{"id":840,"date":"2009-08-17T08:10:17","date_gmt":"2009-08-17T07:10:17","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=840"},"modified":"2009-08-17T13:30:12","modified_gmt":"2009-08-17T12:30:12","slug":"sociologija-zdravja-in-bolezni-izpiski","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/sociologija-zdravja-in-bolezni-izpiski\/","title":{"rendered":"Sociologija zdravja in bolezni izpiski"},"content":{"rendered":"

\"medicina-sociologija-zdravje-bolezen\"Socialne reprezentacije – dru\u017ebene predstave<\/strong><\/p>\n

So teorije, ki razlo\u017eijo bolezen kot metaforo, kako si dru\u017eba predstavlja bolezen. So skupine pojmovanj, predstav o zdravju in bolezni, ki se razlikuje od medicinskega.\u00a0 To ni jezik o telesu, je jezik o odnosu posameznika do dru\u017ebe.<\/p>\n

Zakaj so nam pomembne?<\/strong><\/p>\n

Razvijemo jih zaradi la\u017eje vsakodnevne komunikacije in nam pomagajo najti smisel v dogodkih, na\u010dinih vedenja. Na ta na\u010din urejamo svoj svet, olaj\u0161ajo komunikacijo, vendar le navidezno. – tu pa potem pride do konfliktov.<\/p>\n

– so sodobne verzije zdrave, kme\u010dke pameti oz. zdravega RAZUMA<\/p>\n

– so na\u0161e predstave o tem, kaj bolezen je in kaj nam pomeni zdravje<\/p>\n

– so del objektivne stvarnosti ( npr. vsako spomlad se lotimo diete ali pa se tako vsaj delamo ) – to potem postaja del na\u0161ega vsakdana. Tak primer je tudi, kdaj se gre k zdravniku, ( ko nekaj odstopa, ne funkcionira ) pripisovanje osebne odgovornosti<\/p>\n

<\/p>\n

Bolezen je preko socialnih reprezentacij neka individualna, osebna stvar posameznika. Zdravnika ne zanima, kako to mi do\u017eivljamo – njega zanima le bolezen.<\/p>\n

– zdravje se povezuje tudi z odsotnostjo od dela oz. nesposobnostjo za delo. V tem \u010dasu se odnos med bolnikom in delom nadomesti z odnosom med bolnikom in zdr. osebjem<\/p>\n

MODELI BOLEZNI<\/strong><\/p>\n

1.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 PSIHOLO\u0160KI MODEL: se fokusira na posameznika<\/em>, kaj to njemu pomeni<\/p>\n

2.\u00a0\u00a0\u00a0 SOCIOLO\u0160KI MODEL: kaj pomeni to za dru\u017ebene odnose,<\/em> smo upravi\u010deno neaktivni \u010dlani dru\u017ebe, kdo je pravzaprav neupravi\u010deno odsoten – klo\u0161arji, brezdomci – lahko bi delali, listka nimajo da so bolni. Za to obstajajo in\u0161pektorji in kontrole. Za oba modela je klju\u010den Parsonov pojem \u00bbvloge bolnika\u00ab<\/em><\/strong> – meni, da je zelo pomembna motivacija bolnika – sam si mora namre\u010d \u017eeleti ozdraveti, motivacija je pomembna, da znova za\u010dne ali nadaljuje z normalnim soc. \u017eivljenjem in da vlogo bolnika zamenja za vlogo zdravega \u010dloveka.<\/p>\n

3. <\/em>KULTUROLO\u0160KI MODEL: \u0161e dodatno raz\u0161irja kontekst bolezni na analizo kulturnih vzrokov bolezni – kaj je sploh kultura? <\/strong>Je kompleks pravil, praks, pomenov in vrednot, ki jih ljudje delimo v dolo\u010deni dru\u017ebeni skupini ali dru\u017ebi. <\/strong>Kako se nekdo vede, ko rojeva, kako ko umirajo, kako jih pokopavajo….zdravje in bolezen dobita pomen znotraj ene kulture.<\/em><\/p>\n

<\/em><\/p>\n

Resosializacija posameznika: da sprejema\u0161 pravila dru\u017ebe, da se ponovno vklju\u010di\u0161 v dru\u017ebo, se preoblikuje\u0161<\/p>\n

Socializacija: pomemben kompleksen\u00a0 proces, kjer se posamezniki prilagajamo dru\u017ebi, njenim pravilom, normam<\/p>\n

– Primarni dejavnik je dru\u017eina, star\u0161i ( kdo te umiva, neguje, bri\u0161e, hrani…)<\/p>\n

– sledijo \u0161ola, vrstniki – \u010de ne bi sledili svojim vrstnikom, bi bili vsi ve\u010d ali manj kopije svojih star\u0161ev<\/p>\n

– drugi dejavniki so \u0161e: mediji, religiji, dr\u017eava, \u0161ola<\/p>\n

– preko socializacije se u\u010dimo pravil igre ( vloga dijaka, \u0161tudenta, delavca…)<\/p>\n

– pravil igre se u\u010dimo po dveh poteh:<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 s sprejemanjem samega sebe<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 sprejeti me mora dru\u017eba<\/p>\n

