![\"sociologija-v-zdravstvu\"](\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2009\/08\/sociologija-v-zdravstvu.jpg\")
Je znanost oz. veda, ki se sistemati\u010dno ukvarja s preu\u010devanjem dru\u017ebe, dru\u017ebenega \u017eivljenja in \u017eivljenjem posameznika v njem.<\/p>\nJe znanost oz. veda, ki se sistemati\u010dno ukvarja s preu\u010devanjem dru\u017ebe, dru\u017ebenega \u017eivljenja in \u017eivljenjem posameznika v njem.<\/p>\n
Preu\u010duje dru\u017ebena pravila in procese, ki povezujejo in lo\u010dujejo ljudi, ne le kot posameznike, temve\u010d tudi kot \u010dlane zdru\u017eenj, skupina in in\u0161titucij.<\/p>\n
Sociologijo zanima na\u0161e vedenje, kot obna\u0161anje dru\u017ebenih bitij.<\/p>\n
Na kratko lahko re\u010demo, da je sociologija vse, razen posameznik.<\/p>\n
<\/p>\n
Dru\u017ebeni dejavniki zdravja in bolezni<\/strong>(spol, dru\u017ebeni sloj, starost, \u017eivljenjsko okolje\/prostor, kultura, socialna opora, \u017eivljenjski potek, \u017eivljenjski dogodki)<\/p>\n Izku\u0161nja bolezni <\/strong>(tveganje, medikalizacija, vedenje v bolezni, vloga bolnega, stigmatizacija, kroni\u010dna bolezenin invalidnost, umiranje, odnosi med bolniki in medicinskim osebjem, pravice bolnikov)<\/p>\n Znanje in prakse<\/strong>(lai\u010dne predstave o boleznii n zdravju, medicinski koncepti bolezni in zdravja, komplementarna medicina, medicinska tehnologija, genetika, promocija zdravja)<\/p>\n Odnosi med medicinskim osebjem<\/strong> <\/strong>(profesionalizacija, socializacija v poklic zdravnika in medicinske sestre, medicinska avtonomija\/mo\u010d\/nadzor, odnosi med medicinskimi sestrami in zdravniki, emocionalno delo)<\/p>\n Za zahodno dru\u017ebo je zna\u010dilen paradoksalen odnos do bolezni in zdravja ter tudi do in\u0161titucij, ki se ukvarjajo z ohranjanjem zdravja in prepre\u010devanjem oz. zdravljenjem bolezni. Teh paradoksov je toliko in so tako mo\u010dni, da dejansko na\u010denjajo normalen odnos med bolniki in zdravniki, med medicino in javnostjo in jih sama medicina sploh ne more ve\u010d obvladovati.<\/p>\n Za sodobne dru\u017ebe je zna\u010dilna vedno ve\u010dja odvisnost ljudi od biomedicinskih znanosti, ki naj priskrbijo odgovore na nara\u0161\u010dajo\u010de socialne in zdravstvene probleme.V ve\u010dini zah. dru\u017eb je dostop do zdr. oskrbe splo\u0161na dobrina in pravica posameznika.<\/p>\n Zdravje postaja ena najpomembnej\u0161ih vrednot ( v SLO je na prvem mestu ) in velja za vse kategorije prebivalstva – od otrok do starih. \u0160e ve\u010d – medicinski govor o zdravju, bolezni in telesu dominira tako v javnosti kot v zasebnosti. Obenem pa se spreminja odnos ljudi do medicine iz brezpogojnega zaupanja v pogojno zaupanje ( verjamem, \u010de…) in celo dvom.<\/p>\n Vsakdanjo predstavo in med. etiko \u0161e vedno zaznamuje oz. obvladuje podoba o dobrotljivem in \u017ertvujo\u010dem zdravniku. Obenem pa se pove\u010duje nezaupanje v znanstveno medicino.<\/p>\n Ljudje i\u0161\u010dejo pomo\u010d pri raznih zdravilcih, alternativni medicini, bioenergetikih, vra\u010dih, \u010dudodelcih….<\/p>\n V medicino samo pa se \u0161iri tr\u017eni odnos do zdravstvenih storitev in mnogi zdravniki tudi postajajo tr\u017eniki, ki dobro tr\u017eijo svoje storitve in dejavnosti.<\/p>\n Razlika med medicino in sociologijo:<\/p>\n Medicina: potek zdravljenja je usmerjena na telo – ugoden potek je, kadar je telo zdravo<\/p>\n Sociologija: usmerja se na vsa podro\u010dja, ki so v \u010dasu bolezni prizadeta<\/p>\n <\/strong><\/p>\n Bolnik v\u010deraj in danes:<\/strong><\/p>\n V\u010deraj: pacient<\/strong> je bil potrpe\u017eljiv, podrejen, slepo zaupa<\/p>\n Danes: partner,<\/strong> ki je soodgovoren, dejaven v procesu zdravljenja in ni zgolj telo.<\/p>\n Medicina je:<\/strong><\/p>\n \u010dista znanost: prevladuje \u010dista, objektivna znanost, neizpodbitna dejstva.<\/p>\n dru\u017ebeno konstruirana: je globoko prepletena z interesi, ki se \u017eelijo uveljaviti – tudi na ra\u010dun etike in humanosti.