{"id":8825,"date":"2016-04-08T08:09:36","date_gmt":"2016-04-08T07:09:36","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=8825"},"modified":"2016-04-08T09:40:28","modified_gmt":"2016-04-08T08:40:28","slug":"alzheimerjeva-bolezen-demenca-o-demenci","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/alzheimerjeva-bolezen-demenca-o-demenci\/","title":{"rendered":"Alzheimerjeva bolezen"},"content":{"rendered":"

V Sloveniji je skoraj 10.000 bolnikov z Alzheimerjevo demenco. Zaradi te bolezni pa niso prizadeti le bolniki, temve\u010d predstavlja veliko breme tudi za njihove najbli\u017eje. Kljub temu pa veliko bolnikov ni prepoznanih in se tudi ne zdravi.<\/strong><\/p>\n

S staranjem ljudje pogosto postanejo pozabljivi. Ne le starej\u0161i, tudi mlaj\u0161i ljudje pogosto pozabljajo stvari, \u0161e posebej kadar so zami\u0161ljeni, utrujeni ali zelo obremenjeni. Tako pozabljanje je sicer neprijetno, vendar pa ne ovira pomembno uspe\u0161nosti posameznika. \u010ce pa se pozabljanje stopnjuje, je to lahko prvi znak bolezenskih sprememb, demence. Bolniki z demenco ne pozabijo le, kje so klju\u010di, ampak tudi zakaj se klju\u010di sploh uporabljajo. Pozabijo ime prijatelja ali ga ob sre\u010danju niti ne prepoznajo. Ne spomnijo se, kaj so po\u010deli pred eno uro. Ne le, da ob\u010dasno kako stvar zalo\u017eijo, stvari spravljajo na nenavadna mesta, npr., \u010dasopis pospravijo v hladilnik.<\/p>\n

 <\/p>\n

KAJ JE DEMENCA?<\/strong><\/p>\n

Demenca je skupek simptomov in znakov, ki se pojavljajo pri bolniku in so lahko posledica razli\u010dnih bolezni. Za demenco so zna\u010dilne motnje spomina, osiroma\u0161eno mi\u0161ljenje ter prizadetost opravljanja vsakodnevnih dejavnosti. Prizadeto je pomnenje in priklic novih informacij (pozabljivost), zmanj\u0161ana je zmo\u017enost orientacije, razumevanja, ra\u010dunanja, govornega izra\u017eanja in presoje, zmanj\u0161ana je sposobnost obvladovanja \u010dustev ter socialnega vedenja.<\/p>\n

Demenco lahko povzro\u010di ve\u010d kot sto razli\u010dnih bolezni, najpogostej\u0161i vzrok pa je Alzheimerjeva bolezen, ki je vzrok skoraj 60 % vseh demenc.<\/u><\/p>\n

\u00a0<\/u><\/p>\n

KAJ JE ALZHEIMERJEVA BOLEZEN?<\/strong><\/p>\n

Alzheimerjeva bolezen je v razvitem svetu najpogostej\u0161a oblika demence, v naslednjih letih pa bo postala \u0161e pogostej\u0161a, saj vse ve\u010d ljudi do\u017eivi 80 in ve\u010d let. Bolezen so imenovali “dolgo slovo”, saj dru\u017eina in prijatelji le nemo\u010dno spremljajo in opazujejo, kako du\u0161evne sposobnosti svojca po\u010dasi usihajo. Bolnik v teku let postaja vse bolj odvisen od tuje pomo\u010di. Alzheimerjeva bolezen neposredno prizadene mo\u017egansko tkivo ter v srednjih ali kasnih letih povzro\u010di njegovo napredujo\u010de propadanje.<\/p>\n

AB je napredujo\u010da, degenerativna bolezen mo\u017eganov, ki povzro\u010di odmiranje \u017eiv\u010dnih celic in izgubo njihove funkcije. Bolnikovo stanje se sicer neizogibno slab\u0161a, napredovanje AB pa je posebej izrazito, kadar je ne odkrijemo pravo\u010dasno in ne zdravimo ustrezno. Zna\u010dilno za AB je, da se za\u010dne neopazno z motnjami spomina predvsem za sve\u017ee dogodke in napreduje razmeroma po\u010dasi, zlasti pri poznem za\u010detku. Mo\u017ena so kraj\u0161a ali dalj\u0161a obdobja, ko se napredovanje bolezni upo\u010dasni. V za\u010detnem stadiju so bolniki \u0161e razmeroma urejeni, prevladujejo te\u017eave s pozabljivostjo, te\u017eko se zberejo ter so slab\u0161e \u010dasovno in krajevno orientirani.<\/p>\n

Bolniki se obi\u010dajno zavedajo svojega stanja, so \u0161e ve\u010dinoma sposobni skrbeti zase in lahko razmeroma varno \u017eivijo doma. V tem obdobju sta najpomembej\u0161a vzpodbuda in nevsiljivo usmerjanje v razli\u010dne dejavnosti. Pomembna naloga svojcev in vseh, ki skrbijo za bolnike, je, da jim omogo\u010dijo pregled pri zdravniku. Z napredovanjem bolezni se te\u017eave stopnjujejo. \u010ceprav imajo bolniki hude motnje spomina, zanikajo vsakr\u0161ne te\u017eave, upirajo se vsaki spremembi, interesni krog se jim o\u017ei, sposobnost abstraktnega mi\u0161ljenja in drugih vi\u0161jih mo\u017eganskih dejavnosti se manj\u0161a, osebnostne poteze se spremenijo. V tem stadiju se najpogosteje pojavljajo tudi zapleti, kot so vedenjske in psihi\u010dne spremembe: vznemirjenost, halucinacije, delirantna stanja, ponavljajo\u010di se zaposlitveni nemir. Bolnik potrebuje vse pogostej\u0161i nadzor, nazadnje pa je potrebna 24-urna oskrba, saj postane pri zagotavljanju osnovnih \u017eivljenjskih funkcij in pri zagotavljanju varnosti povsem nebogljen in v celoti odvisen od pomo\u010di okolice. To najve\u010dkrat tudi pomeni, da je potrebno bolnika namestiti v ustrezno ustanovo.<\/p>\n

