{"id":8791,"date":"2016-04-08T06:35:32","date_gmt":"2016-04-08T05:35:32","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=8791"},"modified":"2016-04-08T09:10:07","modified_gmt":"2016-04-08T08:10:07","slug":"24-urno-snemanje-ekg-holter","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/24-urno-snemanje-ekg-holter\/","title":{"rendered":"24 urno snemanje EKG – Holter"},"content":{"rendered":"

Holter monitoring je neinvazivna preiskava, s katero lahko dolo\u010deno obdobje ( 24 ur, lahko tudi 48 ur) neprekinjeno spremljamo dinamiko sr\u010dne frekvence in EKG-a. Namen holterja je 24-urno spremljanje EKG-ja; zaznavanje motenj ritma, spremljanje sr\u010dne frekvence, tako ob naporu, kakor tudi v mirovanju, spremljanje ST spojnice, \u010deprav le ta ni \u010disto to\u010dna, je zgolj informativna. Holter zapis slu\u017ei tudi za kontrolo delovanja pace makerja in kontrolo medikamentoznega zdravljenja ( Bala\u017eic Gjura, 2012 ).<\/p>\n

S holter monitoringom ugotavljamo kako se srce odziva ob normalnih dnevnih aktivnostih. Lahko ga uporabimo tudi po sr\u010dnem infarktu, za diagnostiko motenj sr\u010dnega ritma in pa v \u0161tudijske namene pri odkrivanju \u00bb nove medicine \u00ab.\u00a0 Holter monitoring nam pomaga pri postavljanju diagnoz kot so atrijska fibrilacija, palpitacije, atrijska tahikardija, supraventrikularna tahikardija, ugotavljanje razloga omedlevice, bradikardija in ventrikularna tahikardija ( Medline Plus, 2014 ).<\/p>\n

Holter monitorizacija ne pomaga le pri opredelitvi motenj sr\u010dnega ritma, ampak je pomembna tudi pri vrednotenju uspe\u0161nosti zdravljenja z antiaritmiki. Poznavanje anatomije in fiziologije srca, znake aritmij, delovanje sr\u010dne mi\u0161ice, komplikacij, ustrezne komunikacije in metode dela, so vsebine, ki jih mora dobro poznati medicinska sestra, ki obravnava pacienta z motnjo sr\u010dnega ritma. Za 24h snemanje EKG-ja tako v po\u0161tev pridejo pacienti z motnjami sr\u010dnega ritma. To pa je le ena izmed preiskav s katero ugotavljamo motnje sr\u010dnega ritma ( Stegne, 2010 ).<\/p>\n

2 RE\u0160EVANJE PROBLEMA IZ PODRO\u010cJA ZN<\/strong><\/p>\n

Subjektivne te\u017eave pacienta, ki jih zazna med motnjami sr\u010dnega ritma, so lahko zelo razli\u010dne. Odvisne so od vrste aritmije, kardiocirkulatornega stanja in psihi\u010dne ob\u010dutljivosti pacienta. Pogosto to\u017eijo o neenakomernem, hitrem bitju srca, preskakovanju srca, omotica, slabost, te\u017eko dihanje, znojenje in bole\u010dina za prsnico. Pri starej\u0161ih osebah se lahko pojavi zmedenost. Pacienta z motnjo sr\u010dnega ritma je potrebno takoj hospitalizirati. Ob sprejemu pacienta, medicinska sestra sodeluje v diagnosti\u010dno terapevtskem programu, osredoto\u010di se na najbolj aktualne negovalne probleme, kot so prizadetost pacienta, strah, bole\u010dina, negotovost (Stegne, 2010 ).<\/p>\n

Po naro\u010dilu zdravnika specialista, se pacientu namesti aparat za 24- urno snemanje EKG-ja. V Kliniki Golnik na oddelku za intenzivno terapijo in nego imamo obrazec z navodili za preiskovanca. Aparat za 24- urno merjenje EKG je sestavljen iz samolepilnih elektrod, torbice v kateri je name\u0161\u010den aparat, v aparatu je spominska kartica, ki se po 24h samodejno izklju\u010di. Na prsni ko\u0161 preiskovanca namestimo 5 elektrod, ki so preko \u017eic povezane na aparat EKG. Pred namestitvijo le teh je potrebno o\u010distiti ko\u017eo pacienta z razku\u017eilom, da ko\u017eo razmastimo, saj to pripomore k bolj natan\u010dnim rezultatom. Aparat bo v za\u0161\u010ditni torbici, ki jo lahko namestimo na pas ali okoli vratu. Pacientu damo obrazec kjer naj bele\u017ei dnevno aktivnost po urah, kaj je \u010dez dan delal ( po\u010ditek, fizi\u010dna aktivnost), \u010de je opazil spremembe v po\u010dutju naj to dokumentira, napi\u0161e naj natan\u010den \u010das pojava te\u017eav, vrsto te\u017eav in okoli\u0161\u010dine ob te\u017eavah ( telesni napor, razburjenje,… ) ( Klinika Golnik, 2010 ).<\/p>\n

Po namestitvi aparata in preverjanju znanja \u010de je pacient navodila razumel, se lahko odpravi domov. Doma naj opravlja obi\u010dajno aktivnost, zaradi name\u0161\u010denega aparata ni indicirano, da se mora izogibati vsakdanjim aktivnostim. Vsa zdravila, ki jih pacient redno prejema, jemlje doma redno naprej. Po 24 urah se pacient ponovno zglasi na Oddelku za intenzivno terapijo in nego, kjer bodo aparat sneli in posnetek pregledali ( Klinika Golnik, 2010 ).<\/p>\n

[wp_ad_camp_1]<\/p>\n

3 KRITI\u010cNO MNENJE<\/strong><\/p>\n

Menim, da je \u017eivljenje z motnjami sr\u010dnega ritma zelo te\u017eko, zato je vloga medicinske sestre zelo pomembna. Medicinska sestra mora biti ve\u0161\u010da pri prepoznavanju znakov motenj sr\u010dnega ritma, ukrepanju pri le teh in pa strokovno podkovana pri izvajanju preiskav kot je 24- urno merjenje EKG. Znati mora pravilno namestiti aparat in pa pravilno podu\u010diti pacienta o ravnanju z aparatom ter bele\u017eenju dnevne aktivnosti med preiskavo. Pacient z motnjami sr\u010dnega ritma je lahko \u017eivljensko ogro\u017een, zato so preiskave po mojem mnenju nujne. Na oddelku za intenzivno nego in terapijo sem imela mo\u017enost sodelovanja pri name\u0161\u010danju aparata za 24- urno snemanje EKG, pri edukaciji pacienta in pri odstranjevanju aparata.<\/p>\n

4 LITERATURA<\/strong><\/p>\n