnik dru\u017ebeno vlogo zdravega \u010dloveka zamenja za vlogo bolnika (Parsons)?<\/strong><\/p>\n

V vlogi bolnika \u010dlovek ni ve\u010d odgovoren, drugi prevzamejo skrb zanj, opro\u0161\u010den je obi\u010dajnih obveznosti (delo). Bolezen je neza\u017eeljena, bolnik je dol\u017ean poiskati in sprejeti strokovno pomo\u010d.<\/p>\n

37. Kaj konkretno pomeni Parsonsova trditev, da zdravstveno osebje v okviru vloge bolnika igra klju\u010dno vlogo pri resocializaciji posameznika?<\/strong><\/p>\n

Pomeni, da so zdravstveni delavci v prvi vrsti dol\u017eni bolniku pomagati, da ponovno sprejme dru\u017ebeno vlogo zdravega \u010dloveka, da mu omogo\u010dijo, da postane sodelujo\u010di partner \u017ee v procesu zdravljenja, da mu je ozdravitev prvi cilj, pri doseganju \u010desar sam aktivno sodeluje.<\/p>\n

<\/p>\n

38. Na kulturni ravni lahko govorimo o treh na\u010dinih zdravljenja. Katerih? Opi\u0161i jih. Kaj so klju\u010dne razlike med njimi? Kaj v tem kontekstu pomeni zavezni\u0161tvo znanstvene medicine in psihoterapevtskega na\u010dina zdravljenja? Argumentiraj!<\/strong><\/p>\n

Trije na\u010dini zdravljenja na kulturni ravni:<\/p>\n

1. Magi\u010dni<\/strong><\/p>\n

Temelji na osebnosti maga, ki mora biti prepri\u010dljiv, prepri\u010dan vase in v svoje sposobnosti. Mag ne more biti vsak, te lastnosti mu pripi\u0161e dru\u017eba ali pa so podedovane. Ne zanima ga diagnoza, zgodovina bolezni, niti \u017eivljenjska zgodba bolnika. Je so\u010duten, vendar v odnosu nedostopen, bolnik mora enostavno verjeti in se prepustiti.<\/p>\n

2. Pragmatski<\/strong><\/p>\n

Izvaja ga zdravnik, ki je bil \u0161olan po sodobnih naravoslovno tehni\u010dnih standardih in\u00a0 podvr\u017een rigoroznemu na\u010dinu preverjanja znanja. Odnos z bolnikom ni pomemben, pomembni so simptomi in znaki. \u017divljenjska zgodba bolnika ga ne zanima, zanima ga zgodba o bolezni.<\/p>\n

3. Psihoterapevtski<\/strong><\/p>\n

Psihoterapevta zanima tako \u017eivljenjska zgodba bolnika kot zgodba bolezni. Medsebojni odnos je zelo pomemben saj temelji na zaupanju. Gre za partnerski odnos, pri \u010demer mora biti terapevt potrpe\u017eljiv, strpen, moder in empati\u010den.<\/p>\n

Klju\u010dne razlike med modeli so predvsem v odnosu med bolnikom in terapevtom.<\/p>\n

Zavezni\u0161tvo znanstvene medicine in psihoterapevtskega na\u010dina zdravljenja pomeni, da zdravnik opusti svoje enostransko zaupanje v tehniko, da prizna prikrito magijo v mnogih zdravni\u0161kih postopkih in prizna, da \u010dloveka ne moremo razumeti samo z naravoslovno tehni\u010dnimi metodami.<\/p>\n

39. <\/em>Posledica bolezni so razli\u010dne spremembe fizi\u010dnega telesa, organov. O kak\u0161nih posledicah bolezni pa je \u0161e govoril Parsons?<\/strong><\/p>\n