– ko ozdravi\u0161 je potrebna resocializacija: enako velja za povratek iz porodni\u0161ke, v tem \u010dasu je pri\u0161lo do sprememb v na\u010dini dela, odnosih…<\/p>\n

NA\u010cINI ZDRAVLJENJA na kulturni ravni:<\/strong><\/p>\n

1.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 MAGI\u010cNI<\/p>\n

2.\u00a0\u00a0\u00a0 PRAGMATSKI<\/p>\n

3.\u00a0\u00a0\u00a0 PSIHOTERAPEVTSKI<\/p>\n

1.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 MAGI\u010cNI: predpostavlja sugestivno in avtoritativno osebnost zdravilca – maga, ki je prepri\u010dan v sebe, v svoje zdravilne sposobnosti. Ima se za \u010duvarja skrivnosti zdravljenja, ki se jim mora bolnik z vero v mo\u010d zdravilca prepustiti. Ne zanima jih diagnoza, niti ne bolnik ali njegova zgodba. Tudi v Bm modelu zdravnika zanima le bolezen in ni\u010d drugega, maga pa njegove \u010dirule \u010darule.<\/p>\n

Mag je nekdo, ki ima status, ima mo\u010d – to ne more biti vsakdo. Te lastnosti mu pripi\u0161e dru\u017eba, obi\u010dajno pa gre za dru\u017einska dedovanja. Vizita je pravzaprav tudi nek obred – to ni zdravljenje in tudi malo doprinese k zdravljenju ter konec koncev tudi k po\u010dutju, sploh \u010de je vizita zgolj neko momljanje.<\/p>\n

– mag je na nek na\u010din so\u010duten, vendar v odnosu nedostopen<\/p>\n

– bolnik se mora vra\u010du prepustiti, tako kot zdravnikom – je pa to v fazi<\/p>\n

sprememb, saj se bolniki upirajo, postajajo aktivni.. sedaj je bolj pogojno<\/p>\n

zaupanje<\/p>\n

– mag mora biti prepri\u010dljiv<\/p>\n

2. PRAGMATSKI:<\/p>\n

Izvaja ga zdravnik, \u0161olan po sodobnih naravoslovnih tehni\u010dnih standardih. Podvr\u017een je rigoroznemu sistemu preverjanja (\u0161tudij, specializacija, izpiti, licenca). Pri magu je licenca stalna.<\/p>\n

Odnos z bolnikom, bolnik in njegova situacija niso pomembni: pomembni so simptomi in znaki (temperatura, tlak, pulz….).<\/p>\n

Zdravnika \u017eivljenjska zgodba in odnos bolnika ne zanimata, zanima ga predvsem zgodba bolezni. Tako pride do neosebnega in znanstveno zelo nestrukturiranega stika med njima.<\/p>\n

Zdravnik mora biti ustrezno \u0161olan in visoko strokovno usposobljen.<\/p>\n

3. PSIHOTERAPEVTSKI:<\/p>\n

Psihoterapevta zanimata zgodovina bolezni in \u017eivljenjska zgodba bolnika. <\/em><\/p>\n

Odnos med terapevtom in bolnikom je zelo pomemben,<\/em> saj mora biti bolnik zelo odprt in zaupljiv. Je zelo zahteven odnos.<\/p>\n

Gre za partnerski odnos<\/em> (nekateri ga primerjajo z odnosom star\u0161-otrok: odnos pozorne skrbi).<\/p>\n

Terapevt mora biti potrpe\u017eljiv, strpen, moder, empati\u010den ter strokovno obvladati vodenje pogovora.<\/p>\n

Vsi trije pa so nekako prepleteni – v vseh je mo\u017eno najti elemente tudi ostalih. Najve\u010dja razlika je v odnosu do bolnika. Idelana kombinacija bi bila 2. in 3., vendar bi bilo zato potrebno opustiti biomedicinski model.<\/p>\n

Tisti, kar znanost ne odkrije, tisto ne obstaja. Znanost bo od\u010darala svet: res do ene mere, saj smo nehali gledati svet skozi religijo, gledamo pa ga skozi znanost. Zamenjali smo le o\u010dala.<\/p>\n

V\u010dasih smo verjeli, da \u010de pla\u010da\u0161 odpustek, bo\u0161 ozdravel. Danes verjamemo, da \u010de fre\u0161 k zdravniku bo\u0161 ozdravel.. lahko se zgodi, da se bodo \u010dez leta zgra\u017eali: aja, a k zdravniku si \u0161el, zakaj pa ne k bioenergetiku?! V bistvu smo Boga zamenjali za tehnologijo.<\/p>\n

Zavezni\u0161tvo znanstvene medicine in psihoterapevtskega na\u010dina zdravljenja<\/p>\n

…pomeni,<\/strong> “da zdravnik opusti svoje enostransko zaupanje v tehniko, ki je postala nadomestek religije, da prizna prikrito \u201emagijo\u02dd v mnogih zdravni\u0161kih postopkih in da prizna, da \u010dloveka, tudi njegovo telo, ne moremo nikdar zaobjeti in razumeti samo z naravoslovno-tehni\u010dnimi metodami.”<\/em><\/p>\n

