Demenca je kroni\u010dna napredujo\u010da mo\u017eganska bolezen, ki prizadene vi\u0161je mo\u017eganske funkcije (spomin, mi\u0161ljenje, orientacija, razumevanje, ra\u010dunske in u\u010dne sposobnosti ter sposobnosti govornega izra\u017eanja in presoje). Njena najpogostej\u0161a oblika je\u00a0Alzheimerjeva bolezen, ki predstavlja ve\u010d kot 80% vseh demenc. Vzrok za nastanek te bolezni ni znan. Med pogostej\u0161e oblike sodi tudi\u00a0vaskularna demenca, ki je posledica sprememb na \u017eilnem sistemu. Bolniki s to obliko bolezni imajo zvi\u0161an RR, pove\u010dane vrednosti holesterola in trigliceridov, sladkorno bolezen in druge dejavnike tveganja. V anamnezi najdemo eno ali ve\u010d mo\u017eganskih kapi. Demenca je bolezen starosti.\u00a0S starostjo se tveganje za njen nastanek pove\u010duje. Po nekaterih podatkih ima demenco 1% ljudi pred 65. letom starosti, po 65. letu pa odstotek ljudi z demenco strmo raste. Po 90. letu bolezen prizadene kar 60%\u00a0 ljudi. Poznamo dve obliki Alzheimerjeve bolezni: zgodnjo obliko pred 65. letom starosti in pozno obliko po 65. letu. Izid je slab\u0161i pri zgodnji obliki, saj bolezen hitreje napreduje. Tu ima pomembno vlogo genetska nagnjenost za razvoj bolezni.<\/p>\n
Najbolj o\u010diten znak bolezni je izguba spomina,\u00a0pri \u010demer je v za\u010detni fazi prizadet predvsem kratkoro\u010dni spomin. Spremembe lahko opazijo bolniki sami, predvsem pa njihovi svojci. Po drugi strani je spomin za oddaljene dogodke v za\u010detku ohranjen in je prizadet \u0161ele v kasnej\u0161ih fazah bolezni. Strokovnjaki najpogosteje opredeljujejo tri stadije dementnosti, vendar je mejo med njimi te\u017eko postaviti.<\/p>\n
Pri blagi demenci se sre\u010dujemo: z izgubo volje do dela, z nezanimanjem za \u0161ir\u0161o okolico, dementni varovanci se raje zadr\u017eujejo v doma\u010dem krogu, kjer se po\u010dutijo varne, pojavijo se te\u017eave s spominom, zato pozabljajo imena, zalo\u017eijo predmete, te\u017eje sledijo dolgim, zahtevnim pogovorom. Obi\u010dajno se spomnijo do\u017eivetij iz zgodnej\u0161ih obdobij, ne morejo pa se spomniti nedavnih dogodkov, postanejo pretirano natan\u010dni ali povr\u0161ni, poka\u017ee se oslabljen ob\u010dutek za oliko, obla\u010denje, osebno higieno. V tem stadiju potrebujejo diskreten nadzor in spodbudo ter razumevajo\u010de doma\u010de okolje.<\/p>\n
Ko bolezen napreduje, imajo dementni varovanci: te\u017eave s \u010dasovno in krajevno orientacijo, stopnjujejo se te\u017eave s spominom, sposobnost razumevanja in presoje je oslabljena, popu\u0161\u010dajo socialne zavore, saj radi razkrijejo zaupne zadeve, radodarne osebe lahko razdajajo premo\u017eenje, obto\u017eujejo okolico kraje stvari, ki jih sami zalo\u017eijo, pojavijo se preganjalne blodnje, postanejo sumni\u010davi, jezni, agresivni, \u010dustveno labilni, begajo itd. Vsakodnevnih aktivnosti ne zmorejo ve\u010d opravljati povsem samostojno. Varovanci lahko \u0161e \u017eivijo doma, vendar potrebujejo pomo\u010d in vodenje, spodbudo in stalen nadzor.<\/p>\n
V tem stadiju so varovanci povsem nemo\u010dni, redkobesedni, pomnijo samo \u0161e nekaj fraz; na\u0161ega govora ne razumejo in ne zmorejo odgovoriti (afazija), so \u010dasovno in krajevno dezorientirani, saj se ne znajdejo niti doma, ne poznajo datuma in ne vedo, kje so, ne prepoznajo predmetov in jih ne znajo uporabiti (apraksija), \u017eivijo v zmotnem prepri\u010danju, da \u0161e hodijo v \u0161olo, slu\u017ebo, da \u017eivijo s star\u0161i, ne prepoznajo niti najbli\u017ejih sorodnikov, v\u010dasih mislijo, da so tujci, pe\u0161ajo jim telesne funkcije, pojavi se inkontinenca, blata in urina, te\u017eave pri po\u017eiranju, nespe\u010dnost, omejena gibalna sposobnost. Varovanci v tem stadiju se gibljejo zelo malo ali nepremi\u010dno stojijo in nazadnje so lahko vezani tudi na posteljo. Potrebujejo stalen nadzor, popolno zdravstveno nego in namestitev v dom.<\/p>\n