Parsons je govoril tudi o posledicah bolezni na socialno \u017eivljenje. Zdravje nam daje optimalne sposobnosti za opravljaje na\u0161ih socialnih vlog, bolezen pa je motnja teh sposobnosti. Z boleznijo se spremenita tako status kot vloga posameznika v dru\u017ebi, dobi vlogo bolnika, ki ni popolnoma opravilno sposoben in ni u\u010dinkovit \u010dlan dru\u017ebe.<\/p>\n

40. Kaj je dru\u017ebeni status? Kak\u0161no povezavo ima bolezen z dru\u017ebenim statusom?<\/strong><\/p>\n

Dru\u017ebeni status je polo\u017eaj posameznika v dru\u017ebi. Povezan je z ekonomskimi dobrinami, dru\u017ebeno mo\u010djo in stopnjo ugleda in spo\u0161tovanja, ki ju dru\u017eba pripisuje dolo\u010denemu polo\u017eaju in osebi na tem polo\u017eaju. Status je lahko je pripisan (podedovan) ali pridobljen (z osebnimi prizadevanji). Z boleznijo se lahko status posameznika v dru\u017ebi spremeni.<\/p>\n

41. Kak\u0161na je klju\u010dna razlika med porabnikom zdravstvenih storitev in bolnikom? V kak\u0161ni povezavi je ta razlika z zaupanjem bolnikom v medicino?<\/strong><\/p>\n

Porabnik zdravstvenih storitev je aktiven, samostojen, informiran, zahteven, enakopraven v odnosu do med. osebja.<\/p>\n

Bolnik je potrpe\u017eljiv, odvisen od med. osebja, pasiven,neinformiran, podrejen.<\/p>\n

Klju\u010dna razlika je v samopodobi in vedenju, ki izhaja iz te samopodobe. Bolniki zaupajo v medicino brezpogojno, pri porabnikih pa se pojavlja pogojno zaupanje ali celo dvom.<\/p>\n

42. Kaj pomeni, da je fizi\u010dni svet dru\u017ebeno interpretiran in preoblikovan? Kako to vpliva na medicino?<\/strong><\/p>\n

Vsaka stvarnost dobi pomen \u0161ele, ko jo interpretiramo skozi simbole. Vsak od nas to dela na svoj na\u010din, kljub temu se skozi \u010das oblikujejo neke splo\u0161ne dru\u017ebene interpretacije, ki vplivajo na na\u0161e mnenje. Tako tudi na\u0161e mnenje o medicini ni samo na\u0161e, oblikovalo se je skozi \u010das in se \u0161e naprej spreminja.<\/p>\n

43. Kak\u0161ne skupine bolnikov lo\u010dimo glede na njihov odnos do bolezni in zdravljenja?<\/strong><\/p>\n

1. Pasivni, klasi\u010dni bolniki: so \u017ertev bolezni brez lastnega vpliva. Odlo\u010ditve prepu\u0161\u010dajo zdravniku.<\/p>\n

2. Zainteresirani bolniki: poslu\u0161ajo nasvete in se ravnajo po njih razen kadar to preve\u010d ogro\u017ea njihov \u017eivljenjski slog.<\/p>\n

3. Aktivni bolniki: prevzemajo odgovornost za svoje zdravje. V odnosu do zdravnika so zahtevni, i\u0161\u010dejo dodatno strokovno mnenje.<\/p>\n

44. Radley je v svoji raziskavi odnosa zdravnikov do bolnikov izdelal shemo te\u017eavnih bolnikov. Kaj to pomeni za vlogo bolnika, kot jo je definiral Parsons (bolnik prevzame vlogo bolnika)?<\/strong><\/p>\n

Izkazalo se je da posameznik ne sprejme vloge bolnika tako premo\u010drtno, kot je to predvideval Parsons. Parsons je predvidel tudi \u010dustveno nevtralen odnos med zdravnikom in pacientom pri \u010demer je spregledal , da so dru\u017ebene vloge vpletene v dru\u017ebeno konstrukcijo bolezni, kar vpliva tudi na odnos med zdravnikom in bolnikom.<\/p>\n