[wp_ad_camp_1]<\/p>\n

RE\u0160EVANJE PROBLEMA:<\/p>\n

Na \u017ealost zaenkrat \u0161e ni zdravila, s katerim bi bolezen lahko trajno pozdravili ali vsaj ustavili. S temi, ki jih imamo na voljo, pa lahko za nekaj let pomembno zmanj\u0161amo pojav novih simptomov in s tem napredovanje AB pomembno upo\u010dasnimo. Ne glede na to pa je zdravljenje te bolezni z zdravili izredno pomembno, saj laj\u0161a posledice bolezni. Zdravljenje lahko bistveno izbolj\u0161a funkcioniranje bolnika, in upo\u010dasni napredovanje znakov bolezni. Zdravila izbolj\u0161ajo mi\u0161ljenje in spomin bolnika, dnevna opravila postanejo tako la\u017eja, manj pa je tudi vedenjskih motenj bolnika. Vse to razbremeni tudi svojce, ki porabijo manj \u010dasa za nego bolnika z Alzheimerjevo demenco, bolniki pa lahko dlje \u010dasa ostanejo v doma\u010dem okolju.<\/p>\n

Zdravila proti Alzheimerjevi bolezni so na voljo manj kot 10 let. Najpomembnej\u0161a zdravila spadajo v skupino zaviralcev encima acetilholinesteraze. Z zaviranjem encima acetilholinesteraze pove\u010dajo koncentracijo acetilholina, ki je eden izmed prena\u0161alcev impulzov med \u017eiv\u010dnimi celicami v mo\u017eganih in je pomemben za spoznavne sposobnosti. Koli\u010dina acetilholina je namre\u010d pri Alzheimerjevi bolezni zaradi propadanja \u017eiv\u010dnih celic zmanj\u0161ana, zdravila prek pove\u010danja koncentracije acetilholina izbolj\u0161ajo spoznavne sposobnosti. Zdravila posredno izbolj\u0161ajo tudi nekatere druge znake demence, npr. vedenje in vsakodnevno funkcioniranje bolnika. Ker pa bolezenski proces kljub zdravljenju napreduje, je izbolj\u0161anje ob zdravljenju z zdravili le prehodno in traja okoli enega leta. Kasneje demenca napreduje, zdravila pa to napredovanje upo\u010dasnijo. Poleg zdravljenja prizadetih spoznavnih sposobnosti pa je pomembno tudi zdravljenje dodatnih simptomov Alzheimerjeve demence, npr. nemira, depresije in motenj spanja<\/p>\n

 <\/p>\n

S tem psiholo\u0161kim testom lahko ugotovimo motnje spomina. Uro na levi je narisala zdrava oseba, uri na desni pa bolnika z demenco.<\/p>\n

KRITI\u010cNO RAZMI\u0160LJANJE<\/p>\n

Mislim, da je zelo pomembno dognati vzrok te\u017eav, saj se zdravljenja razli\u010dnih bolezni, ki povzro\u010dajo demenco, povsem razlikujejo. Predvsem Alzheimerjevo bolezen, ki je najpogostej\u0161i vzrok, je treba odkriti \u010dim prej, saj so zdravila najbolj u\u010dinkovita v za\u010detni fazi bolezni. Te\u017eave, ki pa so povezane z Alzheimerjevo demenco, ne prizadenejo le bolnikov, temve\u010d so veliko breme tudi za svojce ali druge osebe, ki za bolnika skrbijo. \u010ceprav je najprimernej\u0161e doma\u010de okolje, v katerem so pre\u017eiveli ve\u010dino \u017eivljenja, je pogosto potrebno poskrbeti za nastanitev v ustanovi, kjer lahko zanje ustrezno poskrbijo. Osnovna pomo\u010d pri tej bolezni so skrb za bolnika in zdravila za obvladovanje simptomov. Bolnikom in svojcem je potrebno stati ves \u010das potrpe\u017eljivo ob strani in jim dajati voljo in podporo v vsakem trenutku.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V Sloveniji je skoraj 10.000 bolnikov z Alzheimerjevo demenco. Zaradi te bolezni pa niso prizadeti le bolniki, temve\u010d predstavlja veliko breme tudi za njihove najbli\u017eje. Kljub temu pa veliko bolnikov ni prepoznanih in se tudi ne zdravi. S staranjem ljudje pogosto postanejo pozabljivi. Ne le starej\u0161i, tudi mlaj\u0161i ljudje pogosto pozabljajo stvari, \u0161e posebej kadar … Preberi ve\u010d o Alzheimerjeva bolezen<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3798],"tags":[361,359,1896,3803],"class_list":["post-8825","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-individualno-delo-studenta","tag-alzheimer","tag-alzheimerjeva-bolezen","tag-angleski-clanek-demenca","tag-ids"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/8825","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=8825"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/8825\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":8861,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/8825\/revisions\/8861"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8825"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=8825"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=8825"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}