Posledice bolezni za socialno \u017eivljenje ( Parsons )<\/p>\n

Zdravje =<\/em><\/strong> optimalne sposobnosti za u\u010dinkovito sprejemanje in opravljanje socialnih vlog<\/p>\n

Bolezen =<\/em><\/strong> splo\u0161na motnja sposobnosti za opravljanje socialnih vlog<\/p>\n

Spremenita se status in vloga posameznika v dru\u017ebi:<\/em> namesto vloge zdravega posameznik dobi vlogo bolnika in s tem nekoga, ki ni popolnoma opravilno sposoben, ni u\u010dinkovit \u010dlan dru\u017ebe.<\/p>\n

Socialna vloga je vsota splo\u0161no sprejetih pri\u010dakovanih vedenj, ki so vezane na dolo\u010deno pozicijo, polo\u017eaj v skupini oz. dru\u017ebi. \u010ce si npr. zaposlen, se pri\u010dakuje, da bo\u0161 delal. V\u010dasih vedenja niso jasno definirana in se spreminjajo skozi \u010das.<\/p>\n

– Je celota socialno definiranih (javno formuliranih) ali nedefiniranih (latentnih) pravil in pri\u010dakovanj o tem, kaj naj po\u010dnejo posamezniki v skupini (Ule,1997).<\/p>\n

– V socialnih interakcijah gre za neprestan proces medsebojnega definiranja in redefiniranja socialnih vlog. Pogosto prihaja v skupinah do konfliktov vlog ravno zaradi teh razli\u010dnih definicij; pa tudi do konfliktov med razli\u010dnimi vlogami posmeznikov ter pritiska teh vlog na posameznika.<\/p>\n

Vloga matere: vsaka ima svojo definicijo o tem, kaj je dobra mati ( sploh ni nujno, da je to dru\u017ebeno sprejeto )<\/p>\n

Parsons pravi, da je bolezen neka motnja – dela ne morem opravljati in prevzamem vlogo bolnika s tem pa se spremeni tvoj status.<\/p>\n

Socialni – dru\u017ebeni status<\/strong><\/p>\n

Status:<\/strong> kam si ume\u0161\u010den znotraj dru\u017ebe; najpogosteje je to povezano z:<\/p>\n

– ekonomskimi viri, bogastvo<\/p>\n

– dru\u017ebena mo\u010d, ki pa je prav tako povezana z denarjem in pa<\/p>\n

– ugled v dru\u017ebi – zdravnik ima ugled, tudi \u010de nima veliko denarja; dolo\u010denemu polo\u017eaju pripisuje ugled dru\u017eba in s tem tudi osebi na tem polo\u017eaju.<\/p>\n

Oblikovanje dru\u017ebenega statusa:<\/strong><\/p>\n

Pripisani dru\u017ebeni statusi: polo\u017eaji, ki se prena\u0161ajo z dedovanjem iz generacije v generacijo – s tem se rodimo (etni\u010dno, rasno poreklo, verska pripadnost, dru\u017einsko poreklo – vsi so bili zdravniki, pravniki, spol, starost).<\/p>\n

Pridobljeni dru\u017ebeni statusi: odvisni od osebnih prizadevanj, znanja, sposobnosti, delavnosti, drugih osebnih zna\u010dilnosti posameznika. Najpogosteje pa je to z izobrazbo, lahko tudi s poroko…<\/p>\n

Stik med posameznikom in dru\u017ebo<\/strong><\/p>\n

Po Parsonsu<\/em><\/strong> je vloga bolnika zasnovana na 4 normah oz. pravilih vloge bolnika<\/strong><\/p>\n

bolnik ni odgovoren za svojo bolezen<\/p>\n

bolnik je opro\u0161\u010den obi\u010dajnih obveznosti dokler je bolan<\/p>\n

bolezen je neza\u017eelena<\/p>\n

bolni posameznik bi moral poiskati in prejeti profesionalno pomo\u010d<\/p>\n

naloga zdravnika naj bi bila poleg zdravljenja tudi posredovanje teh informacij.<\/p>\n

Parsons<\/strong> je bil tudi eden izmed prvih, ki je bolezen definiral bolj v terminih socialne kot biomedicinske teorije – ukvarjal se je bolj z obna\u0161anjem bolnika, kot z izku\u0161njo bolezni in simptomi.<\/p>\n

Posledice bolezni za dru\u017ebeno \u017eivljenje po Parsonsu:<\/strong> \u010de sem bolan, sem upravi\u010deno neaktiven.<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

Bolnik ali porabnik zdravstvenega varstva?<\/strong><\/p>\n

V Skandinaviji je namesto bolnika porabnik zdr. storitev – gre za podoben odnos kot pri strankah. Bolnik je v tem primeru stranka, ki je pri\u0161la po zdr. storitev. Zadeve se zelo spremenijo, \u010de gre zdr. osebje iz javnega v privatni sektor: spremeni se odnos do bolnika, do materialnih sredstev….<\/p>\n

Bolnik:<\/strong> potrpe\u017eljiv, odvisen od medicinskega osebja, pasiven, neinformiran, podrejen<\/p>\n

Porabnik:<\/strong> aktiven, samostojen, informiran, zahteven, enakopraven v odnosu do med. osebja<\/p>\n

