{"id":871,"date":"2009-08-25T16:23:37","date_gmt":"2009-08-25T15:23:37","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=871"},"modified":"2010-06-01T10:04:21","modified_gmt":"2010-06-01T09:04:21","slug":"prehrana-in-dietetika-vprasanja-in-odgovori-dieta-holesterol-povisan","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/prehrana-in-dietetika-vprasanja-in-odgovori-dieta-holesterol-povisan\/","title":{"rendered":"Prehrana in dietetika vpra\u0161anja in odgovori 2.del"},"content":{"rendered":"

\"holesterol-dieta\"Dieta pri holesterolu?<\/strong>
\nPri zmernem u\u017eivanju holesterola predpi\u0161emo dieto z manj kot 300 mg. holesterola na dan, pri visokem zvi\u0161anju pa dopu\u0161\u010damo v prehrani do 150 g holesterola.<\/p>\n

Pri sestavljanju jedilnikov je pomembno,da izbiramo \u017eivila z minimalno koli\u010dino holesterola.Pomembna je tudi opustitev kajenja, redna telesna aktivnost, ve\u010d za\u0161\u010ditnih snovi v prehrani, obvezno shuj\u0161anje na normalno telesno te\u017eo.<\/p>\n

Priporo\u010dena \u017eivila so: \u010drni kruh, ka\u0161e, ri\u017e, testenine, delno posneto mleko ,pusti siri, beljak, nemastne juhe, morske ribe, ostrige, pi\u0161\u010dan\u010dje meso, puranje meso, teletina, zajec jagnjetina, vse vrste sadja in zelenjave brez dodatkov soli, sladkorja, ma\u0161\u010dob, sadni \u017eeleji brez sladkorja, sadne solate, orehi mandeljni, kostanj, \u010daj, brezalkoholne pija\u010de z malo sladkorja.<\/p>\n


\nKatere ma\u0161\u010dobe so priporo\u010dene pri Holesterolu?<\/strong>
\nOlivno olje, ekstra son\u010dni\u010dno olje, olje oljne ogr\u0161\u010dice, ara\u0161idno olje. Ma\u0161\u010dobe z nenasi\u010denimi ma\u0161\u010dobnimi kislinami (oleinske kisline, omega3 ma\u0161\u010dobne kisline, cis ma\u0161\u010dobne kisline).<\/p>\n

Koliko \u0160kroba na dan?<\/strong>
\n\u0160krobno \u017eivilo mora biti v vseh obrokih. To so tisti OH ki ne dajejo hitrega povi\u0161anja ravni glukoze v krvi in ki, imajo manj\u0161o osmotsko aktivnost. Okrog 40-45% takih OH je priporo\u010dljivo SZO.<\/p>\n

Zgradba zdrave \u0161olske malice?<\/strong>
\nPred\u0161olski otrok 4-6 let: sadje, kruh, jogurt(2 dcl)
\n\u0160olski otrok 13-15 let: sadje. Kruh, jogurt (2.5 dcl)<\/p>\n


\nKak\u0161na je energijska gostota hrane pri varovalni prehrani pri sede\u010dem delu?<\/strong>
\nZelo lahko telesno delo zahteva za mo\u0161ke pod 11,5 MJ in za \u017eenske pod 8,4 MJ (2000 Kcal). Vse energijske in ne energijske hranilne snovi morajo biti \u010dimbolj enakomerno razdeljene med posameznimi dnevnimi obroki. \u0160tevilo dnevnih obrokov hrane naj bo ve\u010d kot 3. \u010casovni presledek 3-4 ure, obseg obroka 350 – 1250 ml.<\/p>\n


\nEnergijska gostota shuj\u0161evalne diete?<\/strong>
\nmanj kot 1 kcal\/g za debele osebe<\/p>\n