<\/p>\n Ni objektivna<\/strong> \u017ee samo zato, ker jo delajo ljudje. \u010ce \u017ee nekaj definira\u0161 kot bolezen, to ni ve\u010d objektivno.<\/p>\n Npr:<\/em> nekdo ki ima AIDS: to je bila socialna smrt – ni \u0161lo le za \u010disto objektivno diagnozo, temve\u010d \u0161e za izolacijo. Ali pa TBC bolniki: pijan\u010dki, reve\u017ei…\u010ce bi rekli da ima ta in ta TBC in pika – to bi bilo \u010disto.<\/p>\n Opozicija<\/strong>: Zdravje in bolezen sta dve razli\u010dni pokrajini. (Sontag, 1989)<\/p>\n Zdravje in bolezen sta razli\u010dni pokrajini. \u010ce imamo sre\u010do, ve\u010dino \u010dasa pre\u017eivimo v prvi, vendar pa ima ve\u010dina tudi izku\u0161nje iz druge pokrajine. Nikakor ne more\u0161 biti v obeh naenkrat.<\/p>\n Primer:<\/em><\/strong> povi\u0161ana TT\u00b0C – nikakor ne sprejme\u0161 dejstva, da si sedaj v drugi pokrajini in bi \u0161el delati, a \u0161e kar le\u017ei\u0161<\/p>\n “<\/strong>\u010cisto” in “umazano”:<\/strong> <\/strong>V tradicionalnih dru\u017ebah sta zdravje in bolezen tesno povezana z religioznimi pojmovanji “\u010distosti” in “umazanosti”, nevarnosti. (Ule, 2003)<\/p>\n To pomeni, , da \u010de si zdrav, je to vezano na \u010disto, bolezen pa je vezana na ne\u010disto.<\/p>\n Najbolje je, da se nau\u010dimo pravil \u017eivljenja v obeh pokrajinah: kaj pomeni biti zdrav, kaj bolan. Dobiti pa moramo tudi izku\u0161njo prehajanja iz ene pokrajine v drugo.<\/p>\n Zdravje zajema zelo \u0161irok spekter \u017eivljenskih izku\u0161enj in praks, pa vendar je nedefinirana kategorija, neozna\u010deno polje, medtem ko je bolezen omejena na<\/p>\n opozicijo zdravju in je ozna\u010dena in strukturirana. Z njihovimi definicijami, simptomi, vzroki in posledicami se namre\u010d ukvarja cela vrsta znanstvenikov in strokovnjakov, raziskovalcev in praktikov. Torej je bolezen tista, s katero se dejansko ukvarjamo. <\/em><\/strong>\u010ceprav je to \u010dedalje manj res,<\/em><\/strong> saj smo se za\u010deli pospe\u0161eno ukvarjati predvsem z zdravjem –<\/em><\/strong> njegovo preventivo, promocijo: ohranjanje zdravja, kvaliteta \u017eivljenja, ki je povezana z zdravjem, analize vsakdanjih praks, ki ohranjajo zdravje in dobro po\u010dutje ( prehrana, skrb za telo, kvalitetni medsebojni odnosi, zadovoljstvo z delom, pozitivna samopodoba…)<\/p>\n Kaj pravzaprav pomeni biti bolan?<\/p>\n Iz dru\u017ebenega vidika je to vezano na delo, si namre\u010d nekoristen, ne more\u0161 delati<\/p>\n Kaj se je dogajalo v medicini?<\/p>\n 1)\u00a0\u00a0\u00a0 Anti\u010dno – gr\u0161ka medicina:<\/strong> poleg religiozno miti\u010dnih konceptov zdravja razvije tudi posvetne koncepte:<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 higienski pristop:<\/em> je temeljil na preventivni dejavnosti in skupnostni skrbi za \u017eivljenski stil bolnikov – tudi<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 panacejski pristop:<\/em> na zdravni\u0161kih posegih v bolnika, na uporabi zdravil. Kurativa je posledica tega pristopa<\/p>\n V tem \u010dasu je nastala tudi hipokratova prisega,<\/em> ki ostaja nespremenjena \u0161e<\/p>\n danes.<\/p>\n 2) Judovsko –\u00a0 kr\u0161\u010dansko pojmovanje zdravja<\/strong> – skrb za zdravje ni bistvena, pomembna je skrb za du\u0161o in odre\u0161enje.<\/em> Ne zanima jih kaj se dogaja s telesom, ki je zgolj \u00bbposoda\u00ab za du\u0161o. Nase moramo vzeti tudi\u00a0 neizogibnost trpljenja, ki ga bolezen prina\u0161a, vendar je dovoljena tudi ozdravitev. Iztek zdravljenja pa je odvisen od bo\u017eje volje in veliko manj od spretnosti zdravnikov. Bolezen je po\u0161kodba, ki ka\u017ee na na\u0161o gre\u0161nost in je\u00a0 hkrati prilo\u017enost za globlji duhovni uvid in spoznanje, je kazen in bo\u017eji dar.<\/p>\n a)\u00a0 kazen:<\/em> bolezen je kazen za \u010dlove\u0161ko gre\u0161nost<\/p>\n b)\u00a0\u00a0 Dar bo\u017eji:<\/em> Bolezen je lahko tudi prilo\u017enost, da se odkupimo za na\u0161e grehe, kar je vodilo do tega, da si lahko kupilo odpustke.