Dviguje se nivo produktvov ( ra\u010dunalniki ) in nivo storitev. Klju\u010dna razlika<\/strong> pa je v samopodobi<\/em> in pa vedenju, ki izhaja iz te samopodobe.<\/em><\/p>\n

<\/em><\/p>\n

Skupine bolnikov, ki jih imamo<\/p>\n

Pasivni, klasi\u010dni bolniki: so \u017ertve bolezni brez lastnega vpliva. Odlo\u010ditve prepu\u0161\u010dajo zdravniku.<\/p>\n

Zainteresirani bolniki: poslu\u0161ajo nasvete, ubogajo, vendar zraven \u017ee razmi\u0161ljajo ali jim to ustreza ali ne.. \u010de bi morali zelo spremeniti svoj \u017eivljenski slog, se tega ne bi dr\u017eali. Tu je najve\u010d kroni\u010dnih bolnikov.<\/p>\n

Aktivni bolniki: prevzemajo odgovornost za svoje zdravje. V odnosu do zdravnika so zahtevni in i\u0161\u010dejo dodatno mnenje.. iz tega se je razvilo tudi dodatno zavarovanje – ker i\u0161\u010dejo mnenja drugih zdravnikov. Prevladujejo mlaj\u0161i, \u017eenske, zaposleni in pa vi\u0161ja izobrazba – tisti, ki ne zbolevajo preve\u010d pogosto.<\/p>\n

Poznamo razli\u010dne vrste bolnikov. V katero od naslednjih skupin bi se uvrstili?<\/strong><\/p>\n

1. Ker ni pomo\u010di za mojo bolezen, jo moram pa\u010d prena\u0161ati in je bolje, da o njej\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ne razmi\u0161ljam in da zdravnika ne spra\u0161ujem preve\u010d.\u00a0 19,9%<\/p>\n

2. Skrbno poslu\u0161am zdravnikove nasvete in se dosledno ravnam po njih. 59%<\/p>\n

3. Sam\/a \u017eelim odlo\u010dati o svojem zdravju in poteku zdravljenja. \u010ce nisem zadovoljen\/na z zdravnikom, ga zamenjam ali poi\u0161\u010dem dodaten nasvet. 21,1%<\/p>\n

Shema te\u017eavnih bolnikov – neza\u017eelenih<\/p>\n

Na osnovi raziskav odnosa zdravnikov do bolnikov je Radley<\/strong> izdelal shemo tipov “te\u017eavnih bolnikov”.<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

Zdravniki so manj naklonjeni bolnikom, ki:<\/p>\n

pripadajo negativno stereotipiziranim dru\u017ebenim skupinam, ( AIDS, homoseksualci<\/p>\n

so alkoholiki, klate\u017ei, odvisniki, du\u0161evno zaostali<\/p>\n

imajo prekomerno telesno te\u017eo,<\/p>\n

bolujejo za spolno prenosljivimi boleznimi.<\/p>\n

Gledal je po dveh dimezijah:<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 kr\u0161itev pravil<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 odgovornost<\/p>\n

SLAB:<\/strong> nima opravi\u010dila in bi lahko deloval zavestno<\/em> oz. prevzel odgovornost ( npr. kadilec z astmo ) Po mnenju zdravnikov so zavestno povzro\u010dili tako stanje in so zanj tudi odgovorni.Take bolnike obravnavajo manj zavzeto in bolj neosebno kot druge.<\/p>\n

OTROCI:<\/strong> nima opravi\u010dila, ni mogel delovati zavestno<\/em> Kr\u0161ijo pravila, vendar se ne zdijo odgovorni za svoje po\u010detje ( nimajo znanja ali namere ). Kot otroke zdr. prepoznajo bolnike z Alzheimerjevo boleznijo, starostno demenco, du\u0161evno motene<\/p>\n

NAIVNI: <\/strong>ima opravi\u010dilo, ni mogel delovati zavestno<\/em> – pravila kr\u0161ijo brez svojega znanja ali namer ( kot otroci ). Za to kr\u0161itev pravil obstaja neko opravi\u010dilo.<\/p>\n

NEPRIMEREN:<\/strong> ima opravi\u010dilo, lahko bi deloval zavestno.<\/em> Ima opravi\u010dilo za kr\u0161itev, vendar bi lahko deloval zavestno, torej je odgovoren za svoja dejanja.<\/p>\n

Kr\u0161itev pravil se lahko nana\u0161a na \u010das pred sre\u010danjem z zdravstvenim osebjem ali v \u010dasu stika (npr. v bolni\u0161nici).<\/p>\n

Sprejemanje vloge bolnika<\/p>\n

Radley-eva raziskava je pokazala, da sprejemanje vloge bolnika ni tako premo\u010drtno, kot je predvideval Parsons: posameznik ne sprejme avtomatsko dol\u017enosti vloge bolnika.<\/em><\/p>\n

Parsons je predvideval tudi \u010dustveno nevtralen odnos<\/em> med zdravnikom in bolnikom; pri tem je spregledal, da so tudi norme in dru\u017ebene vloge vpletene v dru\u017ebeno konstrukcijo bolezni – kar pa vpliva tudi na odnos med bolnikom in zdravnikom<\/p>\n