Sladila<\/strong><\/p>\n

HRANLJIVA SLADILA<\/strong><\/p>\n

saharidna sladila:
\n– monosaharidi: (glukoza, fruktoza)<\/p>\n

– disaharidi: (saharoza, laktoza, maltoza)<\/p>\n

\u0161krobna sladila:
\n– glukozni sirup, dekstroza, maltodekstrin, fruktozni sirup<\/p>\n

nadomestki sladkorja: nizko kalori\u010dna sladila<\/p>\n

NEHRANLJIVA SLADILA<\/strong>
\nSinteti\u010dno visoko intenzivna sladila
\nNaravna visoko intenzivna sladila z omejeno uporabo<\/p>\n

Fenilketonurija?<\/strong>
\nGuthrijev test za ugotavljanje izklju\u010ditve \u017eivila ki vsebuje beljakovine \u2013 omejena koli\u010dina sadja in zelenjave
\nFenilanalin deluje na mo\u017eganske celice in jih uni\u010duje.<\/p>\n

Juvenilni diabetes?<\/strong>
\n– dovoljeno 35g sladkorja, sadje, zelenjava, 5 \u2013 9 enot kruh, \u017eitarice, krompir 8 \u2013 16 E
\n
\nSondna prehrana?<\/strong>
\n25 \u2013 35 kcal\/kg TT<\/p>\n

Jedilnik onkolo\u0161kega bolnika z zmanj\u0161ano telesno te\u017eo!<\/strong>
\nZAJTRK: bela kava, pusta \u0161unka, \u010drn kruh, sadje
\nMALICA: jogurt, \u010drn kruh, sadje.
\nKOSILO:goveja juha, du\u0161eno meso, du\u0161en ri\u017e, zelena solata ali sadje, kremna rezina
\nMALICA:nemastno pecivo,kos sadja.
\nVE\u010cERJA: zelenjavno mesna solata \u010drn kruh, sadni jogurt<\/p>\n

1,5-2g visoko vrednih beljakovin \/ kg na dan, 50 % energetsko ve\u010dvredne hrane, kot jo bolnik porabi v mirovanju, dnevno se dopu\u0161\u010da do 200g pustega mesa ali 200g suhih stro\u010dnic ter okoli liter mleka ali mle\u010dnih izdelkov.<\/p>\n

Dieta pri akutni driski – jedilnik?<\/strong><\/p>\n

1. Dan<\/strong>
\nZAJTRK:pre\u017eganka na suho, mehko kuhano jajce
\nMALICA: naribana in porjavela jabolka
\nKOSILO: koren\u010dkova juha s pasiranim jajcem, prepe\u010denec.
\nVE\u010cERJA: skuta, prepe\u010denec, naribano jabolko
\nDRUGI DOPOLNILNI OBROKI: \u010daj s saharinom po \u017eelji, neomejeno.<\/p>\n

2. Dan<\/strong>
\nZAJTRK: jogurt, prepe\u010denec ali en dan stari kruh.
\nMALICA: mehko kuhano jajce, kruh.
\nKOSILO: nemastna tele\u010dja juha, du\u0161en pi\u0161\u010danec, pire krompir, zelenjava, ka\u0161a, jabol\u010dna \u010de\u017eana s saharinom.
\nMALICA: \u010daj s saharinom, keksi.
\nVE\u010cERJA: kuhan zdrob ali ri\u017e na polovi\u010dnem mleku, sadna \u010de\u017eana ali kompot s saharinom
\nDRUGI DOPOLNILNI OBROKI: po \u017eelji \u010daj s saharinom,razred\u010deni sadni sokovi<\/p>\n

Kaj vpliva na izbor hrane?<\/strong>
\nraziskava v EU- vplivi na izbiro hrane med \u010dlanicami EU<\/p>\n

sve\u017eost in kvaliteta hrane (74%)<\/p>\n

cena \u017eivil (43%)<\/p>\n

okus hrane (38%)<\/p>\n

zdrava prehrana (32%)<\/p>\n

\u017eelja drugih dru\u017einskih \u010dlanov (29%)<\/p>\n


\nKaj je zdrava prehrana?<\/strong>
\n– Definicija zdrave prehrane: Zdrava prehrana predstavlja re\u017eim prehrane, ki ohranja in krepi \u010dlovekovo zdravje, vpliva optimalno na rast in razvoj, na dobro po\u010dutje in delovno storilnost. Vklju\u010duje varno energijsko ravnote\u017eje); funkcionalno in biolo\u0161ko sprejemljivo hrano v okviru dolo\u010denih kulturnih skupnosti.<\/p>\n