<\/p>\n Pride do komercializacije gre\u0161nosti: bolezen se vplete v mre\u017eo denarnih menjav, kar pomeni, da za\u010dno ljudej kupovati odpustke. Posledica tega je, da so ljudje zato razloge za svojo bolezen iskali v bo\u017eji volji in se boleznim niti niso sku\u0161ali pretirano upirati.<\/p>\n Na podobo medicine v tem \u010dasu mo\u010dno vpliva kr\u0161\u010danski patriarhizem<\/em> – prve bolni\u0161nice so bile hospitali ( hi\u0161e, kjer so skrbeli za uboge in bolne ), v \u010dasu mno\u017ei\u010dnih epidemij pa so bile karantene.<\/p>\n 3)\u00a0 Reformacija – prebujenje ( Primo\u017e Trubar )<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 vpelje se individualni odnos do svoje gre\u0161nosti in bolezni – odgovornost za zdravje oz. bolezen se tako prenese na posameznika.<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Zdravje je odvisno od posameznikove skrbi in na\u010dina vedenja, bolezni se torej lahko izognemo<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Isto\u010dasno se je krepila tudi vera v napredek med. znanja, ki bo neko\u010d povsem spoznala \u010dlovekovo telo in ugotovila vzroke vseh bolezni ter jih morda tudi pozdravila. Posledica tega je bila, da je raslo upanje in zaupanje v med., s \u010dimer pa je rasla mo\u010d zdravnikov in pa sam status zdr. poklica. Vendar so bili zdravniki \u0161e dolgo obdoje vredni komaj kaj ve\u010d kot trgovci – oboji so namre\u010d veljali za umazane – eni od denarja, drugi od krvi in bolnih ter oku\u017eenih teles.<\/p>\n Medicina se ne ukvarja s kadilcem, ki ima plju\u010dnega raka in ravno tako ne z mladeni\u010dem, ki ima enako bolezen, pa nikdar ni kadil.<\/p>\n Biomedicinski model – od sredine 19. stol. Je prevladujo\u010d model v zdravstvu. Te\u017enja je bila, da se vsaki bolezni najde dolo\u010den vzrok.<\/p>\n Zdravje je absolutno<\/em> ( – oseba je zdrava ali bolna) in univerzalno ( velja po vsem svetu enako, Zdravje je pojmovano kot odsotnost bolezni, bole\u010dine ali pomankljivosti ?, \u010de sem res zdrav – morda pa imam nekaj, kar \u0161e niso na\u0161li. Model je osredoto\u010den na fizi\u010dne procese – \u010de ti zdravnik seveda verjame. ( patologija, biokemija, fiziologija )<\/p>\n Slaba stran:<\/em> model ne upo\u0161teva vloge dru\u017ebenih dejavnikov ali individualne subjektivnostinpr: rak: zdravniki ga vzamejo ven in se z njim ukvarjajo – s telesom se ne nobeden. To telo sedaj nima pravice razlagati, kaj vse ga \u0161e boli<\/strong><\/p>\n Realnost?<\/strong><\/p>\n (1) Socialno izolirani in osamljeni imajo 4-krat ve\u010djo mo\u017enost za sr\u010dno kap.<\/p>\n (2) \u017denske z rakom na dojki, ki so imele zaupnika, so imele ve\u010djo mo\u017enost pre\u017eivetja. (3) Starej\u0161i bolniki, ki so imeli odprto operacijo na srcu in niso imeli religijske podpore ali niso pripadali skupini, so imeli tri krat ve\u010djo smrtnost.<\/p>\n Kot protiute\u017e BM modelu pa je dru\u017ebena konstrukcija, <\/em><\/strong>ki je nek aktiven odnos med dru\u017ebeno relanostjo ( torej vsem, kar je okoli nas ) in posameznikom. Vse kar se meni dogaja je odvisno od dru\u017eb. konstrukcije – \u010de bi se npr.<\/em><\/strong> rodili v Afriki bi \u017eiveli povsem druga\u010dno \u017eivljenje in imeli povsem druga\u010dne poglede in vrednote.<\/p>\n Obstaja pa tudi neka napetost med tem kar mi vemo in kar je splo\u0161no sprejeto<\/em><\/strong>: npr: povi\u0161ana TT\u00b0C – 41\u00b0C – ve\u010dina meni, da je pa to res skrajni \u010das, da gre\u0161 k zdravniku. Vpra\u0161anje je, \u010de je sedaj to univerzalno ali ne.<\/p>\n Vse to pa se dogaja izklju\u010dno skozi komunikacijo, kjer sta dve nasprotujo\u010di tezi:<\/em><\/strong><\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 komunikacija je odraz realnega sveta<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 jezik kreira svet in njegove pomene<\/p>\n Npr:<\/em><\/strong> jezik in spol: ni vseeno, ali nas kli\u010dejo \u0161tudent ali \u0161tudentka – 1% \u017eensk s z oznako \u0161tudent sploh ne bi identificiralo. Mora biti napisano v obeh spolih.