{"id":903,"date":"2009-11-28T22:01:06","date_gmt":"2009-11-28T21:01:06","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=903"},"modified":"2010-06-01T11:46:19","modified_gmt":"2010-06-01T10:46:19","slug":"komunikacija-v-zdravstvenem-in-negovalnem-timu","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/komunikacija-v-zdravstvenem-in-negovalnem-timu\/","title":{"rendered":"Komunikacija v zdravstvenem in negovalnem timu"},"content":{"rendered":"<p><strong><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"attachment wp-att-904 alignleft\" src=\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2009\/11\/komunikacija-v-zdravstveni-negi-s-supervizijo.jpg\" alt=\"komunikacija-v-zdravstveni-negi-s-supervizijo\" width=\"203\" height=\"260\" \/>Komunikacija<\/strong> je aktivnost, v kateri po\u0161iljatelj po\u0161lje sporo\u010dilo prejemniku z namenom pridobiti odziv &#8211; feedback.<\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li><strong>po\u0161iljatelj<\/strong> :\u00a0 odgovoren za obliko in namen poslanega sporo\u010dila.<\/li>\n<li><strong>kanal      sporo\u010danja<\/strong>: avditivni ( slu\u0161atelji),      vizualni (slikovni), kinesteti\u010dni ( demonstracija, gibanje)<\/li>\n<li><strong>sporo\u010dilo      je lahko: &#8211; verbalno<\/strong> &#8211; govorno<\/li>\n<li> <strong>&#8211; neverbalno<\/strong> &#8211; pantonima<\/li>\n<li><strong>prejemnik<\/strong> se na sporo\u010dilo odzove -( ne da se nekomunicirati )- neverbalno &#8211; ti\u0161ina<\/li>\n<li><strong>\u0161um      ali motnje<\/strong> med sporo\u010danjem: &#8211;      fizi\u010dni &#8211; hrup, svetloba, mraz&#8230;<\/li>\n<li> &#8211; psihi\u010dni &#8211; utrujenost, nemotivacija<\/li>\n<li> &#8211; semanti\u010dni &#8211; tuji jezik, nare\u010dje<\/li>\n<\/ul>\n<p><!--more--><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li><strong>So\u010dasnost      sporo\u010danja<\/strong> &#8211; hkrati prejemnik      in sporo\u010devalec<\/li>\n<li><strong>Feedback <\/strong>je povezan z na\u010dinom      interpretacije sporo\u010dila<\/li>\n<li><strong>Ve\u010d      dejavnikov vpliva na interpretacijo: &#8211; spol <\/strong><\/li>\n<li><strong> &#8211; dru\u017ebeni status<\/strong><\/li>\n<li> <strong>&#8211; kultura<\/strong><\/li>\n<li><strong>Cilj      komunikacije<\/strong>: da je sporo\u010dilo udele\u017eencev      razumljeno na podoben na\u010din<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>MODEL KOMUNIKACIJSKEGA PROCESA ( nari\u0161i)<\/strong><\/p>\n<p><strong>MODELI KOMUNICIRANJA:<\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li><strong>linearni<\/strong> model\u00a0 komuniciranja ( tel. pogovor) &#8211; sporo\u010devalec, prejemnik,      sporo\u010dilo, kanal<\/li>\n<li><strong>interakcijski<\/strong> model\u00a0 komuniciranja\u00a0 ( kro\u017ena smer komunikacije, povratna      zveza)<\/li>\n<li><strong>transakcijski <\/strong>model\u00a0 komuniciranja\u00a0 &#8211;      so\u010dasnost oddajanja in sprejemanja sporo\u010dil; de &#8211; kodiranje ( govor +      neverbalno)<\/li>\n<li><strong>spiralni <\/strong>model komuniciranja &#8211; proces      u\u010denja eden od drugega<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>POSLU\u0160ANJE:<\/strong><\/p>\n<p><strong>Na\u010dini: <\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>k      vsebini orientirani poslu\u0161alci<\/li>\n<li>k      ljudem orientirani poslu\u0161alci<\/li>\n<li>k      aktivnostim orientirani poslu\u0161alci ( intervencija v ZN)<\/li>\n<li>na      \u010das orientirani poslu\u0161alci ( hitra akcija, reanimacija)<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Vrste poslu\u0161anja:<\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>informacijsko      ( novice)<\/li>\n<li>kriti\u010dno<\/li>\n<li>empati\u010dno      ( podpora sogovornika , ko smo osredoto\u010deni nanj)<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Ovire:<\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>pomanjkanje      zanimanja za vsebino<\/li>\n<li>motnje      