Izku\u0161nja kroni\u010dne bolezni<\/p>\n

Parsonsova vloga bolnika in kroni\u010dna bolezen?<\/p>\n

Parsonsonova ideja o bolniku kot za\u010dasni socialni vlogi tu odpove, kajti kroni\u010dni bolnik mora stalno \u017eiveti s svojo boleznijo, tudi zunaj ordinacije ali bolni\u0161nice v svojem normalnem okolju. Mora nadaljevati svoje normalno \u017eivljenje, kakor pa\u010d ve in zna. Ko se \u010dlovek spopada s kroni\u010dno boleznijo, se ne spopada samo z oslabljenim telesom in fizi\u010dno bole\u010dino, temve\u010d tudi s psihi\u010dnimi in socialnimi posledicami bolezni.<\/p>\n

Sre\u010dujejo se z mnogimi negotovostmi, strahovi, sedanjostjo, prihodnostjo, s spremenjeno samopodobo oz. odnosom do sveta, bli\u017enjih, do dela….<\/p>\n

Dolgotrajna kroni\u010dna bolezen je ovira v \u010dlovekovemu \u017eivljenju ( npr. alergija – treba se je izogniti alergenom, kar pa vodi v spremembo \u017eivljenskega sloga. Pri akutnih boleznih je to kraj\u0161i \u010das in hitro mine.<\/p>\n

\u25e6fizi\u010dne,<\/p>\n

\u25e6<\/strong>socialne,<\/p>\n

\u25e6<\/strong>psiholo\u0161ke posledice.<\/p>\n

Prizadane telo, ob\u010dutke, do\u017eivljanja, \u010dustva, odnose z dru\u017ebo, samopodobo in pomeni spremembo odnosa do sveta, dela, bli\u017enjih.<\/p>\n

Kroni\u010dni bolnik<\/strong> Zdrav \u010dlovek<\/strong><\/p>\n

– ne obvladuje posledic bolezni\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 – obvladuje posledice in simptome bolezni<\/p>\n

– i\u0161\u010de zdravljenje\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 – ima normalno \u017eivljenje, ne i\u0161\u010de zdr.<\/p>\n

Zakaj imamo ambivalenten odnos do kroni\u010dnih bolnikov<\/p>\n

Na eni strani je so\u010dutje do bolnika, vsiljevanje pomo\u010di, na drugi strani pa zavra\u010danje in ignoranca, ker ga obsojamo, da se ni dr\u017eal pravil. Kroni\u010dni bolniki so stigmatizirani. – imajo negativen pe\u010dat, pripisuje se jim skrajno negativne lastnosti.<\/p>\n

STIGMA = Pripisovanje neke skrajno negativne lastnosti,<\/p>\n

ki postane edina, ki posameznika dolo\u010da, ne glede na njegove druge lastnosti, ki postanejo nebistvene. Npr: narkomani: so stigmatizirana skupina<\/p>\n

Ameri\u0161ki sociolog Goffman<\/strong>: \u00bbneza\u017eelena druga\u010dnost\u00ab. <\/em>Ozna\u010duje posameznikovo druga\u010dno lastnost tako, da ima ve\u010dina (in tudi on sam!) to za negativno, odklonsko lastnost. Stigmo ob\u010dutimo, \u010de je to slabo – ni stigma, \u010de za nekoga re\u010demo da ima modre o\u010di.<\/p>\n

Posledica: dru\u017ebena distanca, izlo\u010ditev<\/p>\n

Stigma se nana\u0161a:<\/p>\n

pri\u010dakovanja drugih ljudi ( KB se bodo ravnali po navodilih, pravilih )<\/p>\n

na vrednote,<\/p>\n

identitete,<\/p>\n

ki jih pripisujemo bolnemu in ki si jih pogosto pripi\u0161e tudi sam.<\/p>\n

Vrednote<\/p>\n

Ko nam nekdo stopi na \u017eulj, se vedno lahko vpra\u0161amo, katero vrednoto nam je pohodil oz. prizadel. \u010ce npr. diabetik je \u010dokolado in se je ni pripravljen odpovedati, mu to verjetno pomeni neko vrednoto.<\/p>\n

Tudi npr. svetost \u017eivljenja, ki je jedrna vrednota: – splav prepovedan<\/p>\n

– \u017eenska lahko sama odlo\u010da<\/p>\n

Kdaj dobimo vrednote? \u017de zelo majhni, spreminjamo jih s travmati\u010dnimi dogodki. Takrat se na\u0161 svet podre vklju\u010dno z na\u0161imi vrednotami.<\/p>\n

Vidne so preko na\u0161ih delovanj, vedenja.<\/p>\n

Model ledene gore<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

Vedenja <\/strong>\u010de \u017eelimo vplivati na vrednote ne moremo<\/p>\n

delovati zgoraj, treba je najti pot preko<\/p>\n

gore navzdol do vrednot. Te so spodaj in so nevidne vrednote.<\/strong><\/p>\n

Kroni\u010dni bolnik in stigma<\/p>\n

Stigma je obi\u010dajna posledica kroni\u010dne bolezni.<\/p>\n

Definirana razlika (=kroni\u010dna bolezen) pogosto postane glavni status stigmatizirane osebe (npr. diabetik) in prekrije vse druge identitete osebe. Preprosto povedano: kar me razlikuje od zdravih ljudi me tudi definira.<\/p>\n

