{"id":867,"date":"2009-08-25T13:07:37","date_gmt":"2009-08-25T12:07:37","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=867"},"modified":"2010-06-01T10:02:25","modified_gmt":"2010-06-01T09:02:25","slug":"prehrana-in-dietetika-medicinska-dietetika-in-prehrana-itm-indeks-telesne-mase","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/prehrana-in-dietetika-medicinska-dietetika-in-prehrana-itm-indeks-telesne-mase\/","title":{"rendered":"Prehrana in dietetika vpra\u0161anja in odgovori 1.del"},"content":{"rendered":"

\"diete\"Bolnik u\u017eiva dieto z 2000 kcal na dan. Koliko ma\u0161\u010dob (v gramih) lahko najve\u010d vsebuje dnevna prehrana, skupaj s skritimi in dodanimi ma\u0161\u010dobami?<\/strong><\/p>\n

30% M = 600 kcal 2000 kcal\u2026\u2026\u2026\u2026100%<\/p>\n

66,6 gr ma\u0161\u010dob X kcal\u2026\u2026\u2026\u202630% 1gM=9 kcal =38KJ<\/p>\n

Ra\u010dun 30X2000=60000\/100=600\/9=66,6g<\/p>\n

Bolnik potrebuje za vzdr\u017eevanje telesne te\u017ee 2000 kcal\/na dan. Kak\u0161na je njegova dieta (kcal\/na dan), \u010de bi \u017eeleli, da shuj\u0161a v 1 mesecu za 2 kg?<\/strong><\/p>\n

Dnevno 500 kcal manj = 0,5 kg na teden<\/p>\n

1500 kcal\/dan<\/p>\n

<\/p>\n

Bolnik ima indeks telesne mase 27 in je visok 170 cm. Koliko je te\u017eak?<\/strong><\/p>\n

BMI = 27 T.V. = 170<\/p>\n

27 X 2,89 = 78 KG<\/p>\n

Bolnik ima indeks telesne mase 30 in je visok 170 cm. Koliko je te\u017eak? Njegove energijske potrebe so 2000 kcal\/dan za vzdr\u017eevanje tel. te\u017ee. Koliko tednov bi potreboval, da bi shuj\u0161al na 80 kg z okoli 1500 kcal\/dan<\/strong><\/p>\n

BMI = 30 T.V. = 170<\/p>\n

30 x 2,89 = 86,7<\/p>\n

shuj\u0161ati mora za 6.7 kg, dnevno 500 kcal manj = 0,5 kg na teden<\/p>\n

—————————————————————<\/p>\n

Kaj so dietni nadomestki za \u017eivila?<\/strong>
\nNizko energijska \u017eivila, \u017eivila z malo beljakovin, z veliko beljakovin, \u017eivila z malo ma\u0161\u010dob, holesterola, \u017eivila z veliko nenasi\u010denih ma\u0161\u010dobnih kislin, MCT olja, sladkorni in \u0161krobni preparati, \u017eitni izdelki, \u017eivila z manj ali ni\u010d saharoze, nadomestki za kuhinjski sladkor, \u017eivila brez laktoze (galaktoze), maltoze in fruktoze, balastna \u017eivila, nadomestki za mleko, nadomestki za sol, \u017eivila z malo fenilalanina in drugih aminokislin, \u017eivila brez glutena, vitaminski in mineralni koncentrati (preparati), varovalna hrana za prebavila,hranilni napitki in mineralna voda.<\/p>\n

Delitev diet!<\/strong>
\n1. dietni dodatki in dietni nadomestki
\n2. kompletna (teko\u010da,ka\u0161asta) hrana
\n3. hrana za dojen\u010dke
\n4. ostala \u017eivila<\/p>\n

Definirane diete: -elementarne dieta; -hidrolizirana dieta; -polinumeri\u010dna dieta;-modulirana dieta.<\/p>\n