koncentracije, utrujenost<\/li>\n<li>narcizem      poslu\u0161alca<\/li>\n<li>predsodki<\/li>\n<li>monotonost      govorca<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Vzdr\u017eevanje:<\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>parafraziranje      ( ponavljanje po poslu\u0161anju)<\/li>\n<li>komentiranje<\/li>\n<li>spra\u0161evanje<\/li>\n<li>neverbalna      komunikacija ( ton govora, monotonost)<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>OPREDELITEV NEVERBALNE KOMUNIKACIJE<\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li><strong>komuniciranje      brez besed<\/strong> ( cca. 65% vsega pomena      izhaja iz neverbalnih znakov)<\/li>\n<li><strong>nebesedno      komuniciranje<\/strong><\/li>\n<li><strong>visoka      sporo\u010dilna vrednost<\/strong><\/li>\n<li><strong>ekspresivno      komuniciranje<\/strong> ( mahanje z rokami, hoja)<\/li>\n<li><strong>spontano      komuniciranje<\/strong>, malokrat namerno (      nasmeh ob \u0161ali)<\/li>\n<li><strong>simbolno      in socialno dogovorjeno komuniciranje<\/strong> (      spomeniki, simboli, znaki)<\/li>\n<\/ul>\n<table border=\"0\" cellspacing=\"0\" cellpadding=\"0\">\n<tbody>\n<tr>\n<td width=\"307\" valign=\"top\"><strong>NEVERBALNO KOMUNICIRANJE<\/strong><\/td>\n<td width=\"307\" valign=\"top\"><strong>VERBALNO KOMUNICIRANJE<\/strong><\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"307\" valign=\"top\">\n<ul type=\"disc\">\n<li>Bolj avtomatsko<\/li>\n<\/ul>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Avtomatsko &#8211; izraz na obrazu<\/li>\n<\/ul>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Dekodiranje sporo\u010dil se dogaja na nezavedni ravni<\/li>\n<\/ul>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Za razumevanje neverbalnih sporo\u010dil potrebujemo manj        \u010dasa<\/li>\n<\/ul>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Neverbalna sporo\u010dila jemljemo bolj verodostojno<\/li>\n<\/ul>\n<ul type=\"disc\">\n<li>\u010custveno mo\u010dnej\u0161a sporo\u010dila<\/li>\n<\/ul>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Univerzalen pomen<\/li>\n<\/ul>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Ve\u010d kanalov sporo\u010danja<\/li>\n<\/ul>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Spontano, manj nadzora<\/li>\n<\/ul>\n<\/td>\n<td width=\"307\" valign=\"top\">\n<ul type=\"disc\">\n<li>Manj avtomatsko<\/li>\n<\/ul>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Pozorno, zavestno sledenje besedam<\/li>\n<\/ul>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Za razumevanje potrebujemo ve\u010d\u00a0 \u010dasa<\/li>\n<\/ul>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Kot manj verodostojna<\/li>\n<\/ul>\n<ul type=\"disc\">\n<li>\u0160ibka \u010dustvena ekspresivnost<\/li>\n<\/ul>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Manj univerzalen pomen<\/li>\n<\/ul>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Manj kanalov komuniciranja<\/li>\n<\/ul>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Ve\u010d nadzora<\/li>\n<\/ul>\n<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n<p><strong>Odnos neverbalnega komuniciranja do verbalnega:<\/strong><\/p>\n<p><strong>Neverbalni znaki<\/strong> lahko nasprotujejo besedam ( prikrivanje resnice)<\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Poudarijo      ( mr\u0161\u010denje)<\/li>\n<li>Raz\u0161irijo      ( nazorne geste)<\/li>\n<li>Zamenjajo      ( odkimavanje)<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>POMEMBNA JE SKLADNOST OBEH KANALOV KOMUNICIRANJA ! <\/strong><\/p>\n<p><strong>VRSTE NEVERBALNE KOMUNIKACIJE<\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li><strong>Parajezik <\/strong>&#8211; ton, ma\u0161ila, vzdihi, kriki      pacienta<\/li>\n<li><strong>Pogled<\/strong> &#8211; 3      vloge<\/li>\n<li><strong>Izrazi      obraza<\/strong> &#8211; veselje, strah, jeza,      presene\u010denje&#8230;.