{"id":8812,"date":"2016-04-08T07:48:17","date_gmt":"2016-04-08T06:48:17","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=8812"},"modified":"2016-04-08T09:37:45","modified_gmt":"2016-04-08T08:37:45","slug":"nevarnost-aspiracije-pri-starostniku-aspiracija-hrane","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/nevarnost-aspiracije-pri-starostniku-aspiracija-hrane\/","title":{"rendered":"Nevarnost aspiracije pri starostniku"},"content":{"rendered":"

Z leti pride pri starostnikih do sprememb v anatomiji in fiziologiji v ustih in \u017erelu, te pa pove\u010dujejo mo\u017enost nastanka motenj. Bistveno za motnje je, da se pojavijo po\u010dasi. V ospredju je po\u010dasnost \u017eve\u010denja in premikanja jezika ter zmanj\u0161ana mo\u010d jezika za potiskanje hrane v \u017erelo. Slab\u0161a zapora dihalnih poti omogo\u010da pogostej\u0161e zatekanje hrane in teko\u010dine v sapnik in plju\u010da. Pogosteje in prej se starej\u0161imu zaleti teko\u010dina in hrano te\u017ee po\u017ere. Ve\u010dje so mo\u017enosti, da gre hrana v grlo, sapnik ali plju\u010da (\u017demva, Dostopno na: http:\/\/www.zdruzenjecvb.com\/clanki\/pdf\/18-motnje<\/strong>-poziranja.pdf).<\/p>\n

Pri starostnikih z motnjami po\u017eiranja, bodisi zaradi te ali one bolezni, je vedno nevarnost aspiracije zaradi oslabljenega ali celo ugaslega po\u017eiralnega refleksa in utegne zaradi tega priti do zadu\u0161itve. Velik problem je tudi ustrezno hranjenje (Mlakar N., ,dostopnona:http:\/\/www.obzornikzdravstvenenege.si\/Celoten_clanek.aspx?ID).<\/p>\n

Torej je najve\u010dja nevarnost pri bolnikih z motjami po\u017eiranja nevarnost aspiracije. Pri tem zaide hrana v sapnik namesto v po\u017eiralnik. Hrana ali pija\u010da se zaleti, povzro\u010di ka\u0161lanje in davljenje – bolnik lovi sapo. \u010ce zaide hrana ali pija\u010da v plju\u010da, lahko to povzro\u010di aspiracijsko plju\u010dnico (Rozman M., Kisner N., Klasinc M., Ver\u010dko Pernat S. 2006).<\/p>\n

Bolniki sami nimajo ob\u010dutka, \u010de se jim karkoli ustavi v \u017erelu. Lahko je to hrana ali pa slina. Prav zato prosimo svojce, da brez na\u0161e vednosti ne dajejo nobene hrane ali pija\u010de. Aspirator naj bo vedno pirpravljen v neposredni bli\u017eini bolnika. Ni tu nevarnost samo pri zau\u017eitju hrane ali pija\u010de, pri teh bolnikih je tudi pove\u010dana sekrecija. Bolnika aspiriramo po potrebi, ve\u010dkrat na dan, pred hranjenjem. Pri aspiraciji moramo paziti, da aspiriramo dovolj globoko, da o\u010distimo vso sluz in sekrete, ki se nabirajo v ustih in \u017erelu. Pazimo, da bolnika pri aspiraciji ne ranimo in, da posega ne opravljamo, \u010de je za bolnika neprijetno. Raje aspiracijo ponovimo \u010dez nekaj \u010dasa<\/p>\n

(Mlakar.,dostopnona:http:\/\/www.obzornikzdravstvenenege.si\/Celoten_clanek.aspx?ID).<\/p>\n

Motnje po\u017eiranja prepoznamo po naslednjih znakih: mo\u010dno slinjenje, hrana zastaja v ustih in izteka iz ust, naporno, bole\u010de po\u017eiranje, posebni zvoki pri po\u017eiranju, ka\u0161elj, du\u0161enje (Fink, 2008).<\/p>\n

    \n
  1. RE\u0160EVANJE PROBLEMA<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