Razvrsti delne kvalitete dietnih \u017eivil po pomembnosti!<\/strong>
\n
\nOBI\u010cJNA<\/strong><\/p>\n

senzorna
\n–
\ntehnolo\u0161ka
\n–
\nprehrambeno \u2013 fiziolo\u0161ka
\n
\nDIETNA \u017dIVILA<\/strong><\/p>\n

prehrambeno \u2013 fiziolo\u0161ka
\n–
\nsenzorna
\n–
\ntehnolo\u0161ka<\/p>\n


\nZ indeksom telesne mase dolo\u010dimo?<\/strong>
\nZ njim dolo\u010dimo stopnjo debelosti, dobimo podatek za dejavnik tveganja za nastanek bolezni ali napredovanje bolezni. Formula: telesna te\u017ea \/ telesna vi\u0161ina na kvadrat.<\/p>\n

Kak\u0161na so razmerja ma\u0161\u010dobnih kislin?<\/strong>
\n15%-35% (do 35% aktivni ljudje, \u0161portniki), od tega je lahko najve\u010d <7% nasi\u010denih, polinenasi\u010denih ma\u0161\u010dob v razmerju 6-10%.<\/p>\n


\nKatere ma\u0161\u010dobe imajo \u0161kodljiv u\u010dinek na organizem?<\/strong><\/p>\n

– nasi\u010dene ma\u0161\u010dobne kisline 0-10%<\/p>\n

Koliko nenesi\u010denih ma\u0161\u010dob bi priporo\u010dili diabetiku?<\/strong><\/p>\n

manj kot 30% ma\u0161\u010dob<\/p>\n


\nKoliko je normalno % ma\u0161\u010devja?<\/strong>
\nRelativna telesna masa je 90-109 %. Odstotek ma\u0161\u010dobe je 15,0-16,9 % pri mo\u0161kih in 30,0-35,9 % pri \u017eenskah. Relativna telesna masa RTM = dejanska telesna masa (DTM) \/ idealna telesna masa (ITM)xl00. Ma\u0161\u010dobno maslo lahko dolo\u010dimo na osnovi dveh ko\u017enih gub, pri \u017eenskah tricepsove in suprailiakalne, pri mo\u0161kih pa subskapularne in stegenske ko\u017ene gube.<\/p>\n


\nKak\u0161no je priporo\u010deno razmerje ma\u0161\u010dobnih kislin v zdravi prehrani?<\/strong>
\nNasi\u010dene ma\u0161\u010dobne kisline < 7% polinenasi\u010dene ma\u0161\u010dobne kisline 6-10%,omega6 (5-8%, omega3 1-2%, transma\u0161\u010dobne kisline <1%,mononenasi\u010dene ma\u0161\u010dobne kisline do 15-30%.<\/p>\n


\nPriporo\u010deno hranilno razmerje v zdravi prehrani?<\/strong>
\n– nasi\u010dene ma\u0161\u010dobne kisline 0-10%
\n– polinenasi\u010dene ma\u0161\u010dobne kisline 6-10%
\n– transma\u0161\u010dobne kisline <1%
\n– mononenasi\u010dene ma\u0161\u010dobne kisline ostalo od 15-30%
\n– ogljikovi hidrati 55-75%
\n– monosaharidi in disaharidi dodani prehrani < 10%
\n– beljakovine 10-15%
\n– holesterol 10-15%
\n– sol (NA) <5g\/dan
\n– sadje \u2265400g\/dan
\n– sladkor 0-l0g\/dan
\n– dietne vlaknine 27-40g\/dan
\n– semena in orehi ve\u010d kot 30g\/dan<\/p>\n

