{"id":8533,"date":"2016-04-05T10:54:01","date_gmt":"2016-04-05T09:54:01","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=8533"},"modified":"2016-04-05T11:19:20","modified_gmt":"2016-04-05T10:19:20","slug":"plonk-za-biokemijo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/plonk-za-biokemijo\/","title":{"rendered":"Plonk za biokemijo"},"content":{"rendered":"

VRSTE BIOLO\u0160KIH INFORMACIJ<\/strong>:sinteza beljakovin, ogljika \u00a0\u00a0\u00a0proteinov, genetska inf., odvajanje DNA, transkripcija<\/p>\n

KATERE SO SIGNALNE MOLEKULE<\/strong>:prostoglandini, ki spadajo med lipide; hormoni ( peptidi, proteini, steroidi), hormoni \u0161\u010ditnice (TSH, T3,\u00a0 T4), hormoni pancreasa ( insulin, glukagon), hormone skorje nadledvi\u010dne \u017eleze, spolni hormoni<\/p>\n

KAJ JE REPLIKACIJA<\/strong>:samousmerjevalen proces podvajanja DNA..IN TRANSKRIPCIJA: prenos dedne inf. Iz DNA v m-RNA<\/p>\n

KAJ SO SEKUNDARNI OBVE\u0160\u010cEVALCI<\/strong>:molekule, ki znotraj celic prena\u0161ajo sporo\u010dilo primarnega obve\u0161\u010devalca, ki je obi\u010dajno hormon. (Ca2+, CGMP, CAMP)<\/p>\n

DEFINICIJA RECEPTORJEV<\/strong>:posebne proteinske molekule, ki so locirane na\/v membrani celice<\/p>\n

VRSTE RECEPTROJEV<\/strong>:stimularni (za prenos \u017eiv\u010dnih kon\u010di\u010dev) in inhibitorni (\u017eiv\u010dni stupi)<\/p>\n

KAJ NAREDIJO SIGNALNE MOLEKULE:<\/strong>spro\u017eijo tvorbo proteinov, prenos impulzov, prepisovanje DNA<\/p>\n

DEFINICIJA GENOMA<\/strong>:celotna koli\u010dina genetske inf. Dolo\u010dene celice, ki je shranjena v dolgi in tesno zviti makromolekuli DNA<\/p>\n

DEFINICIJA PROTEONA<\/strong>:vsi proteini v \u010dlove\u0161kem telesu<\/p>\n

ZAKAJ SO POMEMBNI EKSONI V GENIH<\/strong>:kodirajo lahko 40-50 AK proteina<\/p>\n

KAJ SO MUTACIJE<\/strong>:napaka v replikaciji DNA, v ekson se vgradi napa\u010den nukleotid. Prenos napa\u010dne inf.<\/p>\n

->sinteza napa\u010dnega proteina (anemija srpastih celic)<\/p>\n

DEFINICIJA Ph KISLINE<\/strong>:negaivni deseti\u0161ki logoritem koncentracije vodikovih ionov.pH je \u2013log\u00a0 H+<\/p>\n

KAJ JE TITRACIJA<\/strong>:je metoda kvantitativne kemijske analize, pri kateri dolo\u010deni prostornini kisline (ali baze) postopoma dodajamo bazo (ali kislino) z znano koncentracijo in merimo prostornino dodatnega reagenta.<\/p>\n

NA\u0160TEJTE PUFERNE SISTEME:<\/strong>proteinski, bikarbonatni, hemoglobinski, fosfatni<\/p>\n

NAVEDI pH \u017dELOD\u010cNEGA SOKA<\/strong> (1,2-3,0) pH NADLEDVI\u010cNE<\/strong> \u017dLEZE (7,8-8,0) IN pH TANKEGA \u010cREVESA<\/strong> (5,5)<\/p>\n

KAJ JE ACIDOZA<\/strong>-metabolna (spremlja diabetes), respiratorna (emfizem astma). Pojavi se zaradi motenj v presnovi in dihanju IN ALKALOZ<\/strong>– presnovna (bikarbonatna-izbruha\u0161 pH kislino) in respiratorna ( povzro\u010da pretirana hiperventilacija-prehitro dihanje ob histeriji)<\/p>\n

NA\u0160TEJ NEPOLARNE AK<\/strong>:glicin, alanin, valin, levcin, izolevcin, metionin, femilalanin, prolin, triptofan<\/p>\n

KAJ JE PENILALANIN<\/strong>:spada v skupino aminoklislin, je organska molekula s karbokislino in amino skupino<\/p>\n

NA\u0160TEJ AK<\/strong>:Gly, Ala, Val, Len, Met, Phe, Pro, Ser, Thr, Cys, Asn, Gln, Tyr, Trp, Asp, Glu, His, Lys<\/p>\n