Obi\u010dajno stigmo spremljajo negativna \u010dustva:<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 strah<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 krivda<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 sram<\/p>\n

Tam kjer se to vidi navzven to bolnike \u0161e bolj prizadane – npr: invalidi<\/p>\n

Strategije kroni\u010dnih bolnikov po diagnozi<\/p>\n

Diagnozi kroni\u010dne bolezni navadno sledi negotovost glede “normalizacije” \u017eivljenja. Najprej se spra\u0161uje kako in \u010de sploh bo \u017eivel.<\/p>\n

Tri strategije kroni\u010dnih bolnikov:<\/strong><\/p>\n

1.”Iskalci<\/strong>” aktivno i\u0161\u010dejo odgovore na vpra\u0161anja, ki se jim porajajo.<\/p>\n

2.”Izmi\u0161ljevalci<\/strong>” selektivno razlagajo dobljene informacije ali jih domi\u0161ljijsko interpretirajo. Tisto, kar nam ne pa\u0161e, odvr\u017eemo, kar malo pa\u0161e potem to predelamo v uporabno obliko, \u010de pa zelo pa\u0161e pa to obdr\u017eimo.<\/p>\n

3.”Izogibovalce<\/strong>” je strah “resnice” in probleme ignorirajo, se izogibajo neprijetnim informacijam – tudi \u010de mu 100x re\u010de\u0161 ne, to \u0161e vedno dela. Vedno je treba najti vzrok<\/p>\n

strahu: npr.<\/em> nekdo, ki ga je celo \u017eivljenje strah igel, sedaj pa je diabetik in si bo do konca dajal insulin. Ko najde\u0161 izvor vsega, ga lahko potola\u017ei\u0161, pomiri\u0161.<\/p>\n

Kako lo\u010dimo med izmi\u0161ljevalci in izogibovalci?<\/strong> \u010ce vpra\u0161amo, ali so razumeli, bodo vsi rekli ja. Bolj\u0161e – vpra\u0161amo, \u010de bi sedaj lahko to prakti\u010dno pirkazali – potem se dobro vidi, kdo razume in kdo ne. Najmanj te\u017eav je z iskalci, ker sami i\u0161\u010dejo informacije.<\/p>\n

Stil prilagajanja kroni\u010dni bolezni<\/p>\n

Npr: \u0161portnik, ki postane invalid \u010dez no\u010d. Sedaj ima dve varianti:<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ohraniti dru\u017ebeno \u017eivljenje ali ne<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 odnos osebe same do bolezni – \u010de vidi sebe kot komplementarno osebo bo ohranil dru\u017ebeno \u017eivljenje.<\/p>\n

Radley<\/em><\/strong> govori o 4 razli\u010dnih oblikah predelave kroni\u010dne bolezni v \u017eivljenskem stilu bolnika. Ti na\u010dini se razlikujejo glede na to, kako se nana\u0161ajo na:<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 izgubo\/ohranitev sodelovanja osebe v socialnem \u017eivljenju<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 odnos ( nasprotovanje ali komplemenatrnost ) osebe do bolezni. Tako dobimo 4 glavne tipe odnosov:<\/p>\n

1) aktivno zanikanje: <\/strong><\/p>\n

Ne sprejme bolezni, se bori proti u\u010dinkom bolezni.<\/p>\n

Posku\u0161a kar se da aktivno \u017eiveti v normalnem \u017eivljenju.<\/p>\n

Bolezni namenja le malo pozornosti.<\/p>\n

Navadno stil prilagoditve ni\u017ejih slojev (izguba dela, odvisnost od dru\u017eine).<\/p>\n

2) Prilagoditev:<\/strong> <\/strong><\/p>\n

Sprejme svojo bolezen in ustrezno prilagodi svoje \u017eivljenje.<\/p>\n

“Bolezen vklju\u010di v svoje \u017eivljenje.”<\/p>\n

Ne umika se iz dru\u017ebe, vendar spremeni na\u010dine svoje udele\u017ebe v svetu zdravih.<\/p>\n

Navadno stil prilagoditve srednjega razreda (ekonomsko preskrbljeni).<\/p>\n

3) Sekundarna prilagoditev:<\/p>\n

Nana\u0161a se na pozitivne kvalitete, ki jih bolnik potegne iz soo\u010denja s svojo boleznijo.<\/p>\n

Sprejme svojo bolezen in omejitve, ki jih prina\u0161a.<\/p>\n

“Sebe vklju\u010di v bolezen.”<\/p>\n

4) Resignacija – sesul se mu je svet. Je vdanost v usodo.<\/p>\n

Ob\u010dutek \u017eivljenjskega poraza pred boleznijo.<\/p>\n

Bolezen je razru\u0161ila njegovo\/njeno \u017eivljenje.<\/p>\n

Zavzame vlogo samo-pora\u017eenca.<\/p>\n

Bolezni nasprotuje, jo \u017eeli premagati.<\/p>\n

Navadno stil prilagoditve ni\u017ejih slojev (izguba dela, odvisnost od dru\u017eine).<\/p>\n

