{"id":912,"date":"2009-11-28T22:25:56","date_gmt":"2009-11-28T21:25:56","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=912"},"modified":"2010-06-01T11:47:12","modified_gmt":"2010-06-01T10:47:12","slug":"fiziologija-vaja-vprasanja-in-odgovori-za-fiziologijo-predmet-fiziologija","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/fiziologija-vaja-vprasanja-in-odgovori-za-fiziologijo-predmet-fiziologija\/","title":{"rendered":"Fiziologija vaja 2009"},"content":{"rendered":"

\"celica-celice\"<\/p>\n

CELICE<\/strong><\/strong><\/p>\n

    \n
  1. Na povr\u0161ini sesalske celice je celi\u010dna membrana ali plazmalema. V notranjosti pa so citoplazma, celi\u010dni organeli in citoskelet.<\/li>\n
  2. Za prehajanje snovi prek celi\u010dne membrane se energija v obliki ATP\u00a0 neposredno ne porablja za difuzijo. Aktivni transport facilitirano difuzijo in prenos z membranskimi me\u0161i\u010dki.<\/li>\n
  3. Membranski prena\u0161alci so beljakovine in so udele\u017eeni pri facilitirani difuziji in aktivnemu transportu.<\/li>\n
  4. Ozmoza je prehajanje teko\u010dine med predelki v organizmu zaradi pasivne difuzije vode. Do ozmoze v predelkih prihaja, \u010de se razlikujejo po koncentraciji vode in \u010de predelke med sabo lo\u010duje membrana, ki prepu\u0161\u010da vodo, ne pa topljencev.<\/li>\n
  5. Ravnote\u017eni potencial za K++<\/sup> je\n
      \n
    • odvisen od razmerja koncentracij K++<\/sup> med zunajceli\u010dno in znotrajceli\u010dno teko\u010dino;<\/li>\n
    • vzpostavljen , kadar se vpliv koncentracijskega gradienta za K++<\/sup> izena\u010di z vplivom difuzijskega za K+<\/sup><\/li>\n<\/ul>\n

      <\/p>\n

        \n
      • opisan z Nernstovo ena\u010dbo<\/li>\n
      • med -70 in -90 mV v vzdra\u017eenih celicah<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n
      • Mirovni membranski potencial\u00a0 je\n
          \n
        • razlika v elektri\u010dni napetosti med zunanjo in notranjo stranjo membrane nevzdra\u017eene celice<\/li>\n
        • prete\u017eno ravnote\u017eni potencial za K+ <\/sup><\/li>\n
        • prete\u017eno neodvisen od\u00a0 Na+<\/sup><\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n
        • Akcijski potencial je razlika v elektri\u010dni napetosti med zunanjo in notranjo stranjo membrane vzdra\u017eene celice, posledica vdora Na+ <\/sup>preko membrane v celico in odraz prehodne elektropozitivnosti notranjosti celice.<\/li>\n
        • Pri eksocitozi se skupna povr\u0161ina celi\u010dne membrane zve\u010da, pri endocitozi se skupna povr\u0161ina celi\u010dne membrane zmanj\u0161a.<\/li>\n
        • Na+<\/sup>\/K+ <\/sup>\u010drpalka prepre\u010di nabiranje Na+ <\/sup>v celicah, lahko prispeva k vzdr\u017eevanju mirovnega membranskega potenciala in prepre\u010di nabiranje K+<\/sup> v zunajceli\u010dni teko\u010dini.<\/li>\n
        • Sinteza beljakovin v celici poteka na zrnatem endoplazmskemu retikulumu.<\/li>\n
        • Funkcije celi\u010dne membrane so selektivni transport snovi, prepoznavanje signalov iz celi\u010dnega okolja (npr. hormonov), adhezija na druge strukture in razmejitev notranjosti celice od njenega okolja.<\/li>\n
        • Celi\u010dna membrana je selektivno prepustna za razli\u010dne snovi in dopu\u0161\u010da prepustnost plinov kot sta O2<\/sub> in CO2.<\/sub><\/li>\n<\/ol>\n

          KRI<\/strong><\/strong><\/p>\n

            \n
          1. Izolirana plazma vsebuje albumine, globuline, fibrinogen.<\/li>\n
          2. Za krvne plo\u0161\u010dice velja, da se ve\u017eejo na po\u0161kodovano \u017eilno steno in povzro\u010dijo kr\u010denje rde\u010dega krvnega strdka.<\/li>\n
          3. Plazemske beljakovine so albumin, globulini, fibrinogen. Serumske beljakovine so albumini in globulini.<\/li>\n
          4. \u010ce je dalj \u010dasa zni\u017ean parcialni tlak O2<\/sub> v arterijski krvi se zve\u010da tvorba eritrocitov v kostnem mozgu, zve\u010da se poraba \u017eeleza v kostnem mozgu, zve\u010da se izlo\u010danje eritropoetina (beljakovinski hormon) iz ledvic.<\/li>\n
          5. Rde\u010de krvni\u010dke imajo na povr\u0161ini membrane oligosaharide in polipeptide, ki so aglutinogeni. Pri transfuziji nekompatibilne krvi sistema AB0 pride do zlepljenja eritrocitov dajalca z prejemnikovimi aglutinini.<\/li>\n
          6. Za albumin velja, da najbolj prispeva h koloidno ozmotskemu tlaku plazme in deluje kot nespecifi\u010dna transportna beljakovina.<\/li>\n
          7. Pravilno zaporedje razvoja eritrocita je: pluripotentna celica – eritroidna celica – normoblast – retikulocit – eritrocit.<\/li>\n
          8. Za osebo s krvno skupino 0 velja, da na eritrocitih nima antigenov A ali B in v plazmi ima protitelesa anti -A in anti -B.<\/li>\n
          9. Za Rh negativno osebo velja, da na eritrocitih nima antigenov Rh in lahko ima v krvi anti-Rh protitelesa.<\/li>\n
          10. Med nose\u010dnostjo je plod lahko ogro\u017een v primeru, \u010de je nose\u010dnica Rh negativna in ponovno nose\u010da z Rh pozitivnim plodom.<\/li>\n
          11. Za nespecifi\u010dni imunski odziv organizma velja, da je njegova poglavitna komponenta vnetje, da odziv ni odvisen od vrste tujka in pri njem sodelujejo celice naravne ubijalke.<\/li>\n
          12. Za specifi\u010dni imunski odziv organizma velja, da se odzove na dolo\u010dene antigene.<\/li>\n
          13. Hemostaza zajema naslednje fiziolo\u0161ke spremembe: razgradnja krvnega strdka, \u017eilni spazem, nastanek trombocitnega \u010depa in koagulacija.<\/li>\n<\/ol>\n