<\/li>\n<li><strong>Geste:<\/strong><\/li>\n<li><strong>Emblemi:<\/strong> samostojna vloga (znak za OK), geste<\/li>\n<li><strong>Ilustratorji:<\/strong> razumevanje besed &#8211; kimanje<\/li>\n<li><strong>\u010custveni      izrazi :<\/strong> tresenje od jeze<\/li>\n<li><strong>Regulatorji:<\/strong> odmik pogleda, izmikanje<\/li>\n<li><strong>Adaptorji:<\/strong> pomagajo spro\u0161\u010dati napetost &#8211; praskanje, taptanje z nogo, me\u010dkanje roba      obla\u010dila,..<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>METAKOMUNICIRANJE <\/strong>&#8211; metoda refleksije odnosov ( vsebina &#8211; odnos)<\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Namerni      pogovor o tem, kako komuniciramo ( odziv na ton pogovora); kako do\u017eivljamo      komunikacijo dogajanja in drug drugega<\/li>\n<li>Re\u0161evanje      konfliktov v odnosnem\u00a0 komuniciranju<\/li>\n<li>Metakomuniciranje      s samim seboj<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>PODPORNO KOMUNICIRANJE<\/strong> &#8211; <strong>empati\u010dno, terapevtsko ali podporno komuniciranje<\/strong><\/p>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Zmo\u017enost      v\u017eiveti se v sobesednika<\/li>\n<li>Oblika      besednega ali nebesednega komuniciranja, ki ima za namen pomagati tistim,      za katere zaznamo, da potrebujejo podporo ali pomo\u010d<\/li>\n<li>Eti\u010dni      razlogi: skrb za drugega,      odgovornost, so\u010dutje, empatija<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>VRSTE PODPORNIH SPORO\u010cIL<\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>\u010custvena      podpora<\/li>\n<li>Zaupanje      ( ne izdamo skrivnosti bolnikov ostalim svojcem)<\/li>\n<li>Odnosna      podpora ( nazivanje pacienta, pozdrav)<\/li>\n<li>Informacijska      podpora\u00a0\u00a0 ( informacije)<\/li>\n<li>Materialna      podpora ( preventiva RZP z raznimi blazinami in sodobnimi materiali,      tablete&#8230;)<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>VLOGA PODPORNEGA KOMUNICIRANJA V ZDRAVSTVU<\/strong><\/p>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Komunikacijske      kompetence MS ( poslu\u0161anje, pozornost, svetovanje, pobuda za izra\u017eanje      ob\u010dutkov, strahov, empatija &#8230;)<\/li>\n<li>Nasprotno\u00a0      &#8211; oblike komunikacijske odtujitve ( nepozornost, osredi\u0161\u010denost nase,      avtoritarnost&#8230;.)<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>VLOGA PACIENTA<\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Motivacija      za ozdravitev<\/li>\n<li>Zamenjava      vlog ( regresija otro\u0161ke odvisnosti &#8211; bolnik je ponovno odvisen od druge      osebe )<\/li>\n<li>Resocializacija      posameznika &#8211; ponoven vstop v dru\u017ebo ( para, tetraplegiki po      rehabilitaciji)<\/li>\n<li>Vloge      pacientov: pasivni, zainteresirani, aktivni v sodelovanju procesa      zdravljenja<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>4 KRITERIJI PRESOJANJA PACIENTOV S STRANI MS:<\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Motivacija      za ozdravitev<\/li>\n<li>Kvaliteta      odnosa<\/li>\n<li>Demografske      zna\u010dilnosti ( spol, starost, vera, narodna pripadnost,&#8230;)<\/li>\n<li>\u010custvene      reakcije ( burno, flegmati\u010dno odzivanje bolnika)<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>STEREOTIPIZIRANI PACIENTI:<\/strong> alkoholiki, klate\u017ei, odvisniki, pacienti z prekomerno tel.te\u017eo, oboleli za neozdr. boleznijo<\/p>\n<p><strong>IZKU\u0160NJA KRONI\u010cNE BOLEZNI:<\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Najti\u00a0      smisel \u017eivljenja<\/li>\n<li>Ponovno      oblikovati red v \u017eivljenju<\/li>\n<li>Rekonstruirati      samopodobo &#8211; stimatizacija ( nova identiteta), socialna izolacija<\/li>\n<li>Preusmeritev      lastne \u017eivljenjske zgodbe &#8211; narativna rekonstrukcija \u017eivljenja<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>4 OBLIKE PREDELAVE KRONI\u010cNE BOLEZNI<\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Aktivno      zanikanje: svoje bolezni ne sprejme, jo