Je za zdravje najbolj primeren in dognan model zdrave prehrane. Gre za prehrano bolnega in zdravega \u010dloveka. Biti mora varna, uravnote\u017eena, biolo\u0161ko sprejemljiva, varovalna, gastronomsko sprejemljiva, upo\u0161tevati pa se morajo dostopnost hrane, prehrambene navade, socialno ekonomski in kulturni dejavniki, kakovost hrane.<\/p>\n


\nKaj vklju\u010duje zdrava prehrana?<\/strong><\/p>\n

Re\u017eim prehrane, ki obsega:
\n– \u0161tevilo dnevnih obrokov
\n– \u010das u\u017eivanja dnevnih obrokov
\n– \u010dasovni presledek med obroki
\n– obseg obroka hrane
\n– energijsko gostoto obroka
\n– temperaturo obroka
\n– hitrost u\u017eivanja
\n– konsistenco hrane: teko\u010da, ka\u0161asta, pasirana
\n– \u017eivilski sestav obroka hrane (gastronomsko kulinari\u010dni vidik obroka)<\/p>\n

Osnovne sestavine napitkov pri \u0161portnikih?<\/strong>
\nVitamini, minerali, vitamin C, Zn, Cu,Mn, Ca, Mg, Cr,Se, ORS.<\/p>\n

OCENA STANJA PREHRANE<\/strong><\/p>\n

jedilnikov neke osebe na podlagi priporo\u010denega vnosa hranil in energije ni mogo\u010de to\u010dno oceniti, ker ne poznamo individualnih potreb te osebe,<\/p>\n

referen\u010dnih vrednosti ni mogo\u010de in ni potrebno dosegati vsak dan (mora biti na teden), zato referen\u010dne vrednosti delamo 1x na teden in ne vsak dan. Pri tem uporabljamo \u0161e druge preiskave: antropometri\u010dne, klini\u010dne, biokemi\u010dne,\u2026<\/p>\n

INDIVIDUALNO PREHRAMBENO SVETOVANJE<\/strong><\/p>\n

za individualno prehrambeno svetovanje se referen\u010dne vrednosti lahko uporabljajo le kot orientacija<\/p>\n

z jedilniki na podlagi referen\u010dnih vrednosti lahko pri posameznikih samo pribli\u017eno pokrijemo potrebe<\/p>\n

oceno stanja prehrane- jedilnikov neke osebe na podlagi priporo\u010denega vnosa hranil in energije ni mogo\u010de to\u010dno oceniti, ker ne poznamo individualnih potreb te osebe<\/p>\n

referen\u010dnih vrednosti ni mogo\u010de in ni potrebno dosegati vsak dan (mora biti na teden)<\/p>\n

pri posamezniku je priporo\u010den vnos hranila ali energije le ciljna koli\u010dina, s katero le pribli\u017eno zagotovimo zadostni vnos dolo\u010dene hranilne snovi<\/p>\n

pri sestavljanju jedilnikov pazimo na: pestrost vsakdanjih jedilnikov, prehranjevalne in kulturne navade ljudi, atraktivno ponudbo hrane, redno prehrano s 3 ali 5 dnevnimi obroki, vitaminsko in mineralno bogato hrano z dovolj sve\u017eega sadja in zelenjave, zadostno koli\u010dino teko\u010din, s tem, da \u010dimbolj izklju\u010dimo ocvrte jedi<\/p>\n

upo\u0161tevamo tudi ali oseba potrebuje posebno terapevtsko dieto, ali obstaja alergija in\/ali toleranca na hrano in kak\u0161ne so prehranjevalne navade \u010dloveka<\/p>\n

hrana mora biti energijsko in hranilno uravnote\u017eena glede na starost in spol<\/p>\n

dnevni obrok hrane ne sme vsebovati ve\u010d kot 30-35% ma\u0161\u010dob glede na celodnevne energijske potrebe<\/p>\n

dnevni obrok hrane mora vsebovati okrog 30g dietnih vlaknin<\/p>\n

dnevno ponudimo najmanj 3 glavne obroke hrane: obilnej\u0161a obroka sta zajtrk in kosilo, manj obilna je ve\u010derja, ki naj bo po 5. uri popoldan<\/p>\n

dopolnilni dnevni obrok hrane (malica) lahko vsebujejo le kos sadja in\/ali kos nemastnega peciva<\/p>\n