Vse na\u0161tete te\u017eave niso vedno prisotne pri enem bolniku, ampak so razli\u010dno mo\u010dno izra\u017eene pri razli\u010dnih varovanci v razli\u010dnih stadijih bolezni.<\/p>\n
Treba je poudariti, da bolezen\u00a0ne prizadene zgolj bolnika, ampak tudi bli\u017enje, ki zanj skrbijo. \u00a0Skrb za obolelega predstavlja hudo psihi\u010dno in fizi\u010dno obremenitev, zato potrebujejo svojci veliko razumevanja in podpore.\u00a0Seznanjeni morajo biti z zna\u010dilnostmi in potekom bolezni, da lahko \u010dim la\u017eje in \u010dim bolj kakovostno skrbijo za obolelega. Svojcem lahko priporo\u010dimo delujo\u010de organizacije in njihove telefonske \u0161tevilke za pomo\u010d.<\/p>\n
<\/p>\n
Zdravstvena nega dementnega pacienta obravnava njegove individualne potrebe na telesnem, du\u0161evnem in socialnem podro\u010dju. Zato v procesu zdravstvene nege poi\u0161\u010demo tiste probleme, ki jih varovanec ne zmore re\u0161iti sam in ga ovirajo pri samostojnem \u017eivljenju.<\/p>\n
Po Virginiji Henderson je vloga zdravstvene nege pomo\u010d bolniku pri opravljanju \u0161tirinajstih osnovnih \u017eivljenjskih aktivnostih, ki omogo\u010dajo neodvisnost. Najpogosteje motene aktivnosti pri dementnem varovancu so: prehranjevanje in pitje, osebna higiena, obla\u010denje in sla\u010denje, izlo\u010danje in odvajanje, spanje in po\u010ditek, komunikacija, orientacija, gibanje in \u010dustvovanje.<\/p>\n
[wp_ad_camp_1]<\/p>\n
2\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 KRITI\u010cNO MNENJE:<\/p>\n
Pri stanovalcih z demenco je bilo delo ote\u017eeno na vseh podro\u010djih. S svojo stanovalko sem se te\u017eje sporazumeval, ve\u010dkrat na teden je tudi menjala razpolo\u017eenja. Menim, da zelo pomaga aktivnost(miselne igre), saj se stanovalci tako zamotijo, dru\u017eijo in \u201ctrenirajo\u201d mo\u017egane.<\/p>\n
<\/p>\n
3\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 LITERATURA:<\/p>\n
E- ZDRAVJE: Demenca; dostopno na: http:\/\/www.ezdravje.com\/si\/zivcevje\/alzheimer\/demenca\/<\/a> )21.3.2013<\/p>\n Majerle Stanka: Individualni pristop v zdravstveni negi dementnega varovanca v okviru \u017eivljenjskih aktivnosti; Obzor Zdr N 2000; 34: 73-6.<\/p>\n Demenca; dostopno na: http:\/\/www.bolezen.si\/bolezni\/nevroloske-bolezni\/1511-demenca(21.3.2013)<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Demenca je kroni\u010dna napredujo\u010da mo\u017eganska bolezen, ki prizadene vi\u0161je mo\u017eganske funkcije (spomin, mi\u0161ljenje, orientacija, razumevanje, ra\u010dunske in u\u010dne sposobnosti ter sposobnosti govornega izra\u017eanja in presoje). Njena najpogostej\u0161a oblika je\u00a0Alzheimerjeva bolezen, ki predstavlja ve\u010d kot 80% vseh demenc. Vzrok za nastanek te bolezni ni znan. Med pogostej\u0161e oblike sodi tudi\u00a0vaskularna demenca, ki je posledica sprememb na … Preberi ve\u010d o Stadiji demence in zdravstvena nega<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3798],"tags":[529,3803,3820,80],"class_list":["post-8833","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-individualno-delo-studenta","tag-demenca","tag-ids","tag-o-demenci","tag-zdravstvena-nega"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/8833","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=8833"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/8833\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":8864,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/8833\/revisions\/8864"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8833"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=8833"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=8833"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}