zavra\u010da; bolnik svoji bolezni      namenja le malo pozornosti, sku\u0161a \u017eiveti naprej normalno \u017eivljenje<\/li>\n<li>Prilagoditev:      svojo bolezen vklju\u010di v svoje \u017eivljenje<\/li>\n<li>Sekundarna      pridobitev: sprememba na\u010dina \u017eivljenja se nana\u0161a na pozitivne kvalitete,      ki jih pacient potegne iz\u00a0 svoje bolezni ( prenehanje kajenja,      ukvarjanje s \u0161portom, &#8230;)<\/li>\n<li>Resignacija:      poraz &#8211; znajde se v vlogi pora\u017eenca, vda se bolezni, bolezen ob\u010duti kot      ru\u0161ilno dejstvo<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>ASIMETRI\u010cNA KOMUNIKACIJA MED PACIENTOM IN MS<\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li><strong>Kratki      stavki<\/strong> &#8211; odgovori \u00bbbomo videli\u00ab, \u00bbvse bo      v redu\u00ab,&#8230;.<\/li>\n<li><strong>Neverbalne      reakcije &#8211; <\/strong>pogledi skozi okno,      vzdihovanje, skomiganje z rameni<\/li>\n<li><strong>Pootro\u010den      govor<\/strong>&#8211; baby talk &#8211; rokca, bomo papali,      &#8230;<\/li>\n<li><strong>\u017dargon <\/strong>&#8211; strokovno izrazoslovje &#8211;      abdominalno, rektalno<\/li>\n<li><strong>Neposlu\u0161anje,      prekinjanje<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>KOMUNIKACIJSKI MINIMUM<\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Pozdrav      ob sre\u010danju<\/li>\n<li>Nazivanje\u00a0      z g., ga.<\/li>\n<li>Neverbalna      komunikacija ( pogled v o\u010di)<\/li>\n<li>Nujna      pojasnila ( razlaga poteka in namena preiskave)<\/li>\n<li>Pozdrav      ob slovesu, nadaljni napotki<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>OVIRE V KOMUNIKACIJI MS S PACIENTOM<\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li><strong>OSEBNOSTNI: <\/strong><\/li>\n<li>Stali\u0161\u010da,      vrednote<\/li>\n<li>Motivacija<\/li>\n<li>Intimnost<\/li>\n<li>Komunikacijske      spretnosti<\/li>\n<li>Osebni      problemi<\/li>\n<li>Visoka      pri\u010dakovanja<\/li>\n<\/ul>\n<ul type=\"disc\">\n<li><strong>FIZI\u010cNI:<\/strong><\/li>\n<li>Struktura      sobe, prostora<\/li>\n<li>Hrup<\/li>\n<li>Pomanjkanje      zasebnosti<\/li>\n<li>Prekinitve<\/li>\n<li>\u00bbvloga\u00ab      pacienta<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>KONFLIKT :<\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Notranji,      zunanji ( medosebni, medskupinski, meddr\u017eavni,&#8230;)<\/li>\n<li>NE!!!!!      ( beg pred konflikti, sprotno re\u0161evanje)<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>RE\u0160EVANJE KONFLIKTOV<\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li><strong>JAZ\u00a0      ZMAGAM, TI IZGUBI\u0160<\/strong> &#8211; avtoritaren na\u010din      komuniciranja, v katerem je veliko kritik in gro\u017eenj, negativne energije,      gre za tekmovanje, oseba je labilna, negotova<\/li>\n<li><strong>TI      ZMAGA\u0160, JAZ IZGUBIM<\/strong> &#8211; popustljiv na\u010din      komuniciranja, tak posameznik ne prevzema pobude, se vda in prepusti zmago      drugemu; spreminja mnenja in stali\u0161\u010da in jih prilagaja okoli\u0161\u010dinam<\/li>\n<li><strong>OBA      IZGUBIVA<\/strong> &#8211;\u00a0 avtodestruktivno      komuniciranje, ne \u017eelita re\u0161iti konflikta ( prepir med zakoncema)<\/li>\n<li><strong>OBA      ZMAGAVA<\/strong> &#8211;\u00a0 u\u010dinkovito      re\u0161evanje konflikta, narejen kompromis<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u010cUSTVENO KOMUNICIRANJE<\/strong><\/p>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p>Komuniciranje brez \u010dustev je komuniciranje brez so\u010dutja in empatije.<\/p>\n<p>\u010custva so del pogovorov, v\u010dasih je izra\u017eanje \u010dustev tudi edini razlog za pogovor.<\/p>\n<p><strong>\u010custva <\/strong>so razmeroma prehodna stanja, ki se pojavljajo po celotni dimenziji lestvice, od pozitivnih do negativnih, oziroma , od prijetnih do neprijetnih.