HRANILNI SESTAV PRIPORO\u010cENE ZDRAVE PREHRANE<\/strong><\/p>\n

energija za vzdr\u017eevanje normalne telesne te\u017ee<\/p>\n

celotne ma\u0161\u010dobe 15-30% energije<\/p>\n

nasi\u010dene 0-10%<\/p>\n

polinenasi\u010dene 3-7%<\/p>\n

mononenasi\u010dene – ostalo<\/p>\n

holesterol 0-300 mg<\/p>\n

celotni OH 55-75% energije<\/p>\n

kompleksni 50-70%<\/p>\n

enostavni (sladkor) 0-10%<\/p>\n

vlaknine 27-40g<\/p>\n

beljakovine 10-15% energije<\/p>\n

sol 6g<\/p>\n

sadje in zelenjava 400g<\/p>\n


\nKaj so ma\u0161\u010dobe v dnevnem obroku hrane?<\/strong><\/p>\n

hranilo, \u017eivilo, za\u010dimbe<\/p>\n


\nNa\u0161tej ma\u0161\u010dobe po vrstnem redu od najbolj zdrave?<\/strong>
\nEkstra son\u010dni\u010dno olje, ara\u0161idno olje, olivno olje, p\u0161eni\u010dno olje (kal\u010dki), iz gozdnih pe\u010dk, koruzno olje (kal\u010dki), repi\u010dno olje, bu\u010dno olje, son\u010dni\u010dno olje, sojino olje, ribje olje, mast, loj, maslo
\n
\nKoliko % nasi\u010denih ma\u0161\u010dob je dovoljeno v dnevni prehrani?<\/strong>
\n0 \u2013 10 % ( linolna, linolenska kislina )
\n
\n
\nKatere so zdrave ma\u0161\u010dobe?<\/strong><\/p>\n

tiste ki, imajo veliko mononenasi\u010denih ma\u0161\u010dobnih kislin in nimajo u\u010dinka na holesterol (olj\u010dno olje)<\/p>\n

Koliko naj bi bilo ma\u0161\u010dob v dnevni prehrani?<\/strong>
\nNasi\u010denih ma\u0161\u010dob se najmanj priporo\u010da, \u017eivalske ma\u0161\u010dobe, mononasi\u010denih ma\u0161\u010dob mora biti najve\u010d, Holesterola mora biti v dnevni prehrani do 300mg<\/p>\n


\nKoliko holesterola vsebuje eno jajce?<\/strong>
\nNa 100g \u017eivila ima jajce 846mg holesterola (zdrava hrana in dietni jedilniki). Na 60g ima 312mg holesterola
\n
\nKatero \u017eivilo ima najve\u010d beljakovin?<\/strong>
\nJajce (rumenjak).
\n
\nKaj ima ve\u010djo biolo\u0161ko vrednost?<\/strong>
\nBeljakovine \u017eivalskega izvora – ve\u010d; beljakovine rastlinskega izvora – manj. 100g mesa ima enako vrednost kot 50g fi\u017eola.<\/p>\n


\nDieta pri \u010drevesnih oku\u017ebah?<\/strong>
\nNajbolj pomembno je nadome\u0161\u010danje teko\u010dine z vodo in solmi (ORS).
\nBolnik z la\u017ejo diarejo naj popije 50 mI.ORS\/kg.TT v 4-6 urah,
\nbolnik z huj\u0161o diarejo pa 100mI.ORS\/kg.TT.Ko smo nadomestili teko\u010dinski primanjkljaj, vzdr\u017eujemo stanje hidracije. Za vsako iztrebljanje naj bolnik spije ustrezno koli\u010dino ORS, obroki naj bodo normalni.<\/p>\n


\nDieta pri \u017eol\u010dnih kamnih izlo\u010duje?<\/strong>
\nPo napadu hrana vsebuje samo OH in ni\u010d ma\u0161\u010dob. Ko se stanje umiri \u0161e vedno ni\u010d ma\u0161\u010dob, vendar boli pestra hrana.. Ko je prehodna \u017eol\u010dna dieta, dodajamo kuhano ali du\u0161eno meso. Pri trajni varovalni \u017eol\u010dni dieti lahko hrana vsebuje zelo malo ma\u0161\u010dob, ne sme vsebovati jajc in jaj\u010dnih jedi, smetane in te\u017eko prebavljivih snovi. Meso je kuhano, du\u0161eno ali pe\u010deno na \u017earu, brez ma\u0161\u010dobe (pusto mlado meso). Dieta pri nosilcih \u017eol\u010dnih kamnov v obdobju, ko nimajo te\u017eav mora vsebovati \u010dim manj pregretih ma\u0161\u010dob.<\/p>\n