<\/p>\n Ali je to pomembno?<\/p>\n Npr:<\/em><\/strong> oglas za tajnika – gotovo bo za tajnico! Ali pa oglas za direktorja – i\u0161\u010de se mo\u0161ki, ali \u010distilko, kjer se i\u0161\u010de \u017eenska. V takih primerih se potem ne po\u010duti\u0161 vklju\u010denega.<\/p>\n Najbolj\u0161i je zmeren pristop:<\/em><\/strong> materialne realnost je lo\u010dena od jezika, vendar nima pomena, \u010de je ne interpretiramo s simboli.<\/p>\n Npr:<\/em><\/strong> MIZA – sama beseda prav ni\u010d ne pomeni, \u010de dodamo simbol_ za jesti, za piti…<\/p>\n NASLONJA\u010c: je zgolj beseda, simbol pa se ve\u017ee na po\u010ditek, udobje…<\/p>\n Kak\u0161ni simboli so \u0161ele vezani na besede AIDS, TBC, HIV…<\/p>\n Dru\u017ebena konstrukcija lepega telesa<\/p>\n V 17. stoletju so bile cenjene debelu\u0161ke, v 21. stol. Pa so izredne suhice, skoraj \u017ee anoreksi\u010dne. Tudi barva polti se je spreminjala – prej so bile gosposke dame vse bledoli\u010dne, nakar se je pojavil idela zagorelega telesa, ki pa se sedaj ponovno umika.<\/p>\n Reakcija na prevladujo\u010d bio-medicinski model.<\/p>\n Medicina je skozi zgodovino diskurz zdravja razdelila na:<\/p>\n \u25e6Objektivni jezik,<\/em> <\/em>s katerim je predstavila biomedicinske informacije o\u00a0\u00a0\u00a0 merljivih znakih bolezni. Tipi\u010dno ga uporablja zdravstveno osebje. Uporablja npr: Dg. Bp, Rtg…drugi tega ne vedo. To latinsko izra\u017eanje je nastalo zaradi \u017eelje po nerazumevanju, po vzvi\u0161enosti medicine. Enako je s cerkvijo, ki tudi uporablja latinske izraze. To dejansko ni bilo ponesre\u010di, temve\u010d zanala\u0161\u010d, da so pridobili na dru\u017ebeni mo\u010di.<\/p>\n \u25e6Subjektivni jezik,<\/em> <\/em>s katerim se sporo\u010da notranje, nedokazane izku\u0161nje bolezni (dis-ease”) – dejansko so to na\u0161e izku\u0161nje bolezni.<\/p>\n Zdravstveno osebje se pogosto zana\u0161a na materialne znake, medtem ko bolniki in svojci razvijejo svoje lastno razumevanje teh znakov. Njihovo razumevanje razkriva njihova prepri\u010danja o bolezni.<\/p>\n Dru\u017ebeni konstruktivisti zdravje in bolezen vidijo kot sociokulturna proizvoda – zdravje in bolezen sta odvisna od socie – dru\u017ebe in pa kulture ter vidijo svet tudi kot<\/p>\n mnogopomensko realnost, ki jo ljudje nenehno ustvarjamo skozi interpretacijo. Vidijo, da ni samo ena realnost; ob besedi naslonja\u010d imamo lahko razli\u010dne ideje. Na\u0161 svet je torej mnogopomenski.<\/p>\n Ali sta dolo\u010deno vedenje ali izku\u0161nja definirana kot bolezen ali zdravje je odvisno od:<\/p>\n – kulturnih vrednot,<\/p>\n – Dru\u017ebenih norm,<\/p>\n – Pravil interpretacije.<\/p>\n Npr:<\/em><\/strong> stara mama ne more jesti, ker te\u017eko nosi spodnjo protezo – doma to lepo pelje – si pa\u010d vse zmiksa. V gostilni pa to ne gre. Mi pomislimo, da bo pa\u010d imela \u0161e spodnjo protezo pa bo \u0161lo, biomedicinski model pa le, da je brez zob in pika.<\/p>\n – Znanstvena metoda je le ena pot do (spo)znanja.<\/p>\n – Objektivni znaki in simptomi so le ena od mo\u017enih interpretacij stanja: npr: \u010de gre\u0161i\u0161, zboli\u0161.\u00a0 Isto stvar lahko razli\u010dno interpretiramo.<\/p>\n – izku\u0161nja enake bolezni ima lahko razli\u010dne posledice za razli\u010dne ljudi – vsak lahko bolezen druga\u010de do\u017eivlja.<\/p>\n Slika modela: ali bomo zdravi ali ne?<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Najbli\u017eji dejavniki so nam starost spol in konstitucija<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Individualni \u017eivlj. vplivi – zdravo \u017eivi, se gibam<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Dru\u017ebena in skupnostna mre\u017ea<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u0160e bolj oddaljeni dejavniki: kak\u0161na hrana se proizvaja v kulturi v kateri \u017eivim,\u00a0 ( \u010crna na Koro\u0161kem – svinec ), izobrazba, delovno okolje, \u017eivljenski in delovni pogoji, nezaposlenost, voda in saniteta, zdr. sistemi oz. dostopnost do zdr. storitev ter v kak\u0161ni hi\u0161i \u017eivimo<\/p>\n Podobe zdravja – <\/strong>so kompleksne zveze tradicionalnih in pa sodobnih predstav, zamisli, pojmovanj.