( veselje, strah, jeza,&#8230;)<\/p>\n<p><strong>Afekti<\/strong> so kratka in intenzivna \u010dustvena stanja ( zameglijo razum, dejanje v afektu, moment nepri\u0161tevnosti)<br \/>\n<!-- wp_ad_camp_1 --><br \/>\n<strong>Ob\u010dutki<\/strong> so fiziolo\u0161ke, kognitivne in vedenjske aktivacije, ki so sicer osrednji del \u010dustev, lahko pa ozna\u010dujejo tudi stanja, ki ne sodijo v obmo\u010dje \u010dustev, npr. dolgo\u010dasje, pri\u010dakovanje.<\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li><strong>Fiziolo\u0161ke      aktivacije<\/strong> &#8211; gnus ( se nasr\u0161imo)<\/li>\n<li><strong>Kognitivne      aktivacije<\/strong> &#8211; ob misli na pajka<\/li>\n<li><strong>Vedenjske      aktivacije<\/strong> &#8211; izogibanje<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>EMPATIJA<\/strong><\/p>\n<p>Empatija je zmo\u017enost postaviti se na sogovornikovo stali\u0161\u010de; gre za razumevanje polo\u017eaja drugega.<\/p>\n<p>Zaznati pacientov svet, kot da bi bil va\u0161, ne da bi pri tem izgubili ob\u010dutek \u00bb kot da bi\u00ab.<\/p>\n<p>Spretnost zaznavanja, sporo\u010danja, odzivanja in ukrepanja.<\/p>\n<p>Proces empatije je lahko tudi ote\u017een, in sicer zaradi:<\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Nimamo podobnih izku\u0161enj<\/li>\n<li>Moralni razlogi<\/li>\n<li>Velika stopnja empati\u010dnosti ( projekcija lastnih \u010dustev v      drugega)<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>UPRAVLJANJE S \u010cUSTVI V MEDOSEBNIH ODNOSIH<\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Zavedanje svojih \u010dustev ( \u010de se jih zavedamo, jihb tudi la\u017eje      nadzorujemo; pisanje dnevnika, refleksije; vzgoja pozornosti za \u010dustvena      stanja, ki jih spro\u017eamo pri drugih osebah)<\/li>\n<li>Sprejeti svoja \u010dustva tak\u0161na, kot so<\/li>\n<li>Izku\u0161nja \u010dustev je vedno osebna &#8211; sami smo odgovorni za svoja      \u010dustvena stanja (\u00bb jaz postanem jezna, \u010de ti&#8230;.\u00ab; je bolje kot\u00a0 \u00bb ti      me spravlja\u0161 v jezo&#8230;.\u00ab)<\/li>\n<li>Prilagoditev \u010dustev dolo\u010deni okoli\u0161\u010dini ( lahko jih izrazimo,      potla\u010dimo, skrijemo&#8230;.)<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>ODNOSNO KOMUNICIRANJE<\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Transakcijska narava komuniciranja &#8211; gre za nenehen      medsebojni vpliv oseb v komunikaciji, za prilagajanje , spreminjanje glede      na pogovor, odziv oseb.<\/li>\n<li>Je neskon\u010den proces medsebojnega \u00bbdefiniranja\u00ab      udele\u017eencev\u00a0 v komunikaciji<\/li>\n<li>Transakcijska analiza pomeni nenehno odzivanje na sporo\u010dila v      komunikaciji: \u00bb Jaz storim nekaj tebi in ti stori\u0161 nekaj v odgovor.\u00ab<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>PRIMERI:<\/strong><\/p>\n<p><strong>Star\u0161 , Otrok, Odrasli<\/strong> &#8211; komunikacija<\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>\u010ce sogovornika nagovarjamo z vidika <strong>Star\u0161a:<\/strong> pravila, zapovedi, opozorila, dol\u017enosti, prepovedi. Sami lahko v      komunikaciji uporabljamo \u00bb svojega star\u0161a\u00ab &#8211; daj nazaj, \u010de ne &#8230;.<\/li>\n<\/ul>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Vidik <strong>Otroka<\/strong> : kuhanje mule, izbruh jeze, dra\u017eenje,      navdu\u0161enje, priu\u010dena nemo\u010d, itd.<\/li>\n<\/ul>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Vidik <strong>Odraslega <\/strong>: \u00bb Moje mnenje je, &#8230;\u00ab ali \u00bb S tem se      ne strinjam, ker &#8230;.\u00ab ali \u00bb Se bom pozanimal&#8230;.\u00ab.<\/li>\n<\/ul>\n<ul type=\"disc\">\n<li><strong>Star\u0161\u00a0      &#8211; Otrok<\/strong> : pacient igra vlogo      ubogega mal\u010dka, MS pa prevzame vlogo Star\u0161a; MS prevzame odgovornost sama,      skrbi za mal\u010dka dokler ne izgori. MS \u010duti pomilovanje, ga tola\u017ei, pomirja,      \u0161\u010diti.