{"id":845,"date":"2009-08-17T13:49:37","date_gmt":"2009-08-17T12:49:37","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=845"},"modified":"2009-08-17T13:49:37","modified_gmt":"2009-08-17T12:49:37","slug":"psihologija-v-zdravstvu-psihologija-psihoterapija","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/psihologija-v-zdravstvu-psihologija-psihoterapija\/","title":{"rendered":"Me\u0161ana vpra\u0161anja za psihologijo"},"content":{"rendered":"

\"psihologija-v-zdravstvu\"VIDIKI OSEBNOSTI<\/strong><\/p>\n

Ekscentriki in \u010dudaki<\/span> (paranoidna, shizoidna in shizotipska motnja osebnosti);<\/p>\n

Dramatiki<\/span> (mejna, antisocialna, histrioni\u010dna in narcisisti\u010dna motnja osebnosti) ter<\/p>\n

Bojazljivci<\/span> (izmikajo\u010da, odvisnostna, obsesivno kompulzivna motnja in nespecifi\u010dne motnje osebnosti).<\/p>\n

SISTEMATI\u010cNA DEDENZIBILIZACIJA<\/strong><\/p>\n

Tehnika za odpravo fobij. Npr. Doma trenira\u0161 tehniko, kako se soo\u010diti npr. s psom, ki se ga boji\u0161 in ko bo pri\u0161la resni\u010dna situacija z psom bo\u0161 odreagiral kot si treniral doma, torej mirno in spro\u0161\u010deno.<\/p>\n

<\/p>\n

BIOLO\u0160KA POVRATNA ZVEZA<\/strong><\/p>\n

Tehnika spro\u0161\u010danja oz. relaksacije.<\/p>\n

FUNKCIONALNA ANALIZA VEDENJA<\/strong><\/p>\n

Psiholog\u00a0 pomaga pacientu poiskati miselne in vedenjske vzorce ter na\u010dine, kako ti vplivajo na posameznikovo ravnanje. Sledi funkcionalna analiza vedenja, ki je namenjena bolj\u0161emu razumevanju tega, kako ti vzorci vplivajo na njegovo vsakdanje \u017eivljenje, kakor tudi simptomov.<\/p>\n

V naslednjem koraku terapevt in pacient skupaj dolo\u010dita spremembe teh vzrocev in aktivnosti, s pomo\u010djo katerih jih je mogo\u010de dose\u010di. Ta proces se ponavlja do doseganja za\u010drtanih ciljev. Ta oblika terapije je zlasti usmerjena v iracionalne miselne vzorce (npr. prisilne misli). Pogosto uporablja\u00a0 tehnike relaksacije, sistemati\u010dne desenzibilizacije ter trening samouveljavljanja in socialnih ve\u0161\u010din.<\/p>\n

SAMOURESNI\u010cUJO\u010cA SE PREROKBA<\/strong><\/p>\n

Samouresni\u010dujo\u010da se prerokba je proces s katerim pri\u010dakovanja ene osebe o drugi postanejo stvarnost z vzbujanjem vedenj, ki potrjujejo pri\u010dakovanja. Ko si ustvarimo vtis o drugi osebi, nas na\u0161a pri\u010dakovanja pogosto vodijo v taka vedenja, ki vzbudijo pri drugem vedenja, ki ta pri\u010dakovanja potrdijo.<\/p>\n

ODZIVI NA PROBLEM<\/strong>:<\/p>\n

PARAFRAZIRANJE: Parafraziranje je takoj\u0161nji odziv na sogovornikove besede s ciljem, da bi preverili, ali smo prav razumeli sporo\u010dilo. Je tudi pot do sogovornika, ker mu s tem damo vedeti, da nas zanima in da ga \u017eelimo razumeti.<\/p>\n

NASVET<\/p>\n

INTERPRETACIJA<\/p>\n

ANALIZIRANJE<\/p>\n

PODPORA<\/p>\n

POVPRA\u0160EVANJE?<\/p>\n

REALITETNA KONTROLA<\/p>\n

Pomeni, da je moten stik z resni\u010dnostjo. To je zna\u010dilno za psihoti\u010dne du\u0161evne motnje. npr. Jaz sanjam, da sko\u010dim, \u017eabico plavam in letim, kaj pa, \u010de bi to naredila? Jaz ne bom umrla, one tri bodo umrle.\u00ab<\/p>\n