\n<\/strong><\/p>\n

45. V kak\u0161ni povezavi sta stigma in kroni\u010dna bolezen?<\/strong><\/p>\n

Stigma je obi\u010dajna posledica kroni\u010dne bolezni, kroni\u010dna bolezen pogosto postane glavni status stigmatizirane osebe (npr: diabetik) in prekrije vse druge identitete osebe.<\/p>\n

46. Kaj je stigma? Kje jo v zdravstvu najpogosteje sre\u010damo?<\/strong><\/p>\n

Stigma je pripisovanje neke skrajno negativne lastnosti, ki postane edina, ki posameznika dolo\u010da, ne glede na njegove druge lastnosti, ki postanejo nebistvene. V zdravstvu jo pogosto sre\u010dujemo v povezavi z du\u0161evnimi boleznimi.<\/p>\n

47. Kaj Parsonsova definicija vloge bolnika pomeni za kroni\u010dne bolnike?<\/strong><\/p>\n

Zastavi se vpra\u0161anje, ali je pojem vloge bolnika v Parsonsovem smislu za kroni\u010dne bolnike sploh uporaben.\u00a0 Kroni\u010dni bolnik je nekako razdeljen na bolnika- osebo, ki i\u0161\u010de zdravljenje in ob\u010dasno postaja akuten bolnik, in na osebo , ki obvladuje posledice in simptome kroni\u010dne bolezni in posku\u0161a kljub bolezni \u017eiveti \u010dim bolj normalno in kvalitetno \u017eivljenje. Kroni\u010dni bolnik tako isto\u010dasno in izmeni\u010dno sprejema vlogo bolnika in zdravega \u010dloveka.<\/p>\n

48. Diagnozi kroni\u010dne bolezni navadno sledi negotovost glede “normalizacije” \u017eivljenja. Katere strategije navadno uberejo kroni\u010dni bolniki?<\/strong><\/p>\n

1.<\/strong> Iskalci:<\/strong> aktivno i\u0161\u010dejo odgovore na vpra\u0161anja, ki se jim porajajo.<\/p>\n

2. Izmi\u0161ljevalci<\/strong>: selektivno razlagajo dobljene informacije ali jih domi\u0161ljijsko interpretirajo.<\/p>\n

3. Izogibovalci<\/strong>: strah jih je resnice in probleme ignorirajo se izogibajo neprijetnim situacijam.<\/p>\n

49. Na kratko opi\u0161i strategije kroni\u010dnih bolnikov glede \u00bbnormalizacije\u00ab \u017eivljenja.<\/strong><\/p>\n

Isto kot zgoraj<\/p>\n

50. Glede na odnos osebe do bolezni in stopnjo vklju\u010devanja v dru\u017ebeno \u017eivljenje, lahko po Radleyu lo\u010dimo razli\u010dne stile prilagajanja bolezni. Katere (na\u0161tej)? Navedi konkreten primer za enega od stilov!<\/strong><\/p>\n

Aktivno zanikanje<\/strong>: ne sprejme bolezni, posku\u0161a aktivno \u017eiveti v normalnem \u017eivljenju, bolezni namenja malo pozornosti, navadno stil prilagoditve ni\u017ejih slojev.<\/p>\n

Prilagoditev:<\/strong> sprejme bolezen in prilagodi svoje \u017eivljenje, bolezen vklju\u010di v svoje \u017eivljenje, se ne umika iz dru\u017ebe, spremeni pa na\u010dine udele\u017eevanja v svetu zdravih, navadno stil prilagoditve srednjega razreda.<\/p>\n

Resignacija:<\/strong> ob\u010dutek \u017eivljenjskega poraza, bolezen zru\u0161i \u017eivljenje, zavzamejo vlogo samo-pora\u017eenca, navadno stil prilagoditve ni\u017ejega razreda.<\/p>\n