<\/li>\n<\/ul>\n<ul type=\"disc\">\n<li><strong>Otrok      &#8211; Odrasli<\/strong> : oseba, ki jo vedno      tla\u010dijo ob\u010dutki nemo\u010di, neuspe\u0161nosti in nezmo\u017enosti, bo iskala potrditev v      Odraslem, s tem bo upala, da mu bo ta oseba na\u0161tela vse razloge za      nasprotno mnenje in mu ne bo treba popustiti \u00bb Otroku\u00ab, ki grozi, da bo      uni\u010dil vse upe. Pacient si npr. v osebi z mo\u010dnim \u00bb Odraslim\u00ab le-tega      sposodi. Potrebno je veliko nenehne spodbude. ( dvom pred izpitom &#8211; Saj bo      \u0161lo.- odrasli)<\/li>\n<\/ul>\n<ul type=\"disc\">\n<li><strong>Odrasli      &#8211; Star\u0161<\/strong> : pacient bi rad      spremenil na\u010din \u017eivljenja. MS mu priskrbi veliko napotkov o zdravem na\u010dinu      \u017eivljenja. Kljub temu pa naprosi MS, da mu igra\u00a0 \u00bb Star\u0161a\u00ab; \u010de      slu\u010dajno naleti, da npr. kadi, naj se na vse pretege razhudi in mu skrije      cigarete.<\/li>\n<\/ul>\n<ul type=\"disc\">\n<li><strong>Otrok      &#8211; Otrok<\/strong> : Pacient: \u00bb V tej      bolni\u0161nici slabo skrbite zame!\u00ab MS:\u00ab Bom pa \u0161la in sami skrbite zase.\u00ab Za      tak odnos je zna\u010dilna osredoto\u010denost vas, nezmo\u017enost vzpostavitve bli\u017eine,      empatije; namesto tega se oblikujejo \u00bb nepreverjene sodbe\u00ab &#8211; oba trmasta .<\/li>\n<\/ul>\n<ul type=\"disc\">\n<li><strong>Star\u0161      &#8211; Star\u0161<\/strong> : \u00bb MS: \u00bb \u010ce ne boste      vsako jutro vzeli zdravila, &#8230;\u00ab Pacient:\u00ab Vi mi \u017ee ne boste ukazovali!\u00ab<\/li>\n<\/ul>\n<ul type=\"disc\">\n<li><strong>Odrasli      &#8211; Odrasli<\/strong>: Pacient:\u00ab Veste, danes      imam ob\u010dutek, da MS niso dobro poskrbele zame.\u00ab<\/li>\n<\/ul>\n<p>MS :\u00ab Mi lahko bolj natan\u010dno razlo\u017eite, kaj s tem mislite?\u00ab<\/p>\n<p><strong>ASERTIVNOST &#8211; KOMUNICIRANJE, V KATEREM STA OBA ZADOVOLJNA<\/strong><\/p>\n<p><strong>Asertivnost vklju\u010duje 4 komponente<\/strong>:<\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Empati\u010dnost<\/li>\n<li>Razkrivanje      lastnih ob\u010dutij<\/li>\n<li>Pojasnjevanje      pri\u010dakovanj<\/li>\n<li>Sprejemanje      posledic<\/li>\n<\/ul>\n<p>NPR: MS moti pacientovo pogosto kr\u0161enje bolni\u0161ni\u010dnega reda. Ker pa sluti, da se v ozadju vsega tega skriva pacientova osebna stiska, za\u010dne pogovor na naslednji na\u010din:<\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li><strong>Empati\u010dnost:<\/strong> Verjamem, da se te\u017eko prilagajate bolni\u0161kemu redu, saj je morda to za va      prva in ne ravno pozitivna izku\u0161nja.<\/li>\n<li><strong>Razkrivanje      \u010dustev<\/strong>: Moram vam priznati, da me va\u0161e      pogosto kr\u0161enje bolni\u0161ni\u010dnega reda moti,\u00a0 saj sem odgovorna za stanje      in po\u010dutje pacientov, ki so z vami v sobi.<\/li>\n<li><strong>Pojasnjevanje      pri\u010dakovanj<\/strong>: \u017delim si, da bi se o tem      odkrito pogovorila.<\/li>\n<li><strong>Sprejemanje      posledic<\/strong>: Od sebe pri\u010dakujem, da      vam bom po svojih mo\u010deh nudila kakr\u0161nokoli pomo\u010d in oporo. Resni\u010dno pa si      \u017eelim va\u0161ega sodelovanja in razumevanja.<\/li>\n<\/ul>\n<table border=\"0\" cellspacing=\"0\" cellpadding=\"0\">\n<tbody>\n<tr>\n<td width=\"154\" valign=\"top\"><strong>NEVERBALNA KOMUNIKACIJA<\/strong><\/td>\n<td width=\"154\" valign=\"top\"><strong>AGRESIJA<\/strong><\/td>\n<td width=\"154\" valign=\"top\"><strong>ASERTIVNOST<\/strong><\/td>\n<td width=\"154\" valign=\"top\"><strong>NE &#8211; ASERTIVNOST<\/strong><\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"154\" valign=\"top\"><strong>Izraz obraza<\/strong><\/td>\n<td width=\"154\" valign=\"top\">Napet, strme\u010d, namr\u0161\u010dene obrvi,   priprte o\u010di<\/td>\n<td width=\"154\" valign=\"top\">Spro\u0161\u010den, vljuden, o\u010desni kontakt na   enakem nivoju<\/td>\n<td width=\"154\" valign=\"top\">\u017div\u010den, z o\u010dmi uprtimi v tla<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"154\" valign=\"top\"><strong>Telesna