ODVISNOSTI<\/strong><\/p>\n

Odvisnost je psihofiziolo\u0161ki pojav, ki ga povzro\u010di ponavljajo\u010de se u\u017eivanje dolo\u010dene psihoaktivne snovi pri \u010demer lo\u010dimo telesno odvisnost kot fiziolo\u0161ko stanje prilagoditve na rabo dolo\u010dene psihoaktivne snovi (pomanjkanje katere povzro\u010di abstinen\u010dne telesne reakcije, motnje v delovanju organizma) ter psihi\u010dno odvisnost kot subjektivni ob\u010dutek potrebe po psihoaktivni snovi (odtegnitev katere pomeni motnje v du\u0161evnem delovanju).<\/p>\n

Za odvisnost je zna\u010dilno disfunkcionalno, kompulzivno, pogosto pomanjkljivo kontrolirano vedenje, ki je usmerjeno k pridobivanju in u\u017eivanju droge, z namenom doseganja takoj\u0161nje zadovoljitve neke potrebe. Dolgotrajno odvisni\u0161ko vedenje vodi do velikih motenj na psihi\u010dnem, telesnem, finan\u010dnem in socialnem podro\u010dju.<\/p>\n

OSEBNOSTNE ZNA\u010cILNOSTI ODVISNIH OD NEDOVOLJENIH DROG<\/strong><\/p>\n

1.Antisocialne motnje osebnosti.<\/strong> Glavne zna\u010dilnosti so neodgovorno in antisocialno vedenje najrazli\u010dnej\u0161ih oblik. Prisotna je agresija in razdra\u017eljivost, pogoste so la\u017ei, prevare in nezanesljivost. Osebe s to motnjo u\u017eivajo v nevarnih in nepremi\u0161ljenih dejanjih, venomer i\u0161\u010dejo nove in intenzivne dra\u017eljaje. Te\u017eko odlagajo zadovoljitev, svoje \u017eelje sku\u0161ajo uresni\u010diti ne glede na posledice in druge ljudi.
\n<\/strong><\/p>\n


\n<\/strong><\/p>\n

2. Mejne motnje osebnosti.<\/strong> Osnovne zna\u010dilnosti te osebnosti so nestabilna samoidentiteta (nejasno, zmedeno, protislovno do\u017eivljanje samega sebe), nestabilnost medosebnih odnosov in razpolo\u017eenja oz. \u010dustvovanja. Pogosta so ob\u010dutja praznine, dolgo\u010dasja, zapu\u0161\u010denosti, prikraj\u0161anosti in razo\u010daranja. Prisotne so tudi te\u017eave oz. motnje v do\u017eivljanju drugih ljudi.
\n<\/strong><\/p>\n


\n<\/strong><\/p>\n

3. Izogibajo\u010de se motnje osebnosti.<\/strong> Zanje je najbolj zna\u010dilna socialna inhibicija in ob\u010dutja neadekvatnosti. Imajo nizko samopodobo oz ob\u010dutja manjvrednosti, prepri\u010dani so da so neprivla\u010dni, neza\u017eeleni, nesposobni, nesprejemljivi za druge. V dru\u017ebi se po\u010dutijo izrazito nelagodno, strah jih je kritike, so zelo srame\u017eljivi. Zato se izogibajo intimnim odnosom, javnim nastopom in odgovornostim. Pri njih se pojavljajo depresivna in anksiozna ob\u010dutja, pogosto so jezni nase zaradi socialnih neuspehov. Droga zanje lahko predstavlja ubla\u017eitev sramu in tesnobe ali umik pred nezadovoljujo\u010do realnostjo.
\n<\/strong><\/p>\n


\n<\/strong><\/p>\n

4. Odvisnostne motnje osebnosti.<\/strong> Osnovna zna\u010dilnost te motnje je pogosta odvisnost od drugih oseb, podrejenost, strah pred samostojnostjo in samoto. Odvisna oseba zelo te\u017eko sprejema odlo\u010ditve, ima ob\u010dutja nemo\u010di, strah da bo zavr\u017eena oz. zapu\u0161\u010dena, ima nizko samospo\u0161tovanje.
\n<\/strong><\/p>\n