KAJ SO POLIPEPTIDI<\/strong>:10-100 AK<\/p>\n

KAK\u0160NA JE AMIDNA VEZ<\/strong>:povezava AK v peptide<\/p>\n

ENOSTAVNI PROTEINI<\/strong>:tripsin, kimotripsin, (sestavljajo jih samo AK)<\/p>\n

GLOMULARNI PROTEINI<\/strong>:transportni proteini, encimi EG<\/p>\n

SKUPINE PROTEINOV<\/strong>:encimi, hemoglobin, transportni prot.,obrambni prot.,strukturni prot.<\/p>\n

KAJ SO ENCIMI<\/strong>:so organske molekule, ki katalizirajo, vse presnovne procese v telesu<\/p>\n

PRIMERI ENCIMOV<\/strong>: ALT, AST, AF, Tripin, Lipaza, Amilaza, ADH,ALDH<\/p>\n

DELITEV ENCIMOV V CELICE<\/strong>:membranski, citoplazmatski, organelno specifi\u010dni, inkretorni, sekretorni<\/p>\n

TRANSAMINACIJA<\/strong>:katalizirata jo ALT in AST<\/p>\n

NAHAJALI\u0160\u010cA ALT<\/strong>-jetra, skeletna muskulatura, srce, pancreas, plju\u010da, eritrociti IN AST<\/strong>-srce, jetra,skeletna muskulatura, ledvica, pancreas, plju\u010da, eritrociti<\/p>\n

KAJ JE SORBITOL<\/strong>:umetno sladilo, ki ga lahko diabetik uporablja v manj\u0161ih koli\u010dinah<\/p>\n

TRIOZE<\/strong>-glicrolaldehidi IN TETROZE<\/strong>-eritroze<\/p>\n

LAKTOZNA INTOLERANCA<\/strong>:pomankanje laktoze povzro\u010da napihnjenost in slabost<\/p>\n

POLISAHARIDI<\/strong>:rezervni polisaharidi (\u0161krob, glikogen), strukturni (celuloza, mikopolisaharidi), glikoproteini<\/p>\n

OPI\u0160I GLIKOPROTEINE<\/strong>-so oligosaharidi na membranah E (krvne skupine ABO) IN MUKOPOLISAHARIDE<\/strong> (se nahajajo v sklepni teko\u010dini)<\/p>\n

PRESNOVA OH<\/strong>-vnos s hrano, GIT encimi:amilaza (slinavke), amilaza (pancreas), disaharidoze (tanko \u010drevo), absorbcija preko \u010drevesnih resic<\/p>\n

KAJ JE GLIKOLIZA<\/strong>:je najpomembnej\u0161i presnovni proces razgradnje glukoze v telesu<\/p>\n

KATERI OH VSTOPAJO V GLIKOLIZO<\/strong>:MKV,AF, glukoneogenaza, glikogenoliza<\/p>\n

KAJ JE HEKSOKINAZA<\/strong>:je encim, ki sodeluje pri pretvorbi glukoze do glukoze 1 fosfataNETO REAKCIJA GLIKOLIZE<\/strong>:glukoza +2Pi+2ADP+2NAD+2 piruvata+2ATP+2NADH+2H*+H2O.iz vsake molekule glukoze nastane 2ATP in 2NADH<\/p>\n

CIKLUSI PRESNOVE OH<\/strong>:glikoliza, MKV, AF, glukonegeneza, glikogenoliza<\/p>\n

ALKOHOLNO VRETJE<\/strong>: Fermentacijski proces, pridobivanje alkohola s kvasovkami (Sacharomyces cerevisiae), reakcija:piruvat \u00aeacetaldehid \u00aealkohol, odvisnost od alkohola-drag zdr. problem, razgradnja v telesu- ADH, ALDH ( acetaldehid, acetat in voda)<\/p>\n

MLE\u010cNOKISLINSKA FERMENTACIJA<\/strong>:(pretvorba glukoze v laktat preko piruvata) Mle\u010dno-kislinsko vretje, pretvorba glukoze v laktat, poteka pri anaerobih in v mi\u0161icah ob delu, piruvat +NADH +H+ \u00aelaktat + NAD, LDH-ve\u010d izoencimov<\/p>\n

KAJ SO KISLINE<\/strong>:spojine, ki oddajajo protone<\/p>\n

NA\u0160TEJ 3 KISLINE<\/strong>:fosforna, ogljikovodikova, cianovodikova<\/p>\n

3 BAZE<\/strong>: NaOH, KOH, NH4OH<\/p>\n

FUNKCIONALNA GRUPA ZA AMIDE:<\/strong> NH<\/p>\n

FORMULA PROPANOLA<\/strong>: C3H7OH<\/p>\n

FORMULA METANA<\/strong>: CH4<\/p>\n

KAJ JE HIDROLIZA<\/strong>:je krepitev makromolekul na posamzene elemente<\/p>\n

KAJ JE KONVERZACIJA<\/strong>:vezava monomerov H2O<\/p>\n

PRIMERI MOLEKUL<\/strong>:aminokisline,peptidi,monosaharidi,disaharidi,polisaharidi,ma\u0161\u010dobne kisline,glicerol,koencimi,elementi,vitamini<\/p>\n

