{"id":8816,"date":"2016-04-08T07:53:30","date_gmt":"2016-04-08T06:53:30","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=8816"},"modified":"2016-04-08T09:38:40","modified_gmt":"2016-04-08T08:38:40","slug":"osebna-urejenost-pacienta-pri-depresiji","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/osebna-urejenost-pacienta-pri-depresiji\/","title":{"rendered":"Osebna urejenost pacienta pri depresiji"},"content":{"rendered":"<p>Depresija je bolezen, ki hkrati vpliva na psihi\u010dno in telesno po\u010dutje in zato posameznika prizadene v celoti. Povzro\u010da motnje razpolo\u017eenja, mi\u0161ljenja in razli\u010dne telesne simptome. Zelo pomembno je, da jo pravo\u010dasno prepoznamo in da jo \u010dim prej za\u010dnemo zdraviti.<\/p>\n<p>Higiena in nega telesa pomenita skrb za zdravje. Nego telesa izvajamo zaradi potrebe po \u010disto\u010di telesa, zaradi razli\u010dnih obremenitev ko\u017ee, pravilnega odnosa do potreb ko\u017ee in telesa, zaradi izostritve ob\u010dutka za lastno telo in \u010disto\u010do. Va\u017eno je vpodbujati higienske navade in samostojnost. Umivanje in obla\u010denje sta aktivnosti, ki jo bolnik samostojno izvaja tako dolgo kot zmore. Navad, ki jih bolnik dobi na podro\u010dju samooskrbe ne smemo ignorirati. Upo\u0161tevati moramo razli\u010dne kulture v negi. (Zdravstvena nega 1, 2006)<\/p>\n<p>S \u010disto\u010do telesa pomagamo prepre\u010devati infekcije, bolnik se bolje po\u010duti, z izvajanjem osebne nege poskrbimo za bolj\u0161o prekrvavitev in s tem vplivamo na prepre\u010devanje razjed zaradi pritiska. (Osebna higiena, bl)<\/p>\n<p>Jutranje umivanje obsega:<\/p>\n<ul>\n<li>Ustno nego,<\/li>\n<li>umivanje do pasu,<\/li>\n<li>anogenitalno nego,<\/li>\n<li>\u010desanje. (Zdravstvena nega 1, 2006)<\/li>\n<li><\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>1.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Re\u0161evanje problema s podro\u010dja zdravstvene nege<\/strong><\/p>\n<p>Skrb za pacienta z depresivno motnjo na prvem mestu vklju\u010duje terapevtsko komunikacijo kot sredstvo za vzpostavljanje odnosa, prek katerega ga vodimo in usmerjamo k skrbi za temeljne \u017eivljenjske aktivnosti (Petek, 2011).<\/p>\n<p>Paciente delimo v razli\u010dne kategorije po potrebi zdravstvene nege.<\/p>\n<p><u>Z vidika pacientovih potreb po zdravstveni negi:<\/u><\/p>\n<p>\u2013 kategorija I: minimalna zdravstvena nega,<\/p>\n<p>\u2013 kategorija II: zmerna zdravstvena nega,<\/p>\n<p>\u2013 kategorija III: obse\u017ena zdravstvena nega,<\/p>\n<p>\u2013 kategorija IV: intenzivna zdravstvena nega. (Petkov\u0161ek Gregorin R, Karan K. 2008)<\/p>\n<p>Osebna higiena in urejenost postaneta problemati\u010dni, saj pogosto prihaja do delne ali popolne opustitve skrbi za estetski videz in \u010disto\u010do ali do zelo povr\u0161nega izvajanja te aktivnosti. Pacienti se lahko po ve\u010d dni ali mesecev v doma\u010dem okolju ne kopajo, tu\u0161irajo ali si umijejo las. Posledice pomanjkljivega izvajanja osebne higiene se ka\u017eejo v vidni umazaniji, izpu\u0161\u010dajih, ragadah in ranah na pregibih, vnetjih in razjedah v anogenitalnem predelu, spremenjeni sluznici veznic, nosu in ust, zadahu in neprijetnem vonju ter neurejenosti nohtov nog in rok. Neurejenosti pacientov ni mogo\u010de odpraviti z enkratnim higienskim posegom, temve\u010d je potrebno dolo\u010diti prioriteto postopkov. Obla\u010denje je pri pacientih z depresivno motnjo prav tako prizadeto in se ka\u017ee predvsem kot neupo\u0161tevanje higienskih norm pri menjavi spodnjega perila, nogavic in drugih obla\u010dil. Zaradi zmanj\u0161ane temperaturne percepcije so pacienti v\u0107asih preve\u010d ali celo premalo oble\u010deni, kar moti vzdr\u017eevanje normalne telesne temperature. Potrebno je informiranje pacienta o potrebni menjavi perila in obla\u010dil, navajanje na higieno obla\u0107il z lo\u010devanjem dnevnih in no\u010dnih obla\u010dil (Petek, 2011).<\/p>\n<p>Intervencije zdravstvene nege pri \u017eivljenjski aktivnosti osebna higiena in urejenost<\/p>\n<ul>\n<li>Upo\u0161tevamo pacientove navade v zvezi z osebno higieno in urejenostjo.<\/li>\n<li>Pacienta spodbujamo, usmerjamo in nadzorujemo pri izvajanju osebne higiene in urejenosti. \u010ce je potrebno, mu pri izvajanju osebne higiene pomagamo.