Vrste prehrane? Priporo\u010dena, tracionalna, alternativna<\/strong>
\nPREHRANA \u010cLOVEKA- MODEL PREHRANE- je zadovoljevanje \u010dlovekovih potreb po hrani in pija\u010di<\/p>\n

\u010clovek je vsejed. U\u017eiva me\u0161ano hrano. Ima zobovje, dol\u017eino \u010drevesja in presnovo, prilagojeno vsejedcu.<\/p>\n

Lo\u010dimo:<\/p>\n

Priporo\u010deno (zdravo) prehrano, ki je za zdravje \u010dloveka najbolj primeren in najbolj dognan model prehrane (dietna prehrana)<\/p>\n

Tradicionalno in\/ali ljudsko prehrano (uveljavljen na\u010din prehrane na dolo\u010denem obmo\u010dju ali prehrana dolo\u010dene skupnosti, ki se prena\u0161a iz roda v rod, ali prehranjevalne navade in obi\u010daji, tudi pod vplivom socialno-ekonomskih pogojev<\/p>\n

Alternativno prehrano, ki je ena od dveh izklju\u010dujo\u010dih se oblik prehrane (poznamo \u0161e prehranske, alternativne, klasi\u010dne modele prehrane (makrobioti\u010dna, vegetarijanska itn) in \u0161tevilne \u00bbboom\u00ab modne oblike prehrane, ki jih objavljajo dnevni \u010dasopisi.<\/p>\n

Danes razpolagamo z dokazi, da dolo\u010deni vedenjski vzorci v prehrani in \u017eivljenju \u010dloveka lahko delujejo kot dejavniki tveganja, ki ogro\u017eajo zdravje
\n
\nVAROVALNI U\u010cINEK PRIPORO\u010cENE PREHRANE (po SZO)<\/strong><\/p>\n

prehrambeni kazalci zdrave prehrane po priporo\u010dilih SZO so povezani z zni\u017eano splo\u0161no in specifi\u010dno umrljivostjo zaradi bolezni srca in o\u017eilja<\/p>\n

celotni prehrambeni vzorec pa je znatno bolj u\u010dinkovit kot pa vsota preventivnih u\u010dinkov posameznih parametrov zdrave prehrane<\/p>\n

za\u0161\u010ditni dejavniki v prehrani lahko omilijo posamezne dejavnike tveganja za prezgodnjo obolevnost in umrljivost (antioksidanti, vitamini,\u2026)<\/p>\n

Kaj vsebuje povpre\u010dna slovenska prehrana?<\/strong>
\n– premalo zelenjave,
\n– optimalna koli\u010dina mesa,
\n– preve\u010d soli,
\n– ve\u010d kot 40% ma\u0161\u010dob, ve\u010d kot 10% nasi\u010denih ma\u0161\u010dob,
\n– \u0161e dovolj sadja in zelenjave (na spodnji meji),
\n– sladkor \u0161e v dovoljenih mejah<\/p>\n

ZNA\u010cILNOSTI VEGETARIJANSKE PREHRANE<\/strong><\/p>\n

la\u017eja oblika vegetarijanske prehrane (lakto-ovo) je lahko za sede\u010dega, sodobnega \u010dloveka povsem zdrava prehrana-<\/p>\n

pri strogi vegetarijanski prehrani- brez mleka in jajc (veganska oblika, frutarijsanstvo), lahko pride do pomanjkanja esencialnih hranil<\/p>\n

vsebuje dovolj folne kisline, vitamina B1, C in A, dietnih vlaknin in ogljikovih hidratov, manj pa vitamina B12, B6 ter rudnin. Poseben problem predstavljajo slede\u010di esencialni elementi: cink, kalcij, magnezij, \u017eelezo, mangan, selen in baker<\/p>\n