Dobra prilagoditev kroni\u010dni bolezni<\/p>\n

Notranje dileme kroni\u010dnih bolnikov:<\/p>\n

\u25e6Strah pred stigmatizacijo<\/em> (ve\u010dji pri boleznih, ki so vidne navzven)<\/p>\n

\u25e6Strah pred diskreditiranjem:<\/em> komu povedati, kako povedati<\/p>\n

\u25e6Nenehno vzpostavljanje ravnote\u017eja<\/em> med te\u017enjo, da stori premalo oz. preve\u010d (zanemari bolezen in se pretvarja, da je zdrav \/ mo\u010dno upo\u0161teva svoje stanje)<\/p>\n

Zahteve zdravih ljudi do bolnih: bolnik naj prena\u0161a svojo bolezen tako, da ne pomeni velikega bremena za svojo okolico oz. ne odstopa preve\u010d od zdravih; da nas ne bo preve\u010d oviral, bremenil, da ne bo preve\u010d izstopal<\/p>\n

“Dobra prilagoditev”<\/em> bolezni je dru\u017ebeni status<\/em>, ki ga bolniku podelijo “zdravi”:<\/p>\n

“Tako dobro prena\u0161a bolezen”, “Kljub bolezni je vedno tako vesela”. \u010ce je tak, se nam seveda z njim ni potrebno ukvarjati. Kroni\u010dni bolniki s eves \u010dassoo\u010dajo s svojo boleznijo in \u017eongliranjem s tem, koliko svoje bolezni sploh lahko poka\u017eejo<\/p>\n

Naloga uspe\u0161nega “upravljanja s samopodobo”<\/em> je uravnote\u017eanje protislovnih pri\u010dakovanj okolice:<\/p>\n

\u25e6kroni\u010dni bolnik naj trpi zaradi svoje bolezni in obenem<\/p>\n

\u25e6izgleda kar se da normalno.<\/p>\n

Strategije obvladovanja bolezni<\/p>\n

Bolezen = krizni dogodek ( virozo lahko ignoriramo, te\u017eje bolezni pa ne )<\/p>\n

Razli\u010dne strategije za re\u0161evanje kriznih dogodkov:<\/p>\n

\u25e6Kognitivno re\u0161evanje problemov – razumsko priti do dna<\/p>\n

\u25e6Ukvarjanje z ob\u010dutki in \u010dustvi,<\/p>\n

\u25e6Ukvarjanje z vzroki problema,<\/p>\n

\u25e6Ukvarjanje z re\u0161itvijo problema,<\/p>\n

\u25e6Optimisti\u010den pristop: prepri\u010danje v mo\u017enost re\u0161itve,<\/p>\n

\u25e6Pesimisti\u010den pristop: vloga \u017ertve.<\/p>\n

\u017divljenjski dogodki<\/strong> so dogajanja v vsakdanjem \u017eivljenju, ki nastopajo v dolo\u010denem \u010dasovnem intervalu in spremenijo \u017eivljenjski tok posameznika.<\/p>\n

Nekateri \u017eivljenjski dogodki imajo majhen vpliv na na\u0161e \u017eivljenje, drugi ga lahko pomembno spremenijo.<\/p>\n

So te\u017eavni in za nas obremenilni, stresni \u010detudi prina\u0161ajo sre\u010do, zadovoljstvo (npr. rojstvo otroka, diploma<\/p>\n

\u017divljenjski dogodki lahko igrajo pomembno vlogo pri nastanku telesnih in du\u0161evnih motenj in bolezni, \u010deprav ne moremo re\u010di, da so bili njihovi vzroki.<\/p>\n

– Obenem je bolezen sama nepri\u010dakovan krizni \u017eivljenjski dogodek,<\/em> s katerim se mora posameznik soo\u010diti.<\/p>\n

– Do\u017eivetje in obvladovanje istega dogodka pri razli\u010dnih ljudeh<\/em> poteka lahko povsem razli\u010dno.<\/p>\n

– Raziskave ka\u017eejo, da\u00a0 vsak posameznik razvije svoj lasten sistem prilagajanja,<\/em> pogosto odvisen od trenutne situacije -le malo je konstant, ki bi karakterizirale obvladovalno ravnanje posameznikov.<\/p>\n

Splo\u0161ni na\u010dini ravnanja v obremenilnih situacijah<\/p>\n

1. Storilnostno vedenje: je vse, kar se povezuje s trudom, naporom, uporabo energije, da bi dosegli cilj. Tu nekaj ukrenemo, gremo v akcijo, joga. Je najpogostej\u0161a reakcija.<\/p>\n

2. Prilagajanje institucionalnim vidikom situacije: poteka v situacijah, ki niso odvisne od posameznika in njegove volje: izguba slu\u017ebe, bolezen, po\u0161kodba, elementarne nesre\u010de…ni druge mo\u017enosti, kot da se prilagodimo. Npr:<\/em><\/strong> zboli\u0161, sedaj gre\u0161 iskat bolni\u0161ki list. Prilagajanje na institucionalne vidike situacije terja upo\u0161tevanje vsiljenih pravil in oblik vedenja, ki jih zahteva institucija ( npr. vloga bolnika )<\/p>\n