<\/em> Vse je odvisno od na\u0161e dru\u017ebe – pri nas mora\u0161 biti suh…<\/p>\n – nekateri konstrukcionisti<\/em> menijo, da fizi\u010dnih telesnih izku\u0161enj sploh ni mogo\u010de lo\u010diti od njihovih kulturnih ozadij, ni kakega naravnega telesa, ki bi ga lahko popolnoma lo\u010dili od kulture in dru\u017ebe.<\/p>\n Umirjeni konstukcionisti<\/em> zagovarjajo stali\u0161\u010de, da so \u010dlove\u0161ke telesne izku\u0161nje oblikovane z dru\u017ebenimi in kulturnimi procesi le do neke mere (in ne v celoti).<\/p>\n Dru\u017ebena konstrukcija zdravja in bolezni ne pomeni, da je bolezen imaginarna – izmi\u0161ljena.<\/em> Pomeni pa, da je tudi medicina (in zdravstvena nega!) oblika dru\u017ebene prakse, ki opazuje, kodira in razume bolezen in zdravje.<\/p>\n MS kot profesionalke se sre\u010damo bolj s telesom in boleznijo – kaj bo, se bo pozdravilo. Bolnik pa do\u017eivlja mnogo ve\u010d. Bolezen namre\u010d prizadane tudi na\u0161e druge dru\u017ebene vloge – \u010de si bolan, ne more\u0161 delati, zato ni prihodkov, kar je lahko za mater samohranilko npr te\u017eka situacija.<\/p>\n Odmik od bio-medicinskega modela zdravja pomeni, da se na zdravje in bolezen ve\u017eejo pomeni in simboli, ki so razli\u010dni od kulture do kulture, generacije do generacije, med mo\u0161kimi in \u017eenskami, starej\u0161imi in mlaj\u0161imi, urbanimi in ruralnimi prebivalci…Aids \u0161e vedno pogosto pomeni izolacijo Pomembno je torej, da vemo, da se na to ve\u017eejo simboli <\/em><\/strong>– kaj to njemu pomeni, kaj vse bo to povleklo nase? Nikakor ni dobro, da pri jutranji negi klepetamo o svojih problemih, dogodiv\u0161\u010dinah, saj potem delamo le po BM modelu – obravnavamo namre\u010d le telo.<\/p>\n Kaj je zdravje za vas<\/strong>? Kaj pomeni zdravje va\u0161im <\/strong>bolnikom in bolnicam?<\/p>\n Za nas: samostojnost, funkcioniranje, skrb za druge, notranji mir, dru\u017eenje, dru\u017eina, soc. podpora, dom<\/p>\n Za bolnika: zdravje je lahko nekaj drugega – mogo\u010de le sposobnost, da se po dolgem \u010dasu ponovno sam usede na posteljo.<\/p>\n Ve\u010dina definicij zdravja temelji na definiranju odsotnosti bolezni – nisem bolan, torej sem zdrav<\/p>\n Pogosta uporaba “zdravega” ena\u010di zdravo = naravno -je naravno res vedno tudi zdravo?<\/p>\n Elementi zdravja:<\/strong><\/p>\n \u25e6Psiholo\u0161ki, – notranji mir<\/p>\n \u25e6Spiritualni,- dobro po\u010dutje, poln energije<\/p>\n \u25e6Fizi\u010dni. – so pomembni, vendar to ni edini element, ki opredeljuje ali smo zdravi ali ne – lahko hodi, pa vseeno ne vstane iz postelje, ker je depresiven.<\/p>\n Odsotnost definicije zdravja zdravstvenim delavcem onemogo\u010da:<\/p>\n 1) Prepoznati pri\u010dakovanja bolnikov, ki niso medicinska<\/em> ( pa kaj ho\u010de, zanj nimam \u010dasa – smo usmerjeni na fizi\u010dni element<\/p>\n 2) Identificirati ustrezno vlogo<\/em> zdravstvenega osebja v vedno bolj tehnolo\u0161ki stroki,<\/p>\n <\/em>3) Razumeti so-odnosnost zdravja, medicine in “dobrega \u017eivljenja”. <\/em><\/p>\n Dru\u017ebena realnost posameznika vsebuje 2 povezani komponenti:<\/p>\n Model zunanje stvarnosti: <\/em> je dru\u017ebeno konstruiran iz objektivnega sveta. Primer: \u010di\u0161\u010denje smeti v Afriki: o\u010distila sta vse vejice in listje a pustila vre\u010dke in papir\u010dke, ker je to bolj vreden material.<\/p>\n Znotraj neke dru\u017ebe, skupine, smo si ljudje podobni, kar pomeni da nismo ravno unikatni.