NA\u0160TEJ MOLEKULE ZA SINTEZO<\/strong> HEMA:glicin, sukcinil, COA,encimi,Fe<\/p>\n

KJE POTEKA SINTEZA<\/strong> Hb:na ribosomih,2\u03b1 in 2 \u03b2 verige,kvartarna struktura<\/p>\n

KAK\u0160NA JE RAZLIKA MED Hb<\/strong>-je v eritrocitih, ve\u017ee 4 kisike in MIOGLOBINOM<\/strong>-je 4 Hb, ve\u017ee 2 kisika<\/p>\n

KAJ JE SATURACIJA<\/strong>:nasi\u010denost Hb s kisikom<\/p>\n

NA\u0160TEJ Hb<\/strong>:Hba,HbA2,HbF,HbA1c,abnormalni Hb (Hbs,HbC,HbBart)<\/p>\n

KATERE VERIGE SESTAVLJAJO HbF<\/strong>:dve \u03b1 in dve \u03b2 verigi<\/p>\n

KATERE BOLEZNI SO VEZANE NA SPREMEMBE V Hb MOLEKULI<\/strong>:talasemija \u03b2<\/p>\n

NA\u0160TEJ LIPIDE<\/strong>:MK,triacigliceroli,sfingolipidi,steroidi<\/p>\n

KAJ SO PROSTAGLANDINI<\/strong>:so signalne molekule<\/p>\n

NA\u0160TEJ HIPOPROTEINE<\/strong>: VLDL, LDL, HDL<\/p>\n

OPI\u0160I PASIVNI<\/strong>-snovi se prena\u0161ajo iz podro\u010dja vi\u0161je koncentracije topljenca k ni\u017eji IN AKTIVNI TRANSPORT<\/strong>-obraten transport, potreben ATP, prenos-Na, K, AK, OH<\/p>\n

NA\u0160TEJ PRESNOVNE CIKLUSE TVORBE IN GRADNJE AK<\/strong>:du\u0161ikov ciklus, ciklus se\u010dnine, povezave med ciklusi<\/p>\n

OPI\u0160I DU\u0160IKOV CIKLUS<\/strong>:je kro\u017eenje du\u0161ika<\/p>\n

KAKO POTEKA DETOKIFIKACIJA AMONIAKA V TELESU<\/strong>:pretvorba v karbamoil-fosfat,glutamin. K-P sodeluje pri tvorbi se\u010dnine<\/p>\n

ESENCIALNE<\/strong>-histidin,izolevcin, levcin,lizin,metionin,FA,treonin,triptofan,valin\u00a0 IN NEESENCIALNE AK-<\/strong>alanin,arginin,asparagin,aspartat,cistein,glutamat, glutamin,glicin,prolin,serin,tirozin<\/p>\n

PRESNOVA PROTEINOV<\/strong>:v \u017eelodcu poteka hidroliza, v tankem \u010drevesju poteka peptidazin, transport AK<\/p>\n

CIKLUS SE\u010cNINE<\/strong>:izlo\u010danje NH3 iz telesa v obliki se\u010dnine<\/p>\n

MOLEKULE NASTALE IZ AK<\/strong>:porfirni,klorofil,biogeni amini, purin in piramidi<\/p>\n

BIOGENI AMINI<\/strong>:serotonin,dopamin;A,Na,tiroksin,melanin<\/p>\n

NA\u0160TEJ CIKLUSE PRESNOVE OH<\/strong>:glikoliza,glukoneogeneza,korijev ciklus, glikogeneza, glikogenoliza,fosfoglukonatni ciklus, citratni ciklus<\/p>\n

KJE POTEKA GLIKOLIZA<\/strong>:v jetrih<\/p>\n

KAJ VSTOPA V GLIKOLIZO<\/strong>:glikogen,\u0161krob,fruktoza,glikoza,disaharidi<\/p>\n

KATERI MED PRESNOVNIMI CIKLUSI OH SO ANABOLNI<\/strong>-glukoneogeneza,korijev ciklus,glikogeneza,citratni ciklus IN KATERI KATABOLNI<\/strong>-glikoliza,glikogenoliza<\/p>\n

KAJ JE GLUKONEOGENZA<\/strong>:sinteza glukoze, poteka v jetrih<\/p>\n

KAJ JE GLIKONEZA<\/strong>:sinteza glikogena v jetrih<\/p>\n

KAJ JE GLIKOGENOLIZA<\/strong>:poteka v jetrih in mi\u0161icah, iz glukoze nastaja riboza<\/p>\n