Definiraj debelost?<\/strong>
\nJe stanje ko relativna te\u017ea prese\u017ee 20% idealne te\u017ee.<\/p>\n

Katera sta poglavitna dejavnika pri nastanku debelosti?<\/strong><\/p>\n

ZUNANJI -premajhna telesna aktivnost, u\u017eivanje energetsko bogate prehrane, stresna in anksiozna stanja<\/p>\n

NOTRANJI -genetski vplivi, sestava organizma, energijske potrebe, stanja osnovne presnove in termogeneze<\/p>\n

Kateri napitek je najbolj\u0161i pri akutni driski?<\/strong>
\nQRS \u2013 NaCl 3,5g\/l, KCl 1,5g\/l, Na bikarbonat2,5g\/l ali Na citrat 2,9g\/l, glukoza 20g \/l<\/p>\n


\nBolnik s sladkorno boleznijo lahko u\u017eiva?<\/strong>
\n– paziti mora nekatera \u0161krobna \u017eivila in na sladkorna \u017eivila
\n– mora imeti 4 \u2013 5 obrokov na dan, OH morajo biti enakomerno porazdeljeni
\n– sladkor ni prepovedan, zau\u017eije ga lahko zelo malo med obroki hrane, sladkornih \u017eivil in pija\u010d ne sme u\u017eivati samostojno
\n– vsak obrok naj vsebuje sadje, zelenjavo, izdelke iz polno mlete moke
\n– alkohol skupaj s hrano
\n– na mesto sladkorja sladila: saharin
\n– pravilom OH ne zamenjujemo z M in B
\n
\nV dieto brez glutena smo vklju\u010dili?<\/strong>
\nVse izdelke iz ri\u017ea, ajde, koruze, prosa, krompirja, banan, gluteinski kruh, pecivo, testenine\u2026.., jedi, pripravljene iz povsem \u010distega \u0161kroba; vso sadje in zelenjavo. Pri vlo\u017eenem se morajo paziti dodatki. Dovoljen je tudi zrezek v omaki, ki je zgo\u0161\u010dena s \u0161krobom ali ri\u017eevo omako.
\n
\nKatera \u017eita in izdelki iz \u017eit so izklju\u010deni iz dnevne prehrane bolnika s celiakijo ali glutensko enteropatijo?<\/strong>
\nDieta brez glutena traja vse \u017eivljenje. Izlo\u010ditev glutena to je kru\u0161nih \u017eit: p\u0161enice, r\u017ei je\u010dmena, ovsa. Koli\u010dina glutena manj\u0161a 13 mg \u0161e, ne povzro\u010di po\u0161kodb sluznice. Iz prehrane poleg glutena v za\u010detku izklju\u010dimo tudi mleko in mle\u010dne izdelke<\/p>\n

Ali lahko u\u017eivamo mleko pri celiakiji?<\/strong>
\nNe, zaradi tolerance na laktozo?<\/p>\n

Jedilnik za \u0161olarja in odraslega pri celiakiji?<\/strong>
\nZajtrk:\u010daj, sojino mleko (v kasnej\u0161i fazi bolezni), sadni sok, marmelada, jajce, \u0161unka, sir, skuta, aglutenski kruh in pecivo.
\nKosilo, ve\u010derja: \u010diste juhe, meso ribe, perutnina, jaj\u010dne, krompirjeve ri\u017eeve jedi, testenine brez glutena, zelenjavne sokove, vse sla\u0161\u010dice brez glutena.<\/p>\n

Zna\u010dilno za prehrano sladkornega bolnika?<\/strong>
\n– veliko sadja, zelenjave, malo mesa, malo ma\u0161\u010dob<\/p>\n

Na\u0161tej tri osnovne skupine dejavnikov tveganja za srce in o\u017eilje?<\/strong>
\n– tveganje zaradi zdravstvene neustreznosti \u017eivil
\n– tveganje zaradi gensko spremenjen hrane
\n– dietno tveganje
\nDejavniki so tudi: neustrezna prehrana, kajenje, stres, telesna neaktivnost, alkohol<\/p>\n