\u010de vegetarijanski prehrani ni dodanih dovolj stro\u010dnic in lupinastega sadja lahko pride do pomanjkanja beljakovin<\/p>\n

samo rastlinska prehrana vsebuje izredno malo ali ni\u010d vitamina B12. lahko pride tudi do pomanjkanja vitamina B6<\/p>\n

otroci, ki u\u017eivajo vegetarijansko prehrano v \u010dasu intenzivnega razvoja in rasti so nekoliko ni\u017eje rasti od vrstnikov- (energijsko redka prehrana, zlasti pomanjkanje vitamina D, beljakovin, vitamina B12, B6, PP faktorja, kalcija, \u017eeleza in cinka)<\/p>\n

Kaj so funkcionalna \u017eivila?<\/strong><\/p>\n

So \u017eivila, ki imajo dolo\u010den dober u\u010dinek na zdravje (malo hrana, malo zdravilo).<\/p>\n

Funkcionalna komponenta naravnega ali novega \u017eivila in prehrane je lahko esencialna, makro ali mikro hranilo, hranilo, ki ni esencialno, ali komponenta, ki ne deluje antinutritivno<\/p>\n

to so dejansko \u017eivila in dieteti\u010dni izdelki s terapevtsko indikacijo, ki prepre\u010dujejo ali zdravijo bolezen<\/p>\n

namenjena so za samozdravljenje, ki je omejeno na prepre\u010devanje, laj\u0161anje in odpravljanje simptomov ali zdravstvenih te\u017eav, ki so praviloma tak\u0161na, da ne zahtevajo posvetovanja z zdravnikom oz. se z njimi dose\u017eejo drugi medicinsko opravi\u010deni cilji (vit. C)<\/p>\n

zanje je zna\u010dilna sorazmerna ne\u0161kodljivost. So lahko tudi sestavni del na\u0161e vsakdanje prehrane<\/p>\n

kot funkcionalna zdravila se lahko registrirajo samo, \u010de je znanstveno ugotovljen njihov u\u010dinek na zdravje ljudi<\/p>\n

PREHRANSKA DOPOLNILA<\/strong><\/p>\n

so izdelki, ki vsebujejo prehransko in fiziolo\u0161ko pomembne sestavine \u017eivil (eno ali ve\u010d) v koncentrirani obliki. Ne presegajo zakonskih dolo\u010dil, uvr\u0161\u010damo jih med \u017eivila in zdravila, njihova uporaba je peroralna<\/p>\n

poleg pripravkov, ki so registrirani kot zdravila je tr\u017ei\u0161\u010de preplavljeno s \u0161tevilnimi izdelki, ki jih uvr\u0161\u010damo med prehranska dopolnila<\/p>\n

ljudje u\u017eivajo prehranska dopolnila (vitamine, minerale, antioksidante in druge) ter funkcionalna \u017eivila kot dopolnilo k dnevni, tudi hranilno pomanjkljivi prehrani z namenom prepre\u010diti bolezen ali izbolj\u0161ati kvaliteto \u017eivljenja. To pa je lahko drago, nepotrebno, neu\u010dinkovito ali celo \u0161kodljivo za zdravje in po\u010dutje<\/p>\n

Priporo\u010dila za prehranska dopolnila:<\/strong><\/p>\n

manj\u0161i vnos s hrano<\/p>\n

po kvaliteti slaba hrana<\/p>\n

enoli\u010dna prehrana<\/p>\n

redukcijske diete (manj kot 1200 kcal)<\/p>\n

intoleranca in alergija ter averzija<\/p>\n

zmanj\u0161an tek (akutne in kroni\u010dne bolezni, stres)<\/p>\n

te\u017eje u\u017eivanje hrane zaradi bolezni, invalidi, starost,..)<\/p>\n

pove\u010dane potrebe<\/p>\n

psihofizi\u010dni napori, stresna stanja<\/p>\n

vrhunski \u0161port<\/p>\n

onesna\u017eenost zraka, vode in hrane<\/p>\n

osebe v dolo\u010denih \u017eivljenjskih obdobjih s pove\u010danimi potrebami: otroci, mladostniki, nose\u010dnice,\u2026<\/p>\n

kroni\u010dni bolniki (infekti, po operacijah, rekreativci,\u2026)<\/p>\n

interakcija hranil in zdravil<\/p>\n

zloraba alkohola, kave, tobaka<\/p>\n

Kako dolo\u010damo kandidate za huj\u0161anje?<\/strong>
\nDEBELOST- kdo so kandidati za huj\u0161anje<\/p>\n