<\/p>\n Model samega sebe: Dru\u017ebena konstrukcija psiholo\u0161kega subjekta oz. identitete posameznika<\/p>\n Posameznik kot psiholo\u0161ki objekt:<\/p>\n Oblikovanje posameznika kot psiholo\u0161kega subjekta <\/strong>( subjekt je nekdo, ki je samostojen, ki sam nekaj po\u010dne in ima svojo voljo; Objekt: svin\u010dnik, ko ga npr gledam; \u010de bi pa lahko on nas, pa bi bila zadeva obratna ) pomeni dvoje in zahteva slede\u010da dva pogoja:<\/p>\n da ga dru\u017eba sprejme in potrdi kot polnopravnega socialnega akterja in<\/p>\n da sam sebe sprejme v terminih dane dru\u017ebe in kulture.<\/p>\n Kdo se ne sprejme?<\/strong><\/p>\n Tisti, ki izstopa – npr. hipiji, ki so naredili svojo subkulturo, ker niso sprejeli dane kulture. Zato je zelo pomembno vedeti, kaj je za nekoga zdravje. To bi morali vpra\u0161ati \u0161e predno padejo ? po imenu, starosti….<\/p>\n Zakaj so \u017eenske u\u010diteljice, MS, nune…vsem je skupna skrb za druge, materinstvo. \u017denske so skrbele za otroke in mo\u017ea, da je le ta lahko\u00abafne guncal\u00ab v javni sferi<\/p>\n Poklici so bili prilagojeni tistemu, kar je \u017eenska \u017ee prej delala doma:<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 skrbela za otroke: u\u010diteljica, vzgojiteljica<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 skrb za druge: MS<\/p>\n Vse to se spremeni, ko gredo mo\u0161ki v vojne. Je pa dru\u017eba tista, ki konstruira kako delamo.<\/p>\n Zdravstveno osebje mora razumeti, kaj zdravje pomeni ljudem, ki jih obravnavajo.<\/p>\n Vsak od nas ima svojo percepcijo, kaj zdravje je. Na to vplivajo dru\u017ebeni in kulturni dejavniki in pogosto ne gre zgolj za odsotnost bolezni.<\/p>\n Pomen spola<\/strong><\/p>\n \u010ce sre\u010damo npr osebo, za katero ne vemo to\u010dno katerega spola je, potem gleda\u0161, \u010daka\u0161 da spregovori…skratka ves \u010das opazuje\u0161.<\/p>\n Pravzaprav ne obstajata le 2 spola – biolo\u0161ko; Turnerjev sindrom, hemafroditi…<\/p>\n Spol je v na\u0161i dru\u017ebi izredno pomemben.<\/em><\/strong> \u010ce se rodi otrok nediferenciranega spola, so se lahko sami odlo\u010dili, katerega naj bo<\/p>\n Enako velja za ZDRAV – BOLAN<\/em><\/strong> – vsak ima svojo percepcijo, kaj zdravje je.<\/p>\n Primer:<\/em><\/strong> neprespana no\u010d, zjutraj pa s te\u017eavo vstane\u0161 in se \u0161e z ve\u010djo zvle\u010de\u0161 v slu\u017ebo – v na\u0161i dru\u017ebi moramo zgledati zdravo, lepo, vitko, brez gub, sledi utrujenosti…tudi v ogledalu se vidimo tako, kot to mi ho\u010demo.<\/p>\n Bolezen je dogodek, ki se manifestira:<\/strong><\/p>\n – v biolo\u0161kih znakih,<\/em> ki prizadanejo telo,<\/p>\n – V kulturnih znakih,<\/em> ki prizadanejo dru\u017ebene odnose, vloge, dejavnosti obolelega. \u010ce si du\u0161evno bolan tudi ne more\u0161 biti mama, \u010de si zlomi\u0161 nogo, ne more\u0161 delati….nekaj se torej zgodi z na\u0161imi dru\u017ebenimi vlogami.<\/p>\n Klini\u010dne poti so nujne,<\/em><\/strong> da v vseh bolni\u0161nicah zdravijo po istih korakih.<\/em> Kje je medicina kot znanost, \u010de je v Ce druga\u010de kot v Mb, tu pa spet druga\u010de kot v Lj.? Dejstvo pa je, da je na\u010dinov zdravljenja lahko toliko, kot je zdravnikov.<\/p>\n Kam damo fokus, pri ukvarjanju z boleznijo?<\/p>\n a)\u00a0\u00a0\u00a0 dru\u017eboslovne vede:<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 na\u010din, na katerega se bolnik spoprijema z boleznijo<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 osebne odlo\u010ditve<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 moralne – eti\u010dne dileme, ki so s tem povezane ( kirurg z Alzheimerjem?!, ali pa vozi avtobus<\/p>\n Zakaj zdravnik, ki ima metastaze v glavi \u0161e vedno operira? Ker se ne sprijazni z boleznijo, ker no\u010de zavre\u010di statusa, ki ga ima v dru\u017ebi in pa ker ga je strah.