    Pri po\u017eiranju je pomemben polo\u017eaj glave, vratu in telesa, ker bomo z dolo\u010denim polo\u017eajem spodbujali dolo\u010dene mi\u0161ice in s tem olaj\u0161ali po\u017eiranje. Na primer dotik prsnega ko\u0161a z brado ali zasuk glave na zdravo stran pri enostranski okvari povratnega grlnega \u017eivca omogo\u010da la\u017eje po\u017eiranje. Izbor hrane pri motnjah po\u017eiranja ima 3 namene: zmanj\u0161evanje mo\u017enosti aspiracije, zagotavljanje u\u017eivanja ustrezne hranilne hrane in dovolj teko\u010dine ter skrb za izbolj\u0161evanje in krepitev sposobnosti po\u017eiranja. Prilagoditev diete je ob\u010dajna glede gostote. Obi\u010dajno je hrana pretla\u010dena, mleta, ka\u0161asta. Z dolo\u010denimi sredstvi lahko teko\u010dino naredimo bolj gosto(\u017demva M.,<\/p>\n

    Dostopno na:http:\/\/www.obzornikzdravstvenenege.si\/Celoten_clanek.aspx?ID).<\/p>\n

    Zakaj ka\u0161asta hrana? Ker domnevajo, da je teko\u010dina sicer dovolj redka, da jo oslabljena mi\u0161i\u010dna mo\u010d po\u017eiralnika spravi navzdol, vendar je dra\u017eljaj teko\u010dine pre\u0161ibak, da bi spro\u017eil oslabljen po\u017eiralni refleks. Ostra hrana pa je dovolj mo\u010dan dra\u017eljaj, da morda spro\u017ei oslabljen po\u017eiralni refleks, vendar je mi\u0161i\u010dna mo\u010d tako slaba, da hrane ne more spraviti navzdol. Ka\u0161asta hrana pa je obenem dovolj gosta, da spro\u017ei oslabljemi po\u017eiralni refleks in dovolj redka, da jo oslabljene mi\u0161ice po\u017eiralnika spavijo navzdol. Za bolnika, ki ima pri po\u017eiranju motnje se moramo za hranjenje ustrezno pripraviti . Truditi se moramo, da bo hrano u\u017eival na \u010dim naravnej\u0161i na\u010din. Vzeti si moramo dovolj \u010dasa in se bolniku posvetiti. Nekje v bli\u017eini si pripravimo aspirator in vse potrebno za aspiracijo. Vendar pa bolniku ne smemo pokazati, da se sami bojimo hranjenja in smo v strahu, da bi se nam med hranjenjem zadu\u0161il (Mlakar N., Nega bolnika z motnjam po\u017eiranja,dostopnona:http:\/\/www.obzornikzdravstvenenege.si\/Celoten_clanek.aspx?ID)<\/p>\n

    Poznamo razli\u010dne pripomo\u010dke, ki olaj\u0161ajo hranjenje in pitje. Posebno oblikovane skodelice, ki omogo\u010dajo pitje brez nagibanja glave nazaj, in take kjer je koli\u010dina teko\u010dine \u017ee vnaprej dolo\u010dena. Razli\u010dne oblike, mo\u017enosti dr\u017eanja in razli\u010dne te\u017ee skodelic omogo\u010dajo posamezniku u\u010dinkovito pitje. Posebno so oblikovane tudi \u017elice za bolnike z motnjami po\u017eiranja.<\/p>\n

    Prostor, kjer bolnik u\u017eiva hrano, naj bo miren, brez mote\u010dega hrupa. Bolnik naj ne posku\u0161a jesti in govoriti hkrati. Oskrbovanec naj sedi zravnano, in \u010de je mogo\u010de, naj bo polo\u017eaj v kolkih 90 stopinj. Glava naj bo v sredinskem polo\u017eaju, brada rahlo nagnjena naprej. Bolnik naj bo v sede\u010dem polo\u017eaju vsaj \u0161e pol ure po tem, ko je pojedel. Na \u017elico naj si nalo\u017ei manj\u0161o koli\u010dino hrane, ki naj jo dobro pre\u017eve\u010di. Vmes naj ne pije in naj ne me\u0161a trde hrane in teko\u010dine. Pozorni moramo biti, da ima usta prazna, preden zajeme drugo \u017elico. U\u017eivanje manj\u0161ih obrokov hrane ve\u010dkart na dan je lahko manj naporno in u\u010dinkovito. Pomembno je, da se izogibamo dajanju hrane bolniku katero te\u017eje poje. Izogibamo se tudi temu, da bolniku dajemo piti po slamci.<\/p>\n