\nFaktorji tveganja za Ca?<\/strong>
\nnepravilna prehrana 35%, tobak 30%, infekcije 10%, neustrezno na\u010drtovanje dru\u017eine in menjava spolnih partnerjev 4%, geofizi\u010dni dejavniki okolja 3%, neustrezno delovno okolje 4%, alkohol 3%, onesna\u017eeno okolje 2%, zdravila in zdravljenje 1%, aditivi v hrani in industrijski izdelki manj kot 1%<\/p>\n

Energijsko gosta hrana ?<\/strong>
\n50% OH, 30% M, 20%B. Vsebuje veliko ma\u0161\u010dob, sladkorjev, malo sadja in zelenjave.<\/p>\n

Koliko kroma (miligramov) potrebuje \u010dlovek dnevno?<\/strong>
\n50-200mg
\n
\nKdo potrebuje veliko OH?<\/strong>
\n\u0160portniki. V dnevni prehrani odraslega \u010dloveka bi moral biti dele\u017e OH nad 55%-75%.<\/p>\n

Koliko energije ima?<\/strong>
\n1g B = 4Kcal=I7KJ, 1g 0H = 4Kcal = I7KJ, 1g M = 9Kcal = 38KJ, 1g alkohola = 7Kcal =2 9KJ.1 kcal = 4,2KJ; 12600KJ = 12,6 MJ<\/p>\n

Kak\u0161en pomen imajo dietna \u017eivila?<\/strong><\/p>\n

So \u017eivila, namenjena prehrani ljudi s spremenjenim normalnim procesom presnove ali za prehrano ljudi, pri katerih \u017eelimo s kontrolirano porabo \u017eivil dose\u010di dolo\u010den u\u010dinek in ki bi se zaradi posebne sestave ali v proizvodnem procesu spremenjenih fizikalnih, kemi\u010dnih, biolo\u0161kih ali drugih lastnosti bistveno razlikujejo od drugih enakovrednih \u017eivil. Dietna \u017eivila so pomembna pri organskih in funkcionalnih motnjah ali pri preob\u010dutljivosti na posamezne sestavine hrane. Z njimi \u017eelimo dose\u010di optimalno prehranjenost in kondicijo ali zdravje posebno ogro\u017eenih skupin ljudi.<\/p>\n

Kaj je energijska gostota \u2013 koliko kalorij vsebuje ena enota hrane?<\/strong>
\nENERGIJSKA GOSTOTA \u2013 izra\u017eena je v KJ\/ml., volumen ponujenega obroka hrane, energijsko redka hrana je primerna v shuj\u0161evalni dieti, energijsko gosta hrana pa v krepkih dietah. S pomo\u010djo nje izra\u010dunamo kak\u0161no energijsko gostoto hrane potrebuje \u010dlovek za zdravo prehrano.<\/p>\n

Energijska vrednost pomeni energijo, ki se sprosti pri presnovi iz hranilnih snovi, vsebovanih v dolo\u010deni koli\u010dini \u017eivila<\/p>\n

Energijsko gosta hrana vsebuje veliko ma\u0161\u010dob, sladkorjev in malo sadja in\/ali zelenjave. Iz \u017eelodca se energijsko gosta hrana prazni hitreje v primerjavi z energijsko redko hrano. Hitro izpraznjena hrana iz \u017eelodca je manj nasitljiva in lahko pospe\u0161uje debelost<\/p>\n

z ve\u010djim dele\u017eem ma\u0161\u010dob se sorazmerno pove\u010da energijska gostota hrane, zve\u010da se koli\u010dina zau\u017eitih ma\u0161\u010dob, energije in pove\u010da se telesna te\u017ea<\/p>\n