<\/p>\n Bolezen ni subjekt po sebi, ampak je poseben na\u010din vzpostavljanja dru\u017ebenih razlik med normalnim in patolo\u0161kim<\/p>\n b)\u00a0\u00a0 medicina:<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 bolezen<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 simptomi<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 znaki<\/p>\n bolezen je fiziolo\u0161ki in biolo\u0161ki proces in jo lahko abstrahiramo od bolnika in njegovega do\u017eivljanja ( zdravnik \u017ee ve, kaj se dofaja z bolnikom )<\/p>\n Zdravnik ne gleda na \u010dloveka kot na celoto – njega zanima le bolezen, ki jo vzame ven in jo preu\u010duje. Kaj se dogaja z ostalim pa ni pomembno.<\/p>\n Kaj smo v \u017eivljenju naredili: vse smo zbasali v in\u0161titucije<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 rodimo se v bolnici; ve\u010dino \u010dasa sicer pre\u017eivimo doma, umre\u0161 ponovno v bolnici.<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Od kod to izvira? Od strahu, ker se v na\u0161i dru\u017ebi ne znamo soo\u010diti s smrtjo, v na\u0161o dru\u017ebo sodi le kreposten, koristen, lep, zdrav \u010dlovek, ostalo pa izrinemo ven.<\/p>\n Obstajajo trije razli\u010dni opisi bolezni:<\/p>\n a)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 FIZI\u010cNI SIMPTOMI, ki se nana\u0161ajo na odklone od biolo\u0161kih norm – DISEASE ( npr. 1cm kraj\u0161a noga )<\/p>\n b)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 SOCIALNI SIMPTOMI BOLEZNI, ki pomeni osebno ob\u010dutenje bolezni, kako to mi do\u017eivljamo – ali se nali\u010dimo, kljub temu, da smo bolni? – ILLNESS<\/p>\n c)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 BOLEZENSKA VLOGA, ki je socialna vloga in se nana\u0161a na na\u0161e dru\u017ebene vloge – kaj se sedaj zgodi z nami v dru\u017ebi? – SICKNESS<\/p>\n Narodi so zelo razli\u010dni – nimamo vedno izraza za dolo\u010deno stvar; Slovenci npr nimamo kletvic<\/p>\n Imamo dve pokrajini: kulturo in naturo<\/p>\n Kako jaz do\u017eivim bolezen je pod kulturo.<\/p>\n Pod naturo pa sodi fizi\u010dna bolezen, ki sodi v biologijo, medicino…<\/p>\n Veliko je odvisno od na\u0161ega do\u017eivljanja bolezni – \u010de je za mojo identiteto pomembno, da sem lep, zdrav je to potem lahko katastrofalno.<\/p>\n V videu, ki smo ga pogledali -Kdo odlo\u010da o tem, ali je \u010dlovek du\u0161evno bolan ali ne?<\/p>\n Kdo odlo\u010da, ali je \u010dlovek zdrav in kdaj ozdravi?<\/p>\n Definicija bolezni in zdravja je posledica strokovne presoje, ki temelji na kulturnih kriterijih \u017eelenega stanja (Primer “lepo” telo)!<\/p>\n \u010clovek se odlo\u010di, da ne bo ve\u010d v bolni\u0161nici in da gre domov – iz tega nastane cel halo, ker so tam drugi, ki ti bodo to\u010dno povedali ali si zdrav ali ne.<\/p>\n Fizi\u010dna bolezen<\/p>\n Kaj to sploh je? Ni samo stanje, je tudi produkt klasifikacijskih procesov, je odnos, je odklon od \u017eelenega stanja, od zdravja.<\/em><\/strong><\/p>\n – Je sistem znakov,<\/em><\/strong> ki jih lahko interpretiramo po svoje; npr ka\u0161elj: kadilec, plju\u010dnica, zaletavanje hrane…<\/p>\n – vsi imamo neka o\u010dala in svet vidimo skozi tisti barvo katere o\u010dala nosimo – to je moj pogled na svet in teh o\u010dal ne moremo dati dol.<\/p>\n – med fizi\u010dnimi in psihosocialnimi simptomi te\u017eko postavimo mejo<\/em>: npr: TT\u00b0C 37\u00b0C je za nekoga normalna, za nekoga drugega pa je 38\u00b0C tudi \u0161e vedno normalno. Torej tudi preproste fiz. znake interpretiramo po svoje.<\/p>\n – sam pojem ne more biti izvzet iz vsega:<\/em> TT\u00b0C 36\u00b0C je biolo\u0161ko dejstvo pod katerim si pa\u010d nekaj predstavljamo, \u010de pa re\u010demo 32\u00b0C pa je na\u0161a interpretacija druga\u010dna: panika!<\/p>\n Koncept civiliziranega telesa<\/p>\n – Pojem se je razvil v zgodnji moderni<\/em><\/p>\n – Je avtonomno, se samoupravlja in se samo nadzoruje.<\/em> Izguba nadzora nad lastnim telesom v nas navadno povzro\u010di ob\u010dutke sramu. Zdravo telo se navadno odmakne, ker v njem vzbudi strah, tesnobo, odpor, gro\u017enjo kaosa.