Sekundarna pridobitev<\/strong>: nana\u0161a se na pozitivne kvalitete, ki jih bolnik potegne iz soo\u010denja s svojo boleznijo, sprejme bolezen in omejitve, sebe vklju\u010di v bolezen (invalid, ki je bil agresiven \u0161portnik pred nesre\u010do, ugotavlja, da ga je invalidnost obvarovala gotovega zapora)<\/p>\n

51. Glede na odnos osebe do bolezni in stopnjo vklju\u010devanja v dru\u017ebeno \u017eivljenje, lahko po Radleyu lo\u010dimo razli\u010dne stile prilagajanja bolezni. Na\u0161tej jih in opi\u0161i enega od njih.<\/strong><\/p>\n

Isto kot zgoraj!<\/p>\n

52. Katere so najpogostej\u0161e notranje dileme kroni\u010dnih bolnikov?<\/strong><\/p>\n

Strah pred stigmatizacijo<\/strong>: obi\u010dajno je ve\u010dji pri boleznih, ki so vidne navzven<\/p>\n

Strah pred diskreditiranjem<\/strong>: komu in kako povedati<\/p>\n

Nenehno vzpostavljanje ravnote\u017eja med te\u017enjo, da bi storili premalo oz. preve\u010d<\/strong>: zanemari bolezen, ali pa se z njo ukvarja preve\u010d<\/p>\n

53. Vsaka bolezen je za posameznika \u017eivljenjski dogodek. Kaj so \u017eivljenjski dogodki (kot sociolo\u0161ki koncept) in kak\u0161en vpliv imajo na \u017eivljenje.<\/strong><\/p>\n

\u017divljenjski dogodki so dogajanja v vsakdanjem \u017eivljenju, ki nastopajo v dolo\u010denem \u010dasovnem intervalu in spremenijo \u017eivljenjski tok posameznika. Nekateri imajo na na\u0161e \u017eivljenje majhen vpliv, drugi ga lahko popolnoma spremenijo. So te\u017eavni, obremenilni in so stresni, \u010deprav prina\u0161ajo sre\u010do, zadovoljstvo (rojstvo, poroka.)<\/p>\n

54. Vsaka bolezen je za posameznika \u017eivljenjski dogodek. Navedi nekaj primerov \u017eivljenjskih dogodkov!<\/strong><\/p>\n

Redki \u017eivljenjski dogodki: rojstvo, smrt bli\u017enjih<\/p>\n

Pogosti \u017dD: kroni\u010dna bolezen<\/p>\n

Dolgotrajni \u017dD: te\u017eka bolezen<\/p>\n

Intenzivni, kratkotrajni \u017dD: infekcija<\/p>\n

55. V kak\u0161ni povezavi sta \u017eivljenjski dogodek (kot sociolo\u0161ki koncept) in bolezen?<\/strong><\/p>\n

\u017divljenjski dogodki lahko igrajo pomembno vlogo pri nastajanju telesnih in du\u0161evnih motenj in bolezni, \u010deprav ne moremo trditi da so njihov vzrok. Obenem je bolezen sama nepri\u010dakovani krizni \u017eivljenjski dogodek, s katerim se mora posameznik soo\u010diti.<\/p>\n

56. V obremenilnih situacijah ljudje najpogosteje odreagiramo na neke splo\u0161ne na\u010dine ravnanja. Na\u0161tej vsaj 3 in za vsaj enega navedi konkreten primer!<\/strong><\/p>\n

1. Storilnostno vedenje: trud in napor, da bi dosegli nek cilj, najbolj pogosta reakcija ljudi na problemske situacije.<\/p>\n

2. Prilagajanje institucionalni vidikom situacije: v situacijah, ki niso odvisne od posameznika (nesre\u010de, bolezni, po\u0161kodbe…). Uporabijo se splo\u0161no priznani na\u010dini ravnanja v takih situacijah (obisk zravnika). Zahteva upo\u0161tevanje vsiljenih pravil, ki jih zahteva institucija (vloga bolnika).<\/p>\n