\n<\/strong><\/p>\n

5. Depresivne motnje osebnosti.<\/strong> Osebe s to motnjo imajo te\u017eave s pridobivanjem in zadr\u017eevanjem dobrin oz. drugih ljudi. Pogosto se \u010dutijo prikraj\u0161ane ali zapu\u0161\u010dene v \u017eivljenju, so pesimisti\u010dne. Zelo jim je pomembna navezanost na druge osebe, saj se s tem \u010dutijo izpopolnjene, varne, samozavestne. Zaradi strahu pred izgubo se prilagajajo, \u017ertvujejo, odpovedujejo svojim \u017eeljam ter jih s\u010dasoma tudi ve\u010d ne prepoznajo in izra\u017eajo. Vsa dejavnost je usmerjena k zadovoljevanju potreb drugih.
\n<\/strong>
\n<\/strong><\/p>\n

6. Narcisisti\u010dne motnje osebnosti.<\/strong> Osnovna zna\u010dilnost je poveli\u010devanje sebe, za katerim se skriva nizka samozavest in negotovost. Narcisisti\u010dne osebe se do\u017eivljajo\u00a0 kot nekaj izjemnega in zahtevajo, da jim drugi to priznajo, saj lahko le s pomo\u010djo odobravanja okolice vsaj za dolo\u010den \u010das okrepijo svoje pozitivno do\u017eivljanje sebe. Tak\u0161ne osebe so preob\u010dutljive na ocene okolice, imajo pomanjkljivo empatijo in intenzivno zavist do drugih. 6<\/strong><\/p>\n


\n<\/strong><\/p>\n

Paranoidne in shizoidne motnje osebnosti.<\/strong> Za paranoidno motene osebnosti je zna\u010dilna skrajna nezaupljivost, neosnovana sumni\u010davost in pri\u010dakovanje sovra\u017enosti okolice. Pogosto je prisotna ljubosumnost, emocionalna hladnost in rigidnost. Vzrok temu je te\u017eava pri obvladovanju lastnih agresivnih impulzov, ki se zato projicirajo v druge. Za shizoidno motene ljudi pa je najpomembnej\u0161a zna\u010dilnost izrazito nezanimanje za druge ljudi, hladnost in pomanjkanje izra\u017eanja \u010dustev.<\/p>\n

SOCIALNI IN PSIHOLO\u0160KI DEJAVNIKI TVEGANJA ZA SUICID<\/strong><\/p>\n

a)psiholo\u0161ki dejavniki: ozkost in plahost, marljivost, strah pred porazi, prevelika samokriti\u010dnost, perfekcionizem, ob\u010dutek manjvrednosti, med psihiatri\u010dnimi obolenji je za pove\u010dano tveganje najpomembnej\u0161a depresivna motnja in zloraba psihoaktivnih snovi. – <\/strong><\/strong>potrtost in tesnoba;
\n– ob\u010dutek notranje praznine;
\n– ob\u010dutek krivde, manjvrednosti in obup;
\n– zni\u017eana toleranca, impulzivnost in agresivnost;
\n– motnje koncentracije in spomina.
\nb)socialni: izguba zanimanja za druge ljudi;
\n– zmanj\u0161ana u\u010dinkovitost pri delu.<\/p>\n

Medosebni nivo se nana\u0161a na socialno izolacijo, neurejene dru\u017einske razmere, samski stan, lo\u010ditev, ovdovelost ter izgubo zaposlitve.<\/p>\n

Nesposobnost vzpostavljanja ali ru\u0161enje vzpostavljenega vzajemnega odnosa pove\u010duje tveganje za samomorilno vedenje prek kroni\u010dne nepripadnosti dru\u017ebi ali nenadne dru\u017ebene osamitve.<\/p>\n

Socio-kulturni nivo zaznamujejo dru\u017ebene zna\u010dilnosti okolja (dohodek na prebivalca, stopnja brezposelnosti, pogostost lo\u010ditev ipd.), v katerem posameznik \u017eivi.<\/p>\n

Neugodno dru\u017ebeno okolje pove\u010duje tveganje za samomorilno vedenje tako, da pri posamezniku izzove neugodno du\u0161evno stanje ali spodbuja neugodne medosebne odnose.<\/p>\n

BAZI\u010cNA PREPRI\u010cANJA<\/strong><\/p>\n

BAZI\u010cNA PREPRI\u010cANJA npr. <\/strong>NESPOSOBNA SEM, NEMO\u010cNA SEM, ZAPU\u0160\u010cENA SEM, NIMAJO ME RADI.<\/p>\n