<\/li>\n<li>\u010ce pacient odklanja predvsem kopanje in umivanje las. Smo potrpe\u017eljivi, spo\u0161tljivi, s pacientom se dogovorimo za kompromis, ne uporabljamo prisile.<\/li>\n<li>Pohvalimo ga, ko je urejen.<\/li>\n<li>Priskrbimo potrebne pripomo\u010dke za osebno higieno.<\/li>\n<li>Pomembna je redna higiena ustne votline, zob in zobne proteze.<\/li>\n<li>Pomemben je nadzor pacienta.<\/li>\n<li>Opazujemo stanje ko\u017ee, las, nohtov, ustne higiene, spremembe na vidnih sluznicah.<\/li>\n<li>Vsa opa\u017eanja v zvezi s telesno \u010disto\u010do in osebno urejenostjo dokumentiramo in o njih poro\u010damo. (Pikovnik E, Fink A, 2009)<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>2.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Kriti\u010dno mnenje:<\/strong><\/p>\n<p>[wp_ad_camp_1]<\/p>\n<p>Menim da spodbujanje in pomo\u010d depresivnih pri izvajanju \u017eivljenksih aktivnosti je zelo pomembno, saj je pogostokrat da depresivni pacienti ne \u010dutijo potrebe po zadovoljevanju te \u017eivljenske aktivnosti in zato lahko pride \u0161e do huj\u0161ih zapletov glede zdravja ko\u017ee in sluznic. Na c oddelku sem opazil da je nekateri pacietni z simptomi depresije se umivajo zelo povr\u0161no ter ne menjajo perila (nogavice). V ve\u010dinih primerov je pogovor ter spodbujanje pacienta uspe\u0161en pri motiviranju taksnih pacientov da se ustrezno uredijo.<\/p>\n<h5>3.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Literatura<\/h5>\n<p>Petek, J., 2011. Fobije i njihov vpliv na nastanek depresije. In: Bregar B. ed. Celostna<\/p>\n<p>obravnava pacientov z depresijo. Vojnik , 1.8.2011. Ljubljana : Zbornica zdravstvene in babi\u0161ke nege &#8211; Zveza strokovnih dru\u0161tev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, pp. 20-21.Dostopno na:<\/p>\n<p>http:\/\/www.sekcijapsih-zn.si\/wp-content\/uploads\/2011\/08\/Zbornik-sre%C4%8Danja-Celostna-obravnava-pacientov-z-depresijo.pdf<\/p>\n<p>Petkov\u0161ek Gregorin R, Karan K. Razvr\u0161\u010danje pacientov v kategorije glede na zahtevnost bolni\u0161ni\u010dne zdravstvene nege. 2008<\/p>\n<p>Pikovnik E, Fink A. Zdravstvena nega pacienta z demenco. Ministrstvo za \u0161olstvo in \u0161port 2009.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Dostopno \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 na: <a href=\"http:\/\/www.srednjazdravstvenaljubljana.si\/o_soli\/Lists\/Pikovnik%20Elizabeta\/Attachments\/3\/DEMENCA.pdf\">http:\/\/www.srednjazdravstvenaljubljana.si\/o_soli\/Lists\/Pikovnik%20Elizabeta\/Attachments\/3\/DEMENCA.pdf<\/a><\/p>\n<p>Rozman M, Kisner N, Klasine M, Vre\u010dko Pernat S. Zdravstvena nega 1. Maribor 2006.<\/p>\n<p>\u017divljenje po mo\u017eganski kapi: Osebna higiena. (bl)<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Depresija je bolezen, ki hkrati vpliva na psihi\u010dno in telesno po\u010dutje in zato posameznika prizadene v celoti. Povzro\u010da motnje razpolo\u017eenja, mi\u0161ljenja in razli\u010dne telesne simptome. Zelo pomembno je, da jo pravo\u010dasno prepoznamo in da jo \u010dim prej za\u010dnemo zdraviti. Higiena in nega telesa pomenita skrb za zdravje. Nego telesa izvajamo zaradi potrebe po \u010disto\u010di telesa, &hellip; <a href=\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/osebna-urejenost-pacienta-pri-depresiji\/\" class=\"more-link\">Preberi ve\u010d o <span class=\"screen-reader-text\">Osebna urejenost pacienta pri depresiji<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3798],"tags":[1947,3803,3985],"class_list":["post-8816","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-individualno-delo-studenta","tag-depresija","tag-ids","tag-osebna-urejenost-pacienta"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/8816","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=8816"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/8816\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":8856,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/8816\/revisions\/8856"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8816"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=8816"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=8816"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}