OPI\u0160I POLICIKLUS<\/strong>:kro\u017eenje glukoze med jetri in mi\u0161icami<\/p>\n

OPI\u0160I FOSFOGLUKANATNI CIKLUS<\/strong>:glukoza se v citosolu pretvori v ribozo<\/p>\n

KAJ JE GLUTATION<\/strong>:tripeptid v eritorocitih<\/p>\n

KAJ SO PORFIRNE<\/strong>:motnje v biosintezi hema<\/p>\n

KAJ JE IKTERUS<\/strong>:zlatenica<\/p>\n

KAJ SO CITOKROMI<\/strong>:prena\u0161alce elektronov v mitohondriju<\/p>\n

KAJ JE BETAOKSIDACIJA MA\u0160\u010cOBNIH KISLIN<\/strong>:razgradnja ma\u0161\u010dobnih kislin<\/p>\n

KAJ JE PCR<\/strong>-metoda pomno\u017eevanja to\u010dno dolo\u010denega dela DNA in dokazovanje tega produkta, kije lahko del\u010dek DNA bakterije\/virusa IN ZAKAJ JE POMEBEN<\/strong>-za detekcijo virusnih in bakterijskih infekcij<\/p>\n

DEFINICIJA KROMOSOMA<\/strong>-genomska DNA in beljakovine,KROMATIN ?,GEN ?, PROTEOM<\/strong>-celotna mno\u017eica proteinov, ki se tvorijo v organizmu na osnovi kodirane informacije v genosmki DNA, GENOM<\/strong>-celotna koli\u010dina genetske informacije dolo\u010den celice, ki je shranjena v dolgi\u00a0 in tesno zviti makromolekuli DNA<\/p>\n

S KATERIMI HORMONI SE NADZIRA METABOLIZEM<\/strong>:inzulin-polipeptid pospe\u0161uje prenos glukoze (pancreas) 51AK,glukagon-polipeptid 29AK (pancreas), adrenalin-epinefrin (skorja nadl.\u017eleze)<\/p>\n

KATERE MOLEKULE KORISTIJO MO\u017dGANI<\/strong>-glukozo,kisik, SRCE<\/strong>-ma\u0161\u010d.kisline,glukozo,glikolizo,ketonska telesca IN MI\u0160ICE<\/strong>-glukozo,ma\u0161\u010d.kisline,aminokisline<\/p>\n

KAJ JE PELAGRA<\/strong>:je bolezen,pri kateri gre za pomankanje<\/p>\n

KAJ SO KOENCIMI<\/strong>:organske molekule,po strukturi podobne vitaminom, dobiti jih mormao s hrano, potrebni so za rast in razvoj organizma<\/p>\n

KJE NASTANE NAD<\/strong>: NAD ima v strukturi niacin,sodeluje v oksiredukcijiskih reakcijah presnove v telesu<\/p>\n

V KAK\u0160NE BOLEZNI VODI POMANKANJE FAD<\/strong>-zastoj v rasti, NAD<\/strong>-palegra,TPP<\/strong>-beriberi,B12<\/strong>-anemija IN FOLNA KISLINA<\/strong>-anemija<\/p>\n

–\u017dOL\u010cNE KISLINE<\/strong> (holna, glikoholna \u017dK, tvorijo se v jetrih, delujejo:pri fiziolo\u0161kem ph disocirajo soli \u017ek, ki se skladi\u0161\u010dijo v \u017eol\u010dniku,m izlo\u010dajo v \u010drevesje, so emulgatorji ma\u0161\u010dob)<\/p>\n

–ALT in AST<\/strong>, kaj so transaminaze (trans. so encimi, ki omogo\u010dajo spreminjanje neke AK v drugo. Spro\u0161\u010dajo se pri okvarah sr\u010dne mi\u0161ice, jeter in mo\u017eganov.)<\/p>\n

AST<\/strong>-aspartat aminotransferaza, encim v jetrih, levk.,eritr., sr\u010dni in skeletni mi\u0161ici, treb. slinavki. ALT<\/strong>-alanin aminotr. katalizira pretvorbo alanina v piruvat,je v jetrnih cel. in citosolu.<\/p>\n

–AKTIVNI CENTER ENCIMA<\/strong>:je \u017eep ali vdolbina na tridimenzionalni strukturi encima na katero se ve\u017ee substrat, v\u010dasih kofaktor, kjer se odvija kataliza.<\/p>\n

–MOL. HEMOGLOBINA<\/strong>: je konjugiran protein, sestavljen iz prosteti\u010dne grupe-hem.<\/p>\n

–PIRUVAT<\/strong>: nastaja kot kon\u010dni produkt aerobne glikolize, kjer se glukoza pretvori v piruvat.<\/p>\n