dr\u017ea<\/strong><\/td>\n<td width=\"154\" valign=\"top\">Stoje\u010da, dominirajo\u010da, posega v   prostor sogovornika<\/td>\n<td width=\"154\" valign=\"top\">Pokon\u010dna, a spro\u0161\u010dena dr\u017ea,   ohranjajo\u010d osebni prostor<\/td>\n<td width=\"154\" valign=\"top\">Dr\u017ea, ki ka\u017ee na nelagodje ( hitenje,   drugo opravilo&#8230;)<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"154\" valign=\"top\"><strong>Ton glasu<\/strong><\/td>\n<td width=\"154\" valign=\"top\">Visok, groze\u010d<\/td>\n<td width=\"154\" valign=\"top\">Samozavesten, spo\u0161tljiv, topel<\/td>\n<td width=\"154\" valign=\"top\">Tih, nerazumljiv<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"154\" valign=\"top\"><strong>Geste, kretnje<\/strong><\/td>\n<td width=\"154\" valign=\"top\">Sunkovite, toge, roke na bokih<\/td>\n<td width=\"154\" valign=\"top\">Ka\u017eejo na namen, sporo\u010danje<\/td>\n<td width=\"154\" valign=\"top\">Nervozne, roke ne vedo kam bi<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"154\" valign=\"top\"><strong>govor<\/strong><\/td>\n<td width=\"154\" valign=\"top\">Napadalen, obto\u017eujo\u010d, posmehljiv,   avtoritativen<\/td>\n<td width=\"154\" valign=\"top\">Iskren, brez prekinjanja<\/td>\n<td width=\"154\" valign=\"top\">Opravi\u010dujo\u010d, neiskren<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n<p><strong>Ovire<\/strong> za asertivno izra\u017eanje so:<\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Pomanjkanje      znanja o pravicah, \u017eeljah, interesih, misli sogovornika<\/li>\n<li>Skrb      o tem, kaj si bodo drugi mislili o mojem vedenju<\/li>\n<li>Slaba      samopodoba oz. samozavest<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>KOMUNIKACIJSKE VE\u0160\u010cINE &#8211; POVZETEK<\/strong><\/p>\n<p><strong>POSLU\u0160ANJE <\/strong>&#8211; aktivno, s polno pozornostjo na sogovornika , ko utihnejo tudi na\u0161e misli. Za to je zna\u010dilna na\u0161a telesna govorica in minimalna uporaba govora. Zainterisiran obraz, stik z o\u010dmi, molk, ton glasu, ko se odzovemo, opazovanje reakcije sogovornika 8 \u010de nas je pravilno razumel), parafraziranje ( ponovitev sli\u0161anega s svojimi besedami &#8211; \u00bb\u010de vas prav razumem\u00ab)<\/p>\n<p><strong>DOTIK<\/strong> &#8211; terapevtski dotik vklju\u010duje umirjeno odstranjevanje in preusmerjanje nakopi\u010dene energije v bolnem telesu. ( Ko MS oceni pacientovo \u00bb energetsko polje\u00ab, uporabi terap. Dotik z namenom pospe\u0161iti njegovo spro\u0161\u010denost in dobro po\u010dutje.)<\/p>\n<p><strong>UPORABA ODPRTIH IN ZAPRTIH VPRA\u0160ANJ<\/strong> &#8211;\u00a0 v intervjuju uporabljamo tenhiko \u00bb odprtih \u00bb in \u00bb zaprtih\u00ab vpra\u0161anj.<\/p>\n<p><strong>PARAJEZIK<\/strong> &#8211; ton in vi\u0161ina glasu.\u00a0 Primer:\u00a0 \u00bb Zbudite se, \u010das je , da vzamete zdravila.\u00ab \u010ce le-to izre\u010dete z uporabo ni\u017ejega, mehkej\u0161ega glasu , se pacient ne bo \u010dutil napadenega , kot bi se v primeru agresivnega , avtoritativnega nastopa.<\/p>\n<p><strong>EMPATIJA <\/strong>&#8211; podporno, terapevtsko komuniciranje, ki vklju\u010duje sposobnost aktivnega poslu\u0161anja, v\u017eivljanje v drugega, razumevanje in neobsojanja, sposobnost pokazati razumevanje do pacienta.<\/p>\n<p><strong>ASERTIVNOST<\/strong> &#8211; kot priznavanje napak, podajanje komplimentov, spodbude, sposobnost za\u010deti pogovor in vzpostaviti zaupanje, izra\u017eanje pozitivnih ob\u010dutkov, samozavest<\/p>\n<p><strong>MEDKULTURNO KOMUNICIRANJE<\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Multikulturnost      dru\u017eb<\/li>\n<li>Intercultural      care, transcultural, nursing<\/li>\n<li>Kateri      vidiki pacientove kulture vplivajo na izvajanje nege in komunikacije &#8211;      muslimani ne pustijo, da jih neguje \u017eenska<\/li>\n<li>Univezalen      pogled na bolezen &#8211; kot sramota<\/li>\n<li>Stereotipizacije      dolo\u010denih kultur &#8211; \u0160vicarji so &#8230;.