\nHranilna gostota?<\/strong>
\nHRANILNA GOSTOTA – hranilna vrednost<\/p>\n

Prehranska oz. hranilna vrednost pomeni energijsko vrednost \u017eivila in vsebnosti hranilnih snovi v dolo\u010deni koli\u010dini \u017eivila (koliko je v dolo\u010denem hranili npr. vlaknin ali koliko mora biti hranil v 1000 kcal)
\n
\nOpi\u0161i razliko med energijsko in hranilno gostoto?<\/strong>
\nEnergijska gostota: koliko je nekega hranila v dolo\u010deni energiji
\nHranilna gostota: Koli\u010dina energije na ml ali g<\/p>\n

Priporo\u010dena energijska vrednost pri dieti?<\/strong>
\nENERGIJSKE POTREBE BOLNIKA
\n–
\nra\u010dunanje energijskih potreb bolnika je zlasti pomembno pri bolnikih, ki jih hranimo po sondi ali paranteralno ali pri vseh presnovnih boleznih, pri katerih z dieto ne \u017eelimo preobremeniti presnove ali \u017eelimo bolnika z dieto okrepiti ali shuj\u0161ati
\n–
\nra\u010dunanje energijskih potreb je pogosto potrebno povsod tam, kjer pripravljamo hrano za ve\u010dje \u0161tevilo bolnikov z razli\u010dnimi energijskimi potrebami. Tako lahko dolo\u010dimo koli\u010dino potrebnih \u017eivil za pripravo hrane in dolo\u010dimo porcijo hrane.
\n–
\nOkvirno potrebuje bolnik energijo za presnovo, ki jo v grobem lahko ena\u010dimo kar z energijskimi potrebami \u010dloveka v mirovanju in dodatku za telesno aktivnost. Pri bolj to\u010dnih izra\u010dunih upo\u0161tevamo \u0161e starost in spol
\n–
\nEnergijske potrebe v mirovanju dolo\u010dimo z ustrezno formulo, ki upo\u0161teva spol, starost, telesno te\u017eo in vi\u0161ino bolnika (mo\u0161ki: 66,47 + 13,75T + 5,0V \u2013 6,76S; \u017eenske: 65,51 + 9,56T + 1,85V \u2013 4,68S; T= telesna te\u017ea v kg; V = telesna vi\u0161ina v cm; S = starost v letih)
\n–
\nZa bolnika, ki le\u017ei v postelji dodamo izra\u010dunani vrednosti 20%, ambulantnemu bolniku pa 30%.
\n–
\nBolniki redko porabijo ve\u010d kot 3000kcal na dan
\n–
\nNa splo\u0161no za vzdr\u017eevanje telesne mase predpisujemo 30 do 35 kcal\/kg\/dan energije z okoli 0,8g beljakovin kg\/dan beljakovin me\u0161ane sestave. Pri vzdr\u017eevanju anabolnega stanja pa je potrebno ve\u010d energije, to je 40 do 45kcal\/kg\/dan z 1,5 do 3g beljakovin \/kg\/dan
\n–
\nPotrebe po energiji v mirovanju dolo\u010dimo glede na telesno te\u017eo bolnika s pomo\u010djo orientacijskih tabel:
\nKg telesne te\u017ee
\n50
\n60
\n70
\n80
\nKcal\/dan
\n1300
\n1500
\n1700
\n1900<\/p>\n

Energijsko vrednost v mirovanju pri dolo\u010deni telesni te\u017ei pomno\u017eimo s faktorjem telesne aktivnosti, npr. z 1,3, \u010de bolnik vstaja, hodi, sedi, itd.
\nTako dobljeno vrednost pomno\u017eimo \u0161e s stresnim faktorjem, ki \u0161e dolo\u010di energijske potrebe glede na stanje presnove:<\/p>\n

Stresni faktor:
\nnedohranjenost
\nOperacije
\nPo\u0161kodbe
\nSepsa
\nObse\u017ene opekline<\/p>\n

\u010de \u017eelimo dose\u010di \u0161e anabolno stanje in zve\u010danje telesne te\u017ee, dodamo temu izra\u010dunu \u0161e 4,2 MJ (ali 1000kcal) na dan za zve\u010danje telesne te\u017ee za okoli 1 kg na teden ali temu izra\u010dunu od\u0161tejemo 1000 kcal na dan, \u010de \u017eelimo da bi bolnik shuj\u0161al \u0161e za 1 kg na teden.<\/p>\n