–RAZLIKA MED KOENCIMOM A IN ACETIL KOENCIMOM A<\/strong>: razlika je v acetilni skupini vezani na holno skupino-8H<\/p>\n

–GLIKOLIPIDI:<\/strong> del lipidnega dvosloja cel. membrane, samo na zunanji strani. So iz glave in repa, glava je iz sladkorja(galaktoze, glukoze ali ve\u010d slakorjev)<\/p>\n

–ENCIMI:<\/strong> so beljakovine ali belj. kompleksi, ki katalizirajo in uravnavajo vse presnovne procese, ki potekajo v organizmu.(AST,ALT,LDH,lipaza,amilaza,DNA polimeraza,RNA..)<\/p>\n

–FUNKCIONALNE SKUPINE AK<\/strong>( centralni C atom, na katerega so vezani H atomi, karboksilna sk.-COOH, aminska kislina-NH2, stranska veriga-R)<\/p>\n

–NEESENCIALNE AK<\/strong>(so AK ki jih organizem sintetizira, zato niso nujno potrebne v prehrani<\/p>\n

–ESENCIALNE AK<\/strong>(telo jih ne more sintetizirati, zato jih vna\u0161amo s hrano, jih je 8)<\/p>\n

–KATERI PUFRSKI SISTEMI URAVNAVAJO PH TEKO\u010cIN<\/strong>(bikarbonatni, hemoglobinski, proteinski, fosfatni)<\/p>\n

–RIBOZA, DEOKSIRIBOZA<\/strong>(pentozi, monomera, nastajata v metaboli\u010dnem procesu glikolize)<\/p>\n

–GLUTATION<\/strong>(peptid, sestavljen iz AK glutamin,cistein in glicin; je reducent in antioksidant; vloga v eritrocitih: dr\u017ei obliko eritr. membrane)<\/p>\n

–TRANSPORTNE OBLIKE HOLESTEROLA V KRVI<\/strong>( LDL-glavni prena\u0161alci iz jeter do perifernih tkiv, lipoproteini majhne gostote: HDL-prana\u0161alci iz per.<\/p>\n

tkiv jetra-dober holesterol; poznamo prosti in zaestreni holesterol-lipoproteini velike gostote)<\/p>\n

–TRIACILGLICEROLI(TAG)<\/strong> so nepolarni lipidi, sestavljeni iz MK in glicerola; poznamo enostavne TAG s 3 enakimi MK ali me\u0161ani z 2 ali 3 razli\u010dnimi MK. So<\/p>\n

nepolarne molekule, heteropolimeri, razgradijo se v prisotnosti lipaze do MK, nastajajo v pankreasu.<\/p>\n

–MA\u0160\u010c. KISLINE<\/strong>( nasi\u010dene, nenasi\u010dene-stearinska, linolna, palmitinska, oleninska).<\/p>\n

–RAZLIKA TRDE MA\u0160\u010cOBE=OLJA<\/strong> (ma\u0161\u010dobe so TAG izolirani iz \u017eiv. tkiva in so pri sobni temp. trdni, ker vsebujejo prete\u017eno nasi\u010dene MK; olja pa so TAG iz rastl. semen<\/p>\n

, vsebujejo prete\u017eno nenasi\u010dene MK. Razlika je zaradi MK, ki so vezane na glicerol.<\/p>\n

–GLIKOPROTEINI<\/strong>(proteini, ki imajo kovalentno vezan OH, sodelujejo pri mnogih biol. procesih, pri imunskem odgovoru, strjevanju krvi, mnogi pripeti na plazemsko membrano)<\/p>\n

–DEF. pH<\/strong>: je negativni deseti\u0161ki logaritem koncentracije H ionov (pH= -log (H+))<\/p>\n

–POMEMBNOST MICELOV<\/strong>:pomembni pri izgradnji in funkcioniranju biolo\u0161kih membran.<\/p>\n

–AMFIFILNOST<\/strong>(molekula z dvojno lastnostjo,hidrofilna in hidrofobna)<\/p>\n

–VLOGA VODE<\/strong>(\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 topilo in reaktant, uravnava TT in konc. H ionov in pH tel. teko\u010din, je reducent, glavna sestavina ve\u010dine biol. membran<\/p>\n

, produkt oksiredukcijskih reakcij)<\/p>\n

–RECEPTORJI<\/strong>(so beljakovine na cel. membrani za prenos snovi u\u010dinkovin skozi selektivno propustno membrano celice)<\/p>\n

–MUTACIJA<\/strong>(napaka v replikaciji DNA, vgradi se napa\u010den nukl. oz se ne vgradi-napa\u010dni prenos informacij)<\/p>\n