3. Opiranje na neformalne mre\u017ee in iskanje pomo\u010di: i\u0161\u010demo podporo pri drugih skupinah, kot vir opore in pomo\u010di – to smo tudi MS bolnikom. Dovolj je \u017ee samoizpoved, ki deluje pomirjujo\u010de in ima velik psiholo\u0161ki pomen ter terapevtski u\u010dinek.\u00a0 Vedno bolj je raz\u0161irjena virtualna socialna mre\u017ea, kot so forumi: med.over.net<\/p>\n

Ta socialna mre\u017ea so pravzaprav \u00bbvsi na\u0161i ljudje\u00ab na katere se lahko obrnemo. V\u010dasih so to delali \u017eupniki.<\/p>\n

4. Sprejemanje situacije: se poslovijo, uredijo vse stvari…. S tem se olaj\u0161ajo.<\/p>\n

Tak primer so tudi slabi odnosi na delovnem mestu,<\/em> pa ne vemo kaj bi naredili: ali bi dali odpoved, sprejeli situacijo, jih nekam poslali…najve\u010d energije nam vzame \u010de ska\u010demo med mo\u017enostmi.<\/p>\n

V vsaki situaciji, ki nam ni v\u0161e\u010d imamo tri mo\u017enosti:<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 sprejmem:<\/em> ( grozno \u0161efico, grozne odnose )<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 grem v spremembo<\/em> ( tega se ne grem, grem spreminjat odnose )<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 umik<\/em> ( sledi lahko to\u010dki 2. ali pa jo presko\u010di.<\/p>\n

Tako pride do notranjega konflikta.<\/p>\n

Je v bistvu psiholo\u0161ka predelava obremenilne situacije. Sprejmemo jo, \u010de nimamo druge izbire in je zna\u010dilna za situacije, ki se jim ne moremo izogniti in zahtevajo veliko odpovedi ( kroni\u010dna bolezen, invalidnost, smrt bli\u017enjega ) ni pa to nujno pasivna vdanost: lahko je aktivno dejanje, s katerim si posameznik olaj\u0161a pritisk.<\/p>\n

Pogosto jo sprejmejo starej\u0161i.<\/em> Najvi\u0161jo stopnjo sprejemanja<\/em> ka\u017eejo bolniki z rakom, kapjo, ponesre\u010denci v prometnih nesre\u010dah, najmanj <\/em>pa du\u0161evne bolezni, alergiki – ker ni ni\u010d oprijemljivega, vmes se namre\u010d lahko \u010disto dobro po\u010dutijo. Mlaj\u0161i se bolj nagibajo k poudarjanju pozitivnih vidikov.<\/p>\n

5. Pozitivno mi\u0161ljenje oz. pozitivna razlaga situacije: Gre za poudarjanje pozitivnih vidikov obremenilnega dogodka oz. dajanje manj\u0161e pozornosti negativnim vidikom:<\/p>\n

\u25e6”Smrt je bila re\u0161itev za hudo bolnega.”<\/p>\n

\u25e6Primerjava z ljudmi, ki so do\u017eiveli \u0161e huj\u0161e izgube<\/p>\n

\u25e6Primerjava sedanje situacije s preteklimi, \u0161e te\u017ejimi situacijami<\/p>\n

Na primer: sem hroma, ampak hvala bogu \u0161e vidim – MS tega ne sme re\u010di.<\/p>\n

Situacijsko pogojena ravnanja<\/p>\n

1.Izraba prilo\u017enosti,<\/p>\n

2.Pro\u0161nja za pomo\u010d,<\/p>\n

3.Odpor,<\/p>\n

4.Identifikacija s cilji in usodo drugih ljudi,<\/p>\n

5.Upanje,<\/p>\n

6.Popravljanje pri\u010dakovanj,<\/p>\n

7.agresija, kritika,<\/p>\n

8.Zaupanje v druge,<\/p>\n

9.Altruisti\u010dna odpoved lastnim potrebam,<\/p>\n

10.\u010custvene reakcije bega in obupa.<\/p>\n

Reakcije se izmenjujejo, se kombinirajo…ni le ena sama pot<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Socialne reprezentacije – dru\u017ebene predstave So teorije, ki razlo\u017eijo bolezen kot metaforo, kako si dru\u017eba predstavlja bolezen. So skupine pojmovanj, predstav o zdravju in bolezni, ki se razlikuje od medicinskega.\u00a0 To ni jezik o telesu, je jezik o odnosu posameznika do dru\u017ebe. Zakaj so nam pomembne? Razvijemo jih zaradi la\u017eje vsakodnevne komunikacije in nam pomagajo … Preberi ve\u010d o Sociologija zdravja in bolezni izpiski<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1000],"tags":[1002,1018,1004,1019,1020,391,1003],"class_list":["post-840","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-2-2letnik-sociologija-zdravja-in-bolezni","tag-2letnik-sociologija-zdravja-in-bolezni","tag-bolezen","tag-sociologija","tag-vprasanja-in-odgovori","tag-zapiski-sociologija-zdravja-in-bolezni","tag-zdravje","tag-zdravje-in-bolezen"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/840","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=840"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/840\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=840"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=840"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=840"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}