Katero \u017eivilo ima najve\u010djo energijsko vrednost?<\/strong>
\n– fi\u017eol<\/p>\n

Dieta z malo soli!<\/strong><\/p>\n

A) STROGA NESLANA DIETA:<\/p>\n

ZAJTRK: ovseni kosmi\u010di, \u010daj z mlekom, Mehko kuhano jajce
\nMALICA: sadje
\nKOSILO: zelenjavna juha z ri\u017eem, pe\u010den zrezek, du\u0161en grah, pire, neslan kruh, sadje
\nMALICA: \u010daj z mlekom, kruh.
\nVE\u010cERJA: paradi\u017enikova juha, pe\u010deno kurje bedro, neslan kruh,sadje.<\/p>\n

B) Do O,5-1,25g. soli\/daIr
\nZAJTRK: ne-slan kruh, \u017eitna kava z mlekom, maslo.
\nMALICA: sadje, neslani orehi
\nKOSILO: zelenjavni sok, zelenjavno mesna enolon\u010dnica, sadna solata, kruh.
\nMALICA: neslani keksi, \u017eitna kava.
\nVE\u010cERJA: zelenjavno mesna juha, \u010daj, razne solate, sadni sokovi.<\/p>\n

Dieta pri povi\u0161anem RR?<\/strong><\/p>\n

DASH dieta, vsebuje veliko sadja in zelenjave, mle\u010dne izdelke z malo ma\u0161\u010dob (delno posneto mleko) ali z malo dodanih nasi\u010denih ma\u0161\u010dob. Ne dodamo ve\u010d kot 3g soli\/dan. Vklju\u010dimo 5-6 porcij sadja in zelenjave (citruse, banane, brokoli, paradi\u017enik, \u0161pina\u010da), vzdr\u017eujemo normalno TT, skrbimo za redno telesno aktivnost, zni\u017eamo pitje alkoholnih pija\u010d na le 1 do 2 enoti (10 do 20g.).<\/p>\n

Okus neslane hrane izbolj\u0161amo na ve\u010d na\u010dinov:
\n– s primerno toplotno obdelavo \u017eivil (gratiniranje., pe\u010denje na \u017earu);
\n– z izbiro sve\u017eih, aromati\u010dnih \u017eivil (korenje,\u010debula,\u010desen):
\n– s primernimi dodatki za\u010dimb (peter\u0161ilj, drobnjak, majaron, timijan, lovor, kumina, jane\u017e, mu\u0161katni ore\u0161\u010dek, poper, sladka paprika.. .)<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Bolnik u\u017eiva dieto z 2000 kcal na dan. Koliko ma\u0161\u010dob (v gramih) lahko najve\u010d vsebuje dnevna prehrana, skupaj s skritimi in dodanimi ma\u0161\u010dobami? 30% M = 600 kcal 2000 kcal\u2026\u2026\u2026\u2026100% 66,6 gr ma\u0161\u010dob X kcal\u2026\u2026\u2026\u202630% 1gM=9 kcal =38KJ Ra\u010dun 30X2000=60000\/100=600\/9=66,6g Bolnik potrebuje za vzdr\u017eevanje telesne te\u017ee 2000 kcal\/na dan. Kak\u0161na je njegova dieta (kcal\/na dan), … Preberi ve\u010d o Prehrana in dietetika vpra\u0161anja in odgovori 1.del<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1031],"tags":[1042,1033,1046,1045,1032,1044,1043],"class_list":["post-867","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-2letnik-prehrana-in-medicinska-dietetika","tag-2letnik-medicinska-dietetika-in-prehrana","tag-dietetika","tag-index-telesne-mase","tag-itm","tag-prehrana-in-medicinska-dietetika","tag-prehranjevanje","tag-vprasanja-in-odgovori-dietetika-in-prehrana"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/867","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=867"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/867\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=867"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=867"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=867"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}