3. Opiranje na neformalne mre\u017ee in iskanje pomo\u010di: eno najbolj obi\u010dajnih ravnanj. Socialne mre\u017ee so vir izmenjave pomembnih informacij in izku\u0161enj. Samoizpoved deluje pomirjujo\u010de ima pomemben psiholo\u0161ki pomen in terapevtski u\u010dinek. Vedno bolj je raz\u0161irjena virtualna socialna mre\u017ea (forumi).<\/p>\n

4. Sprejemanje situacije: psiholo\u0161ka predelava obremenilnega dogodka, zna\u010dilno je za situacije, ki jih ni mogo\u010de spremeniti (kroni\u010dna bolezen). Ne pomeni pasivne vdanosti, lahko je aktivno dejanje, s katerim se olaj\u0161a pritisk, zna\u010dilno je za starej\u0161e, bolnike z rakom, po ICV. Najmanj pa so situacijo pripravljeni sprejemati alergiki in psihiatri\u010dni bolniki.<\/p>\n

5. Pozitivno mi\u0161ljenje oz. pozitivna razlaga situacije: poudarjajo se pozitivni vidiki obremenilnega dogodka, oziroma manj\u0161e poudarjanje negativnih (primerjava situacije s prej\u0161njimi, \u0161e huj\u0161imi, smrt kot re\u0161itev…)<\/p>\n

57. Kaj so situacijsko pogojena ravnanja? Na\u0161tej vsaj 3 in za vsaj eno podaj konkreten primer.<\/strong><\/p>\n

Situacijsko pogojena ravnanja so:<\/p>\n

1. izraba prilo\u017enosti<\/p>\n

2. pro\u0161nja za pomo\u010d<\/p>\n

3. odpor<\/p>\n

4. identifikacija s cilji in usodo drugih ljudi<\/p>\n

5. upanje<\/p>\n

6. popravljanje pri\u010dakovanj<\/p>\n

7. agresija, kritika<\/p>\n

8. zaupanje v druge<\/p>\n

9. altruisti\u010dna odpoved lastnim potrebam<\/p>\n

10. \u010dustvene reakcije bega in obupa<\/p>\n

58. \u010ceprav so napredek in dose\u017eki medicine nespornim med ljudmi vlada vse ve\u010dja skepsa in nezaupanje. Zakaj?<\/strong><\/p>\n

Znanstveno tehni\u010dna medicina ne priznava u\u010dinkov komunikacije na zdravljenje in ohranjevanje kvalitete \u017eivljenja. To odlo\u010dilno vpliva na to, da vedno ve\u010d ljudi odteguje svoje zaupanje medicini in se odvra\u010dajo od nje polni razo\u010daranja.<\/p>\n


\n<\/strong><\/p>\n

59. Zakaj re\u010demo, da je odnos med medicino in bolniki vnaprej obsojen na neuspeh?<\/strong><\/p>\n

Za zdravljenje mnogih problemov in bole\u010din sodobnega \u010dloveka je vzpodbudno komunikacijsko okolje velikega, celo odlo\u010dilnega pomena. Komuniciranje med bolnikom in zdravnikom zavzema tu centralno mesto, \u010deprav se mu to mesto predvsem v medicinskem sistemu pogosto oporeka ali se ga vsaj podcenjuje. Zato je uspeh v odnosu med zdravnikom in bolnikom pogosto vnaprej programiran.<\/p>\n

60. Ker ima za bolnike vzpodbudno komunikacijsko okolje centralno mesto, medtem ko ga medicina podcenjuje ali celo oporeka, govorimo o vnaprej programiranem neuspehu v odnosu med bolnikom in zdravnikom. Katera temeljna predpostavka medicine bi se morala spremeniti, da bi se medicina pribli\u017eala bolnikom?<\/strong><\/p>\n