ITM ve\u010d kot 30<\/p>\n

ITM ve\u010d kot 25 s pridru\u017eenimi boleznimi<\/p>\n

Pove\u010dana telesna te\u017ea pri visoko motiviranih osebah, ki te\u017eko vzdr\u017eujejo normalno telesno te\u017eo<\/p>\n

Osebe, ki so pridobile telesno te\u017eo po prenehanju kajenja<\/p>\n

Kaj je dietni re\u017eim za vzdr\u017eevanje normalne telesne te\u017ee? Kaj vklju\u010duje varovalni re\u017eim prehrane za presnovo?<\/strong>
\nDIETNI RE\u017dIM za vzdr\u017eevanje normalne telesne mase (nemerjena dieta)<\/p>\n

redna prehrana z 3-5 obroki dnevno<\/p>\n

energijsko redka prehrana z manj ma\u0161\u010dob, sladkorjev in ve\u010d sadja in zelenjave (400-800 g dnevno)<\/p>\n

obilnej\u0161i dnevni obrok hrane je zjutraj, manj obilen pa za ve\u010derjo<\/p>\n

Osnovni namen dietne prehrane?<\/p>\n

vzdr\u017eevanje normalne prehranjenosti, tudi zni\u017eanje ali pove\u010danje telesne te\u017ee ob neustrezni prehranjenosti<\/p>\n

odsotnost simptomov in znakov bolezni<\/p>\n

prepre\u010devanje in zaviranje akutnih in kroni\u010dnih zapletov bolezni<\/p>\n

izbolj\u0161anje kvalitete \u017eivljenja in normalne socialne sposobnosti bolnika<\/p>\n

zmanj\u0161anje smrtnosti.<\/p>\n

Kaj je progresivan dieta?<\/strong><\/p>\n

Dieta vklju\u010duje prehrano od teko\u010de do mehke oziroma trde (obi\u010dajne) hrane. Priporo\u010damo jo pri ne komplicirani kirur\u0161kih bolnikih, pri navzeji in driski, prebavnih motnjah, po prehodu na oralno dieto. Tudi ve\u010dina hudo prizadetih bolnikov lahko sprejme le teko\u010do hrano, ker so preve\u010d bolni, da bi lahko u\u017eivali normalno hrano. Progresivna diete se lahko nana\u0161ajo tudi na eno hranilo, npr. od manj slane no normalno slane hrane itn.<\/p>\n

Kaj je zna\u010dilno za prehrano diabetika?<\/strong><\/p>\n

Ustaljen in zdrav re\u017eim prehrane s 4-5 obroki na dan, ki naj bi bili enakomerno razporejeni v dnevnem jedilniku. Iz prehrane so izklju\u010deni vsi sladkorji in sladkorna \u017eivila in so nadome\u0161\u010deni z nadomestki..
\n– posebna pozornost v koli\u010dini OH;
\n– \u010dim manj\u0161a koli\u010dina ma\u0161\u010dob (posebno \u017eivalskih);
\n– dovolj vlaknin;
\n– zmerna koli\u010dina soli.<\/p>\n

Posledice pomanjkanja vitaminov zaradi enoli\u010dne prehrane?<\/strong><\/p>\n

Tiamnin:prevladujo\u010da ogljikohidratna hrana, kuhana v vodi (poliran ri\u017e. surove ribe).
\nNiacin:prevladujo\u010da koruzna hrana brez mesa, mleka, jajc.
\nBiotin: dolgotrajna prehrana s surovimi jajci.
\nAskorbinska kislina: premalo sadja, zelenjave; samo kuhana hrana.
\nFolati: premalo listnate zelenjave in stro\u010dnic; samo kuhana hrana.
\nCiankobalmin: veganstvo, frutarijanstvo
\nRetinoidi: \u017eitna prehrana z malo zelenjave, sadja, mesa, jajc, mle\u010dnih izdelkov; dojen\u010dki zalivani s posnetim mlekom.
\nEergokalciferol: premalo son\u010denja. mleka. rib, jajc, obogatene hrane.
\nTokoferol: uporaba samo rafiniranih \u017eitnih izdelkov, brezraslinskih olj, ore\u0161kov, listnate zelenjave<\/p>\n