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Razlike v medkulturnem komuniciranju\u00a0 lahko razvrstimo v ve\u010d kategorij:<\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Individualizem\u00a0      &#8211;\u00a0 kolektivizem<\/li>\n<li>Bli\u017eina      &#8211; distanca<\/li>\n<li>Odprtost      &#8211; zaprtost<\/li>\n<li>Rutine<\/li>\n<li>Navade<\/li>\n<li>\u017divljenski      slogi<\/li>\n<li>Vrednote<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>POSREDOVANO ALI ELEKTRONSKO KOMUNICIRANJE<\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Neosebno      medosebno komuniciranje tudi z anonimnimi partnerji &#8211; omejeni v odnosnem,      \u010dustvenem in neverbalnem komuniciranju<\/li>\n<li>Ustvarja      nami\u0161ljene prostore, \u010dase, odnose, identitete ( virtualni svet )<\/li>\n<li>Pomanjkanje      neverbalne komunikacje\u00a0 ( sme\u0161ki)<\/li>\n<li>Subtilni      \u00bb neverbalni \u00bb klju\u010di ( \u010das odgovora, po\u0161iljanje sporo\u010dila)<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Privla\u010dnost:<\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Socialna      distanca oz. anonimnost<\/li>\n<li>Upravljanje      z odnosi ( vstop, izstop v odnos)<\/li>\n<li>Dostopnost      ( internet nikoli ne spi)<\/li>\n<li>Za      zaprte dru\u017ebene sisteme in kulture ni ve\u010d prihodnosti<\/li>\n<li>\u017delja      po dru\u017eenju in strah pred nepripadanju<\/li>\n<li>Odnosna      pu\u0161\u010dava in preobilje odnosov<\/li>\n<li>So\u010dasnost      identitet<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Pasti interneta:<\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Pove\u010devanje      socialne izolacije od \u017eivlj. Okolja<\/li>\n<li>Socialna      pasivizacija ( pretirana udobnost)<\/li>\n<li>Informacija      &#8211; manj znanja<\/li>\n<li>Nove      oblike rev\u0161\u010dine ( kdor zna, ta ima)<\/li>\n<li>Zaupati      neomejeno koli\u010dino informacij o sebi<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Bonton posredovanega komuniciranja:<\/strong><\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>Zadeva      pisanja<\/li>\n<li>Nazivanje      ( spo\u0161tovani)<\/li>\n<li>Uvodni      stavek (kje smo na\u0161li informacijo, zakaj pi\u0161emo,&#8230;)<\/li>\n<li>Zahvala,      pozdrav, polno ime in priimek, letnik, \u0161ola<\/li>\n<li>Enotni      slog pisave, ne sme\u0161kov<\/li>\n<li>Priponke      ozna\u010devati z \u0161t. Oziroma datumom<\/li>\n<\/ul>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Komunikacija je aktivnost, v kateri po\u0161iljatelj po\u0161lje sporo\u010dilo prejemniku z namenom pridobiti odziv &#8211; feedback. po\u0161iljatelj :\u00a0 odgovoren za obliko in namen poslanega sporo\u010dila. kanal sporo\u010danja: avditivni ( slu\u0161atelji), vizualni (slikovni), kinesteti\u010dni ( demonstracija, gibanje) sporo\u010dilo je lahko: &#8211; verbalno &#8211; govorno &#8211; neverbalno &#8211; pantonima prejemnik se na sporo\u010dilo odzove -( ne da se &hellip; <a href=\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/komunikacija-v-zdravstvenem-in-negovalnem-timu\/\" class=\"more-link\">Preberi ve\u010d o <span class=\"screen-reader-text\">Komunikacija v zdravstvenem in negovalnem timu<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[232],"tags":[1066,1065,1067,1068],"class_list":["post-903","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1letnik-komunikacija-v-zn-teamu-s-supervizijo","tag-1letnik-komunikacija","tag-1letnik-komunikacija-v-zdravstvenem-in-negovalnem-timu","tag-komunikacija-v-zn","tag-zdravstvena-nega-komunikacija"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/903","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=903"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/903\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=903"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=903"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=903"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}