–INTRONI<\/strong>(nekodirajo\u010de vmesne regije gena, vsebujejo odve\u010dno DNA, ki nima posebne vloge<\/p>\n

–EKSONI<\/strong>(kodirajo\u010de regije gena, osijo dedno inf. za sintezo gena<\/p>\n

–GENOM<\/strong>(je kompletna genetska inf. dolo\u010dene celice, shranjena v dolgi, tesno zviti makromolekuli DNA)<\/p>\n

–GENETSKI KOD<\/strong>(najpomembnej\u0161i za sintezo proteinov, 3 nukleotidi dolo\u010dajo eno AK, berejo se zaporedoma, GK vsebuje signale stop=start)<\/p>\n

[wp_ad_camp_1]<\/p>\n

–HETEROPOLIMERI<\/strong>(makromolekule, sestavljene iz razli\u010dnih monomernih enot)<\/p>\n

–KAK\u0160NA REAK. JE HIDROLIZA<\/strong>(cepitev je kem. reakcija,nasprotje kondenzacije; polimer ob prisotnosti H2O razpade na monomere.<\/p>\n

–SIGNALNE MOL. NA MEMBRANAH CELIC<\/strong>( prostogalndini=lipidi po strukturi; hormoni=peptidi,proteini, steroidi)<\/p>\n

–PREMIK RIBOSOMOV NA mRNA<\/strong>(premikajo se vzdol\u017e verige, na vsakem od njih se sintetizira molekula proteina; vsak rib. se ve\u017ee blizu 5-konca mol. mRNA in se<\/p>\n

pomika proti 3)<\/p>\n

–JEDRO<\/strong>(sinteza DNA,popavljanje DNA, sinteza RNA, sestavlj. ribosomskih podenot)<\/p>\n

–ER<\/strong>(sinteza belj za organele in eksport, zvijanje belj..,kontrola kvalitete belj, sinteza membran,sinteza lipidov in steroidov za organele)<\/p>\n

–GA<\/strong>(sortiranje beljakovin za vgraditev v organele, v plazmalemo ali export)<\/p>\n

–MITOHONDRIJ<\/strong>(sinteza ve\u010dine ATP,celi\u010dno dihanje,metabolizem AK,oksidacija MK)<\/p>\n

–LIZOSOMI<\/strong>(razgradnja belj,OH,lipidov,NK,organelov)<\/p>\n

–PEROKSISOMI<\/strong>(oksidativne reakcije s kisikom,razgradnja H peroksida,oksidacija MK)<\/p>\n

–RIBOSOMI<\/strong>(celi\u010dni organel, ki katalizira in regulira tvorbo proteinov, iz RNA in beljakovin)<\/p>\n

–VRSTE KATALIZE<\/strong>(neencimske, kat. z encimskim ionom,kovalentna kat. oz encimska)<\/p>\n

–INHIBITORJI ENCIMOV<\/strong>(ireverzibilni=inh. se pove\u017ee z encimom s kov. vezjo npr bojni strup;<\/p>\n

reverzibilni=se ve\u017eejo na encim, vendar lahko iz njega disocirajo)<\/p>\n

–CEPITEV PEPTIDNIH VEZI OZ HIDROLIZA:<\/strong> (3 na\u010dini=s kislino, bazo ali encimi)<\/p>\n

–OBLIKA PROTEINOV<\/strong>(fibrilarni=za trdnost celice in so nepolarni; globularni=transportni proteini in imajo polarno strukturo)<\/p>\n

–STRUKTURA PROTEINOV<\/strong>(primarna, sek,terciarna,kvartarna)<\/p>\n

–VRSTE ENCIMOV<\/strong>(membranski=AF,citoplazmatski=AST,ALT,organelospecifi\u010dni,inkretorni,sekretorni)<\/p>\n

–POMEN TRANSAMINACIJE<\/strong>(reakcija pomembna za tvorbo AK, razgradnjo AK,presnovo AK in OH, v citosolu in mitohondriju)<\/p>\n

–ENCIMSKA REAKCIJA<\/strong> se opisuje z Mihaelisovo kostanto<\/p>\n

–KOENCIMI<\/strong>(molekule, ki se \u0161ibko ve\u017eejo na encim, lahko le za\u010dasno ali pa so koencimi le prosteti\u010dne grupe<\/p>\n

–LIPIDI<\/strong>(hidrofobne spojine kamor spadajo MK, triacigliceroli=lahko so polarni,ki so v strukturi biolo\u0161ke membrane ali nepolarni, ki skbijo za shranjevanje energije)<\/p>\n

–FOSFOLIPIDI<\/strong>(so strukturni deli biol. membran, sestavljeni iz pol glave in nepol repa)<\/p>\n

–STEROIDI<\/strong>(so hormoni ali vitamini-vit D)<\/p>\n

–FUNKCIJA OH<\/strong>(vir energije za celice, gradnik drugih molekul, strukturni elementi)<\/p>\n