Medicina bi morala priznati, da pomembno vlogo pri zdravljenju predstavlja tudi sodelovanje med bolnikom in zdravnikom, ki pa je nesporno povezano s komunikacijo med njima. Kar je nujno potrebno v medicini in tudi v vseh drugih medsebojnih odnosih, je spoznanje, da je komuniciranje \u017eivljenjsko pomembno, da ga potrebujemo za pre\u017eivetje in da imajo na\u0161e besede zdravilno mo\u010d. Veliko dokazov obstaja za to, da poleg znanstveno racionalne predstave o realnosti, ki jo kot edino priznava medicina, obstaja tudi emotivno-efektivna raven zaznavanja.<\/p>\n

61. Ali ima zaupanje kak\u0161no vlogo pri zdravljenju? Argumentirajte!<\/strong><\/p>\n

Zaupanje je predpogoj za uspe\u0161en odnos med zdravnikom in bolnikom. Biti mora obojestransko: zdravnik zaupa bolniku, da bo sodeloval in se podredil dolo\u010denemu postopku, bolnik pa\u00a0 zaupa, da bo postopek nebole\u010d, zdravljenje uspe\u0161no in da bo obravnavan s so\u010dutjem in potrebno spo\u0161tljivostjo.<\/p>\n

62. Kateri dejavniki krepijo bolnikovo sodelovanje in prispevajo k zaupanju?<\/strong><\/p>\n

Bolnikovo sodelovanje in zaupanje krepijo:<\/p>\n

– zdravnikova toplina, prijaznost, izra\u017eena skrb, empatija<\/p>\n

– \u010de jim je dopu\u0161\u010deno, da izrazijo probleme in skrbi s svojimi besedami<\/p>\n

– \u010de zdravniki odkrivajo in interpretirajo njihove probleme in z njimi delijo pri\u010dakovanja<\/p>\n

– \u010de jim zdravniki dajejo specifi\u010dna navodila.<\/p>\n

63. Sodobna medicina je strogo hierarhi\u010dno urejena. Kam v tej hierarhiji spadajo medicinske sestre? Kje vidite problem hierarhizacije v medicini?<\/strong><\/p>\n

Razlika med zdravniki in medicinskimi sestrami je o\u010ditna. Izhaja \u017ee iz statusnih razlik v \u010dasu \u0161olanja in se nadaljuje v profesionalni karieri, \u010deprav nima jasne podlage. Gre\u00a0 za dve v temelju razli\u010dni poklicni vlogi, ki se morata dopolnjevati. V medicini imajo samo zdravniki pravico do naslova \u00bbdoktor medicine\u00ab in zaradi tega tudi absolutno avtoriteto in odgovornost nad zdravljenjem. Medicinske sestre so usposobljene za nego in skrb, kjer je zabrisana razlika med medicinskim in socialnim, pa vendar se jim to ne \u0161teje v prednost, njihov vpliv je omejen z njihovo podrejeno strukturno pozicijo znotraj zdravstva.<\/p>\n

64. V zdravstvu poznamo tri modele odnosov mo\u010di. Kateri je najbolj\u0161i?<\/strong><\/p>\n

Teh treh modelov ne moremo vrednostno ocenjevati in primerjati med seboj. Vsak od njih se lahko izvaja kot eti\u010dno primeren in prav tako lahko vsak trpi zaradi pritiskov institucij, depersonalizacije zdr. storitev, manipulacij iz razli\u010dnih strani. Dejanski odnos med bolnikom in zdravnikom je lahko me\u0161anica vseh treh odnosov, lahko pa tekom obravnave prehajajo eden v drugega.<\/p>\n