Pomanjkanje mineralov zaradi enoli\u010dne prehrane?<\/strong>
\nKalcij: premalo mleka in mle\u010dnih izdelkov, rib (sardin) veliko oksalatov in filtratov
\nMagnezij: veliko mle\u010dnih izdelkov in malo \u017eit, ore\u0161kov, stro\u010dnic, rib, listnate zelenjave
\n\u017delezo: premalo mesa in sadja ( vitamina C ) ter veliko filtratov, oksalatov, mleka, \u010daja, kave
\nCink: samo presen kruh in veliko filtratov, stro\u010dnic, vlaknin, malo mesa
\nKrom: samo rafinirana hrana z malo mesa in zelenjave
\nJod, selen, flour: osiroma\u0161ana prehrana in voda, \u010de ni elementov v vodi in zemlji<\/p>\n

Kaj je dnevna potreba po vitaminu D?<\/strong>
\n5 mg\/dan
\n
\nKak\u0161ne so deficitarne bolezni?<\/strong>
\nKlasi\u010dne deficitarne bolezni so: kroni\u010dno gladovanje (kaheksija): pomanjkanje energijskih hranil, kva\u0161iorhor \u2013 sindrom beljakovinskega pomanjkanja, prehrambena slabokrvnost \u2013 (pomanjkanje \u017eeleza, folatov, vitamina B12), Beriberi \u2013 pomanjkanje vitamin B1, Pelagra: pomanjkanje niacina, Skurbut pomanjkanje vitamina C, Rahitis in Osteomalacija: pomanjkanje vitamin D, Keratomalacija: pomanjkanje vitamina A, Endemska gol\u0161a in
\nkretenizem \u2013 pomanjkanje Joda, Ke\u0161anska bolezen: pomanjkanje selena, Sindroma pomanjkanja cinka.<\/p>\n

Kaj so civilizacijske bolezni?<\/strong>
\nDriska, bolezni srca in o\u017eilja, rak, alkoholizem, sladkorna bolezen, debelost, AIDS, skorbut, katarakta, anemija, gol\u0161a, osteoporoza<\/p>\n

Dietna prehrana?<\/strong>
\nJe predpisana, izbrana, priporo\u010dena, varovalna, zdrava hrana za zdravega ali v zdravju posebno ogro\u017eenega \u010dloveka ali bolnika. Osnovni cilj dietne prehrane je vzdr\u017eevanje normalne prehranjenosti, ki je pogoj za uspe\u0161no zdravljenje.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Dieta pri holesterolu? Pri zmernem u\u017eivanju holesterola predpi\u0161emo dieto z manj kot 300 mg. holesterola na dan, pri visokem zvi\u0161anju pa dopu\u0161\u010damo v prehrani do 150 g holesterola. Pri sestavljanju jedilnikov je pomembno,da izbiramo \u017eivila z minimalno koli\u010dino holesterola.Pomembna je tudi opustitev kajenja, redna telesna aktivnost, ve\u010d za\u0161\u010ditnih snovi v prehrani, obvezno shuj\u0161anje na normalno … Preberi ve\u010d o Prehrana in dietetika vpra\u0161anja in odgovori 2.del<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1031],"tags":[1047,1049,3668,1048,1050],"class_list":["post-871","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-2letnik-prehrana-in-medicinska-dietetika","tag-2letnik-prehrana-in-dietetika","tag-holesterol-dieta","tag-2letnik-prehrana-in-medicinska-dietetika","tag-progresivna-dieta","tag-solska-malica"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/871","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=871"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/871\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=871"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=871"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=871"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}