–pH urina<\/strong>(5-8)<\/p>\n

–Odvisnost pH raztopin<\/strong>(od prisotnosti kislin in baz v raztopini)<\/p>\n

–Kateri par sestavlja pufre<\/strong>(\u0161ibka kislina=HA)(\u0161ibka konjugirana baza=A-)<\/p>\n

–POCT<\/strong>(testiranje, ki se izvaja ob preiskovancu, izvaja ga klini\u010dno osebje brez lab. izobrazbe ali pacienti sami)<\/p>\n

–KISLINE IN BAZE<\/strong>(kem spojine, ki spremenijo ionske lastnosti raztopin, kisline v vodni raztopini oddajo proton(H+), baze pa sprejmejo)<\/p>\n

–GLIKOLIZA<\/strong>(kem proces, kjer vstopa glukoza, poteka v citoplazmi celice, glukoza se v procesu glikolize metabolizira do piruvata)<\/p>\n

–KOENCIMI<\/strong>(NAD,NADP, KO-A, FAD, BIOTIN)<\/p>\n

–SEK. OBVE\u0160\u010cEVALCI<\/strong>( cAMP,gAMP,CA2+, diacilglicerol)<\/p>\n

–AMINOKISLINE<\/strong>(glicin-gly,alanin-ala,valin-val,levcin-lev,izolevcin-ile,serin-ser,prolin-pro,histidin-his,asparagin,glutamat)<\/p>\n

–GORI\u0160\u010cE LE\u010cE<\/strong>(to\u010dka kjer opti\u010dna os prebode gori\u0161\u010dno ravnino)<\/p>\n

–DELI MIKROSKOPA<\/strong>(mehanski in opti\u010dni-okular,objektiv,kodenzor, kolektor, svetilo)<\/p>\n

–DIOPTRIJA<\/strong>(enota za lomnost le\u010de)<\/p>\n

–BIOKEM. INTERAKCIJE<\/strong> so nekovalentne vezi=vodikove vezi, van der walsove vezi, ionske vezi, hidrofobne interakcije<\/p>\n

–PROTEOM<\/strong>(mno\u017eica vseh proteinov, ki v telesu obstajajo)<\/p>\n

–GENOM<\/strong>(celotna koli\u010dina genetske inf. dolo\u010dene celice, ki je shranjena v makromolekuli DNA)<\/p>\n

–Strukturna formula glicerola<\/strong>(CH2OH-CHOH-CH2OH)<\/p>\n

–BIOLO\u0160KE MEMBRANE<\/strong>( so NK,proteini,polisaharidi)<\/p>\n

–OGLJ. HIDRATI<\/strong>(mono=glukoza,fruktoza;disah=saharoza,laktoza;polisah=\u0161kob,glikogen)<\/p>\n

–ANABOLIZEM IN KATABOLIZEM<\/strong>(izgradnja oz razgradnja makromolekul v organizmu)<\/p>\n

–SINTEZA HOLESTEROLA<\/strong>(v jetrih, ledvicah in mo\u017eganih, sintetizira se iz acetil ko-A)<\/p>\n

–SINTEZA SE\u010cNINE<\/strong>(v jetrih, mitohondriju, nato \u0161e v citosolu)<\/p>\n

–SINTEZA HEMA<\/strong>(najprej mitohondrij, nato citosol, spet mitohondrij;glavnina hema jetra, kost.mozeg)<\/p>\n

–PURINI<\/strong>(A,G) IN PIRIMIDINI<\/strong>(C,T,U) so du\u0161ikove baze, gradniki RNA in DNA.<\/p>\n

–GEN<\/strong>(osnovna, funkcionalna enota DNA iz katere nastane prepis za beljakovine)<\/p>\n

–HEM<\/strong>(razgradi se v jetrih, kos. mozgu in vranici do bilirubina)<\/p>\n

–ETANOL<\/strong>(C2H5OH)METAN<\/strong>(CH4)AMONIJAK<\/strong>(NH3)AMON. BAZA<\/strong>(NH4OH)DU\u0160IK<\/strong>(N2)SOLNA<\/strong> KISLINA<\/strong>(HCl)<\/p>\n

–ATP<\/strong>(nastaja pri glikolizi,citratni ciklus, oksidativna fosforilacija)<\/p>\n

–KONDENZACIJA<\/strong>(kem reakcija kjer se pove\u017eeta 2 monomerni enoti odcepi pa se voda)<\/p>\n

–KODON<\/strong>(zaporednje 3sosednjih nukleotidnih baz na mRNA)<\/p>\n

–HEMOLIZA<\/strong>(razcep eritrocitov pri npr nepravem jemanju krvi)<\/p>\n

–GLIKOGEN<\/strong>(polisaharid,oblika uskadi\u0161\u010dene glukoze v celicah)<\/p>\n