65. Katere modele odnosov mo\u010di v zdravstvu poznamo?<\/strong><\/p>\n

Poznamo:<\/p>\n

– paternalisti\u010dni model odnosov mo\u010di<\/p>\n

– pogodbeni model odnosov mo\u010di<\/p>\n

– partnerski model odnosov mo\u010di<\/p>\n

66. Opi\u0161i paternalisti\u010dni model odnosov mo\u010di v zdravstvu!<\/strong><\/p>\n

Paternalisti\u010dni model temelji na zdravnikovi zmo\u017enosti, da lahko edino on pomaga bolniku v zdravstveni stiski. Zdravnik je v tem odnosu aktiven in dominanten, bolnik pa pasiven in se ve\u010dinoma preda v roke zdravniku. Zdravnik se pri obravnavi opira predvsem na splo\u0161no medicinsko etiko, razpolo\u017eljivo opremo in svoje sodelavce. Je sicer odgovoren za potek zdravljenja in zdravstveno stanje bolnika, ne pa za njegovo psihi\u010dno po\u010dutje. V tem modelu najbolj od vseh stopajo v ospredje Hipokratova na\u010dela. Model je skozi zgodovino v praksi prevladoval.<\/p>\n

67. Opi\u0161i partnerski model odnosov mo\u010di v zdravstvu!<\/strong><\/p>\n

Sodobni standardi in pri\u010dakovanja se najbolje realizirajo v partnerskem modelu odnosov . O njem govorimo, kadar bolnik in zdravnik sodelujeta pri doseganju kon\u010dnega cilja – zdravja in dobrega po\u010dutja. Tak odnos je zlasti potreben pri zdravljenju kroni\u010dnih bolezni, ki je dolgotrajno in terja dobro sodelovanje bolnika. Zdravnik deluje kot strokovnjak, bolnik pa kot dejaven in samoodgovoren sodelavec. Partnerski odnos podeli eti\u010dno odgovornost tudi bolniku.<\/p>\n

68. Opi\u0161i pogodbeni model odnosov mo\u010di v zdravstvu!<\/strong><\/p>\n

Model se pojavlja, ko se zdravnik pojavlja kot ponudnik, bolnik pa kot uporabnik medicinskih storitev. Najve\u010dkrat je to v zdravstvenih ustanovah, kjer je potrebno malo stika med zdravnikom in bolnikom, npr. laboratoriji, dolo\u010dene diagnosti\u010dne preiskave itd. Nemalokrat gre za pla\u010dljive storitve, ki so zato podvr\u017eene tr\u017enim zakonitostim. Pogodbeni odnos v enaki meri zajema oba udele\u017eenca, zdravnik se odlo\u010di \u010de in kdaj bo uresni\u010dil za\u017eeljeno storitev, bolnik pa se prostovoljno odlo\u010da zanjo. Model temelji na etiki pogodbe in nalaga zdravniku zgolj strokovno odgovornost za njegove storitve.<\/p>\n

69. Kaj je nevarnost pogodbenega modela odnosov mo\u010di v zdravstvu?<\/strong><\/p>\n

Pogodbeni odnos lahko zdrsne v pasti komercializacije in potro\u0161ni\u0161tva. Bolnik dolo\u010da, kaj naj mu zdravnik naredi in zato tudi pla\u010da, zdravnik pa zadovoljuje \u017eelje svojih strank. Ta nevarnost nara\u0161\u010da s \u0161irjenjem privatizacije medicinskih storitev in komercializacije zdravstva nasploh. Ponovno prihaja v veljavo slepo zaupanje v mo\u010d tehnike, tako s strani zdravnikov kot bolnikov, kar samo po sebi ni slabo, problem pa nastane, ko uporabnik ni zadovoljen s storitvijo, temu obi\u010dajno sledi slepa vera v kake druge \u00bbalternativne\u00ab zdravstvene metode.<\/p>\n