Pri ljudeh z motnjo osebnosti pa prevladujejo specifi\u010dna, disfunkcionalna bazi\u010dna prepri\u010danja oziroma sheme, ki so nastale na podlagi preteklih izku\u0161enj in postanejo del vsakodnevnega, normalnega procesiranja informacij (Beck in Freeman, 1990).<\/p>\n

Sheme vplivajo na \u017eivljenje posameznika, na njegovo mi\u0161ljenje, \u010dustvovanje in vedenje. Ta prepri\u010danja so pretirano posplo\u0161ena, ekstremna, toga, rigidna in neskladna z realnostjo ter povzro\u010dajo motnje v medosebnih odnosih in te\u017eave v do\u017eivljanju samega sebe.<\/p>\n

TRENING SOCIALNIH VE\u0160\u010cIN<\/strong><\/p>\n

Program, ki mladim pomaga osvojiti in ponotranjiti znanja. Gre za posamezne dodatne spretnosti, izkustva pa tudi znanja, ki jih pridobi \u010dlovek na socialnem podro\u010dju v naj\u0161ir\u0161em smislu.<\/p>\n

PSIHOTERAPIJA; SUPORTIVNA, REEDUKATIVNA, REKONSTRUKCIJSKA<\/strong><\/p>\n

Suportivna psihoterapija se uporablja predvsem v obdobjih izbolj\u0161anj (pred odpustom iz bolnice in po njem). Z njo lahko uspe\u0161no pomagamo pri spreminjanju medosebnih odnosov v okoljih, kamor se osebe vklju\u010dujejo po odpustu iz bolnice.<\/p>\n

S suportivnimi pogovori vsakih 14 dni lahko bistveno vplivamo na zmanj\u0161anje potrebe po ponovni hospitalizaciji.<\/p>\n

Suportivna psihoterapija dopolnjuje druge oblike specializirane pomo\u010di.<\/p>\n

Suportivna psihoterapija se uporablja predvsem v obdobjih izbolj\u0161anj (pred odpustom iz bolnice in po njem). Z njo lahko uspe\u0161no pomagamo pri spreminjanju medosebnih odnosov v okoljih, kamor se osebe vklju\u010dujejo po odpustu iz bolnice. S suportivnimi pogovori vsakih 14 dni lahko bistveno vplivamo na zmanj\u0161anje potrebe po ponovni hospitalizaciji.<\/p>\n

Suportivna psihoterapija dopolnjuje druge oblike specializirane pomo\u010di. psihoterapija<\/strong> je lahko suportivna \/ simptomatska (vodenje, nasvetovanje, urejanje \u017eivljemjskih pogojev, pomirjanje, prepri\u010devanje in sugestije, izpovedovanje, spro\u0161\u010danje, medikamentozna opora).<\/p>\n

reedukativna<\/strong> \/ prevzgojna (svetovalno-racionalna, socioterapevtska, vedenjska-kognitivna), nekonstruktivna \/ analiti\u010dna \/ razvojna (psihoanaliza, analiti\u010dna psihoterapija<\/strong>, razvojna analiza).<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

VIDIKI OSEBNOSTI Ekscentriki in \u010dudaki (paranoidna, shizoidna in shizotipska motnja osebnosti); Dramatiki (mejna, antisocialna, histrioni\u010dna in narcisisti\u010dna motnja osebnosti) ter Bojazljivci (izmikajo\u010da, odvisnostna, obsesivno kompulzivna motnja in nespecifi\u010dne motnje osebnosti). SISTEMATI\u010cNA DEDENZIBILIZACIJA Tehnika za odpravo fobij. Npr. Doma trenira\u0161 tehniko, kako se soo\u010diti npr. s psom, ki se ga boji\u0161 in ko bo pri\u0161la resni\u010dna … Preberi ve\u010d o Me\u0161ana vpra\u0161anja za psihologijo<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[450],"tags":[1023,451,3660,509,1024,1025,1026,1022,1021],"class_list":["post-845","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1letnik-psihologija","tag-analize-vedenja","tag-psihologija","tag-1letnik-psihologija","tag-psihologija-v-zdravstvu","tag-psihoterapija","tag-socialne-vescine","tag-treningi-psihologija","tag-vedenje","tag-vidiki-osebnosti"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/845","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=845"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/845\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=845"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=845"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=845"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}