–POLIPEPTID<\/strong>(produkt 10-100 AK)<\/p>\n

–GLUKOZA-PERMEAZA<\/strong>(transportni protein)<\/p>\n

–KOENCIM A<\/strong>(kompleksna molekula, potrebna pri sintezi in oksidaciji MK;pomaga pri prenosu mk od citoplazme do mitohondrija)<\/p>\n

–ACETIL KOECIM A<\/strong>(pomembna molekula pri metabolizmuin razgradnji mnogih org. molekul)<\/p>\n

–UZ(BIOFIZIKALNI PRINCIP)-<\/strong>s sondo usmerjamo sunke valovanja v tkivo in merimo odbito valovanje na meji razli\u010dnih tkiv)<\/p>\n

–TRIGLICERIDI<\/strong>(estri alkohola, glicerola in vi\u0161jih MK, netopni)<\/p>\n

–ATP<\/strong>(adenozin 3fosfat-energetsko bogata molekula za kratkoro\u010dno shranjevanje energije v vseh \u017eivih organizmih)<\/p>\n

–PORFIRIJE<\/strong>(metabolna bolezen, zaradi napa\u010dne pesnove Fe v telesu)<\/p>\n

–TAG<\/strong>(ogrodnje TAG je glicerol, nanj se ve\u017eejo 3 MK s pomo\u010djo esterskih vezi=postopek se imenuje esterifikacija, odcepi se voda.<\/p>\n

–HILOMIKRONI<\/strong>(lipoproteini z najmanj\u0161o gostoto, kapljice ma\u0161\u010dob obdane s plastjo proteinov in polarnih lipidov;prena\u0161ajo ma\u0161\u010dobo po telesu)<\/p>\n

–LIPOPROTEINI<\/strong>(prenos ma\u0161\u010dob po telesu, sestava iz kombinacij proteinov,TAG,fosfolipidov,holesterolain njegovih estrov)<\/p>\n

–GLICEROL<\/strong>(vikozna teko\u010dina brez vonja,barve,sladek,topen<\/p>\n

\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/strong>–<\/strong>LAKTAT<\/strong> je sol mle\u010dne kisline, ki nastane pri pridobivanju energije pri vi\u0161ini mi\u0161i\u010dni intenzivnosti.<\/p>\n

\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 -VRSTE RNA<\/strong> \u2013 m-messenger- informacijska, t-transfer \u2013 prena\u0161alna, r-ribosomska<\/p>\n

\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 – IZOTOPI<\/strong> so atomi v jedru, ki imajo enako \u0161t.protonov in razli\u010dno \u0161t.nevtronov.<\/p>\n

\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 -KETONSKA TELESCA<\/strong> so spojine, ki se pri ketazi (stradanju) pojavljajo v povi\u0161ani koncentraciji v telesnih teko\u010dinah. Sestavljeni so iz ketonov.<\/p>\n

\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 -CITRATNI CIKLUS<\/strong> je centralna pot aerobnega metabolizma z C atomi v acetil-CoA se oksidirata do Co2, nastanejo NADH, FADH2, GTP<\/p>\n

\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 -KOENCIMI<\/strong> \u2013 NAD, NADP, biotin, folna kislina, vit.B12<\/p>\n

\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 -DISOCIACIJA KISLINE V VODI<\/strong> HA (kislina) <-> H+ (proton + A- (nevtron)<\/p>\n

\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 -MAKROMOLEKULE<\/strong> se povezujejo v kompleksno strukturo (celi\u010dna membrane \u2013proteini in lipidi; kromatin \u2013 DNA in proteini; ribosomi \u2013 RNA in proteini; citoskelet)<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

VRSTE BIOLO\u0160KIH INFORMACIJ:sinteza beljakovin, ogljika \u00a0\u00a0\u00a0proteinov, genetska inf., odvajanje DNA, transkripcija KATERE SO SIGNALNE MOLEKULE:prostoglandini, ki spadajo med lipide; hormoni ( peptidi, proteini, steroidi), hormoni \u0161\u010ditnice (TSH, T3,\u00a0 T4), hormoni pancreasa ( insulin, glukagon), hormone skorje nadledvi\u010dne \u017eleze, spolni hormoni KAJ JE REPLIKACIJA:samousmerjevalen proces podvajanja DNA..IN TRANSKRIPCIJA: prenos dedne inf. Iz DNA v m-RNA KAJ … Preberi ve\u010d o Plonk za biokemijo<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[9],"tags":[10,11,3922],"class_list":["post-8533","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-biofizika-in-biokemija","tag-biofizika","tag-biokemija","tag-plonkec-za-biofiziko-in-biokemijo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/8533","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=8533"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/8533\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8533"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=8533"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=8533"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}