<\/p>\n – Ima trdno vzpostavljene meje do zunanjega sveta, do drugih teles, kontrolira izlo\u010danje in vna\u0161anje hrane in pija\u010de<\/p>\n Je izhodi\u0161\u010de za ve\u010dino stvari. Ta pojem ni od nekdaj: smrt – rojstvo – to je bilo prej vse doma. Zelo je pri tem pomagala religija: v prah si in v prah se povrne\u0161.. civilizirano telo tudi ne lula, ne kaka, ne prdi<\/p>\n Na primer: – javni WC: vsi vemo, zakaj smo tam, pa se potem kljub temu na vse pretege trudimo pretvarjati, kot da se ni ni\u010d zgodilo<\/p>\n – britje: sedaj je to modni hit. Je pa iz medicine, ki pravi, da je to zdravo ( pred porodom, enako velja za pazduho). Sedaj se ponovno obra\u010da, saj med. meni, da se pri britju po\u0161koduje povrhnjica<\/p>\n S kak\u0161nimi telesi se sre\u010duje MS? Ve\u010dinoma neciviliziranimi<\/p>\n Otro\u0161tvo, starost, bolezen, invalidnost, nose\u010dnost, menstruacija, porod -telesne meje so ogro\u017eene, posameznik izgubi nadzor nad svojim telesom – vse to so necivilizirana telesa.<\/p>\n Kaj ob\u010dutijo ljudje, ki nimajo neciviliziranih teles? Sram, odvisnost, poni\u017eanje, smo te\u017eavni<\/p>\n Kaj ob\u010dutimo mi? Strah, sram, neznanje, nelagodje, nezaupanje, odklonilen odnos. Normalne reakcije so tudi gnusoba, tesnoba, odpor<\/p>\n Kot bolj “ogro\u017eujo\u010da” (so) se pojmujejo telesa:<\/p>\n \u017eensk (ne\u010disto telo -menstruacija, dojenje) -so bolj \u0161ibka, nagnjena k boleznim, ranljiva; pogosteje izlo\u010dajo razli\u010dne sokove ( dojenje, menstruacija )<\/p>\n nebelcev (opisi \u010drncev kot bolanih, divjih, smrdijo…);dejstvo je, da vsak di\u0161i po svoje, le da pri nsa vse skupaj prekrijemo s parfumi, zobnimi pastami<\/p>\n Homoseksualcev;<\/p>\n delavcev.<\/p>\n Bistvena komponenta telesne podobe bolnika pa je zdravnikov pogled na njegovo telo. Bolnik postane objekt med. pogleda in skozi ta pogled pa se bolnikovo telo kategorizira v dolo\u010dene oblike bolnih teles.<\/p>\n Metafora je prispodoba s primerjanjem ali prena\u0161anjem lastnosti enega predmeta na drugega ( sonce se smeje ); primerjamo dve lastnosti;<\/p>\n Bolezen ni le mno\u017eica nekih simptomov in znakov, ki nas prisilijo da gremo k zdravniku, temve\u010d je \u0161e vedno nek nesre\u010den dogodek, ki grozi in spreminja na\u0161e vsakdanje \u017eivljenje. Lahko je celo kolektivna katastrofa z nepredvidljivimi posledicami. Bolezen zato vedno terja interpretacijo, ki presega individualno telo in viruse, bakterije ali genetske vzroke: zakaj ravno jaz, zakaj sedaj.<\/p>\n <\/strong><\/p>\n <\/strong><\/p>\n Kulturna specifi\u010dnost<\/p>\n Fraza = metafora,ki je pre\u0161la v vsakdanje reklo<\/p>\n \u00bb\u010ce Slovenci ho\u010demo povedati, da o kaki stvari nimamo pojma, pravimo, da namje \u0161panska vas. Nemcemje to \u010de\u0161ka vas. Angle\u017eem je tuja stvar gr\u0161ka. Rusomje kitajska listina. Italijani ne razumejo niti enega H (H se v italijan\u0161\u010dini ne izgovarja), \u0160panci niti enegaJ (v \u0161pan\u0161\u010dini se J ne izgovarja). Francozi pa ne razumejo niti kaplje.\u00ab<\/p>\n Bolezen je \u017ee od nekdaj povezana z zavra\u010danjem oz. izklju\u010devanjem – dajo te v bolni\u0161nico, nori\u0161nico, v\u010dasih pa so te izolirali ( gobavost, kuga ). Karantene so \u0161e danes.<\/p>\n Tipi\u010dni bolezni, ki sta dobili zna\u010daj metafor sta tuberkuloza in rak. Tuberkulozi so se pridajali atributi pripisani plju\u010dem – vzvi\u0161enemu in poduhovljenemu delu telesa – zato je bolezen plju\u010d metafori\u010dno re\u010deno bolezen du\u0161e. Je bolezen romanti\u010dnega \u010dasa, bolezen pesnikov in umetnikov.<\/p>\n Rak lahko napade katerekoli dele telesa – obe bolezni pa sta bolezni strasti. Prva je veljala zaradi neusli\u0161ane ljubezni in prevelike strasti, rak pa za bolezen zadu\u0161ene strasti. Za obe pa velja, da je \u010dlovek sam odgovoren za njun nastanek – ker ne brzda svojih \u010dustev in ob\u010dutkov ( izgnan v sanatorije, tople kraje ali v ubo\u017enico ), v drugem primeru pa zaradi nesposobnosti, da jih izrazi ( v tem primeru pa velja za pora\u017eenca v dru\u017ebi ).<\/p>\n Bolezen kot metafora<\/strong><\/p>\n