\n<\/strong><\/p>\n

70. Za katere vrste zdravstvenih storitev je najprimernej\u0161i paternalisti\u010den model odnosov mo\u010di v zdravstvu? Zakaj ta model ni ve\u010d za\u017eelen?<\/strong><\/p>\n

Model je \u0161e primeren za obravnavanje te\u017ekih obolenj, pri huj\u0161ih operativnih posegih, nesre\u010dah, epidemijah, ko je bolnik v odnosu pasiven in se preda v roke zdravniku, ki v prvi vrsti re\u0161uje njegovo \u017eivljenje. Dalj\u0161a ko je zdravstvena obravnava bolnika, ve\u010d energije in pozornosti mora zdravnik vlo\u017eiti v bolnika.<\/p>\n

Paternalisti\u010dni model ni ve\u010d za\u017eelen, ker so se znanje, izobrazba in splo\u0161na kulturna raven ljudi mo\u010dno povi\u0161ali. S tem se je pove\u010dala tudi potreba po enakopravnem, partnerskem odnosu med zdravnikom in bolnikom.<\/p>\n

71. Kaj je diskurz in zakaj je pomemben v zdravstvu?<\/strong><\/p>\n

Diskurz je jezik, vidno predstavljanje, prakse, znanje, razmerje mo\u010di, osmi\u0161ljanje, vzorci na\u010dinov mi\u0161ljenja. Omejuje in ureja tisto kar lahko storimo ali povemo. Vladajo\u010di diskurz mo\u010dno vpliva na telesno podobo, oblikuje na\u010din razmi\u0161ljanja o telesu, njegovem ob\u010dutenju, ter tudi na do\u017eivljanje\u00a0 zdravja.<\/p>\n

72. V diskurzivni \u0161tudiji (Shukla) je bila \u0161tudija definira interpretacije “zdravja” z vidika “navadne” \u010dlove\u0161ke izku\u0161nje: ljudje so pripovedovali o svoji izku\u0161nji zdravja. Kako so udele\u017eenci raziskave opisovali zdravje? Kaj so po va\u0161em mnenju najpomembnej\u0161a sporo\u010dila \u0161tudije.<\/strong><\/p>\n

Ljudje so opisovali zdravje:<\/p>\n

– kot odsotnost bolezni<\/p>\n

– kot odsotnost stresa<\/p>\n

– kot duhoven\/mentalen mir<\/p>\n

– zdravje je biti fizi\u010dno fit in sposoben opravljati vsakodnevne dol\u017enosti.<\/p>\n

Najpomembnej\u0161e sporo\u010dilo \u0161tudije je, da mora zdravstveno osebje razumeti kaj zdravje pomeni ljudem, ki jih obravnavajo in se zavedati, da ima vsak izmed nas druga\u010dno percepcijo kaj zdravje je.<\/strong><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

36. Kaj pomeni, da bolnik dru\u017ebeno vlogo zdravega \u010dloveka zamenja za vlogo bolnika (Parsons)? V vlogi bolnika \u010dlovek ni ve\u010d odgovoren, drugi prevzamejo skrb zanj, opro\u0161\u010den je obi\u010dajnih obveznosti (delo). Bolezen je neza\u017eeljena, bolnik je dol\u017ean poiskati in sprejeti strokovno pomo\u010d. 37. Kaj konkretno pomeni Parsonsova trditev, da zdravstveno osebje v okviru vloge bolnika igra … Preberi ve\u010d o Sociologija zdravja in bolezni 2.del<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1000],"tags":[1002,1007,1009,1006,1001,1008,1005],"class_list":["post-827","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-2-2letnik-sociologija-zdravja-in-bolezni","tag-2letnik-sociologija-zdravja-in-bolezni","tag-druzbeni-status","tag-kronicna-bolezen","tag-kulturna-raven-zdravstva","tag-sociologija-zdravja-in-bolezni","tag-stigma","tag-zdravljenje"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/827","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=827"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/827\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=827"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=827"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=827"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}