    Posebno skrbno moramo skrbeti, da ima bolnik dobro o\u010di\u0161\u010dene zobe , da skrbi za\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ustno higieno ter odstranjevanje ostankov hrane. Raziskave v Zdru\u017eenih dr\u017eavah Amerike so pokazale, da imajo bolniki s pomanjkljivo ustno higieno kar za 19 do 90% ve\u010d mo\u017enosti, da zbolji za plju\u010dnico kakor tisti, ki so dele\u017eni redne ustne nege. Dejstvo je, da se film na zobeh in v ustih naredi 2 uri po umivanju zob in je goji\u0161\u010de za bakterije, ki povzro\u010dijo plju\u010dnico (\u017demva M.,<\/p>\n

    Dostopno na:http:\/\/www.obzornikzdravstvenenege.si\/Celoten_clanek.aspx?ID).<\/p>\n

    Ustno nego delamo s kamili\u010dnim \u010dajem, z navadno vodo, lahko dodamo nekaj kapljic limoninega soka.Seveda moramo tudi pri ustni negi paziti, da bolnik ne aspirira (Mlakar N.,dostopnona:http:\/\/www.obzornikzdravstvenenege.si\/Celoten_clanek.aspx?ID).<\/p>\n

    \u010ce se bolniku hrana zaleti ukrepamo tako, da ga z dlanjo plosko udarjamo med lopaticama. \u010ce je potrebno izvedemo Heimlichov prijem, katerega naredimo tako, da stopimo bolniku za hrbet in ga objamemo okrog pasu. Z eno roko objamemo pest druge roke, ter mu z obema enkrat, dvakrat ali tudi ve\u010dkrat mo\u010dno in sunkovito stisnemo trebuh k sebi in nekoliko navzgor v smeri prepone (Fink, 2008).<\/p>\n

    [wp_ad_camp_1]<\/p>\n

      \n
    1. KRITI\u010cNO RAZMI\u0160LJANJE<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

      Motnje po\u017eiranja in zaplete pri motnjah po\u017eiranja moramo obravnavati kot vse druge. \u010ce ne zdravimo bolezni kot je sladkorna bolezen to vpliva na poslab\u0161anje \u010dlovekovega zdravstvenega stanja in povzro\u010da dodatne zaplete. Na tak na\u010din moramo razmi\u0161ljati o motnjah po\u017eiranja in zapletih le teh. Posebno hudo je, \u010de \u010dlovek ne sme ni\u010desar zau\u017eiti skozi usta. Menim, da se prepogosto dogaja, da se bolnike, ki te\u017eko po\u017eirajo ne obravnava pravilno. Dostikrat sem opazila, da se jim zaradi stiske s \u010dasom mudi opraviti \u0161e druga dela, zato bolniku ne posvetijo dovolj \u010dasa in ga na silo hranijo, kar \u0161e ote\u017ei situacijo. Bolnik z ote\u017eko\u010denim po\u017eiranjem pa potrebuje ve\u010d \u010dasa za hranjenje, saj druga\u010de pride do komplikacij. Tudi na podro\u010dju ustne higiene ni dovolj poudarka. V\u010dasih pozabijo ali pa jemljejo jo kot nepotrebn ukrep. Ravno iz tega razloga, saj je tudi ta ukrep del olaj\u0161evanja prehranjevanja in prepre\u010devanja aspiracije, pogosto pride do neprijetnih komplikacij. Tudi prisotnost aspiratorja ponekod ni tako pogosta, kateri je v\u010dasih klju\u010dni za re\u0161evanje nastalega neprijetnega zapleta.<\/p>\n

      LITERATURA:<\/p>\n