            SRCE IN KRVNA OBTO\u010cILA<\/strong><\/strong><\/p>\n

              \n
            1. Vodi\u010d ritma (ang. Pacemaker) v normalnem srcu so specializirane celice v sinoatrialnem vozlu in je tista skupina celic s spontano, ritmi\u010dno elektri\u010dno aktivnostjo, ki se spro\u017eijo z najvi\u0161jo frekvenco.<\/li>\n
            2. Elektri\u010dni dogodki v srcu so spro\u017eilni dejavnik za mehani\u010dne dogodke v srcu. V normalnem srcu so vedno razporejeni v dolo\u010denem zaporedju, tako da si v elektrokardiogramu sledijo val P, kompleks QRS in val T. V primeru nepravilnega prevajanja vzburjenja skozi srce je lahko vzrok smrtno nevarnih motenj sr\u010dnega ritma.<\/li>\n
            3. Pri EKG-ju predstavlja val P depolarizacijo atrijev. Kompleks QRS predstavlja depolarizacijo ventriklov. Val T predstavlja repolarizacijo ventriklov. Vala repolarizacije atrijev normalno ne vidimo, ker ga v EKG zapisu \u00bbprekrije\u00ab kompleks QRS.<\/li>\n
            4. Sr\u010dni ciklus je zaporedje elektri\u010dnih in mehani\u010dnih dogodkov, ki nastopajo med kontrakcijo in relaksacijo sr\u010dne mi\u0161ice. Kri te\u010de iz predvora v prekat, ko se odpre atrioventrikularna zaklopka. Med prekatno sistolo naraste tlak v levem ventriklu nad tlak v aorti, zato se odpre zaklopka in kri te\u010de iz prekata v aorto.<\/li>\n
            5. Minutni volumen srca je volumen krvi, ki ga srce iz\u010drpa v obtok v eni minuti. Za levo in desno srce je v normalnih razmerah enak, je normalno enak venskemu prilivu v srce v istem \u010dasu, je koli\u010dina, ki je odvisna od \u010drpalne sposobnosti srca in je enak produktu med utripnim volumnom in sr\u010dno frekvenco [ MVS (mlmin-1<\/sup>) = UV (ml) x SF (min-1<\/sup>)].<\/li>\n
            6. \u010ce se venski priliv v zdravo \u010dlove\u0161ko srce nenadoma pove\u010da za 10% se pove\u010da utripni volumen srca [Frank-Starlingov mehanizem].<\/li>\n
            7. Zato, da v sistemskem delu obto\u010dil kri te\u010de od srca skozi arterijski, kapilarni in venski del \u017eilja nazaj v srce, je odlo\u010dilna razlika tlakov med aorto in desnim preddvorom, ki je v normalnih razmerah pribli\u017eno enaka arterijskemu tlaku.<\/li>\n
            8. Pri konstantnem minutnem volumnu srca dolo\u010da vrednost arterijskega tlaka periferni upor.<\/li>\n
            9. V sistemskem obtoku je skupni upor proti toku krvi najvi\u0161ji v\u00a0 arteriolah.<\/li>\n
            10. Za dolgoro\u010dno uravnavanje krvnega tlaka je najpomembnej\u0161i vpliv ledvic na uravnavanje volumna zunajceli\u010dne teko\u010dine.<\/li>\n
            11. Aktivacija renin-angiotenzinskega sistema je lahko posledica nenadne obse\u017ene krvavitve, zaradi katere mo\u010dno pade arterijski tlak. Pri\u010dne se s spro\u0161\u010danjem renina iz jugstaglomerularnega aparata v ledvicah. Lahko povzro\u010di vazokonstrikcijo \u017ee po nekaj minutah in lahko povzro\u010di izlo\u010danje aldosterona iz skorje nadledvi\u010dne \u017eleze.<\/li>\n
            12. Za regulacijo pretoka v dolo\u010deno tkivo ali organ je v normalnih razmerah najpomembnej\u0161e spreminjanje lokalnega upora proti toku krvi v tkivu.<\/li>\n
            13. V normalnem plju\u010dnem krvnem obtoku je pretok enak pretoku v sistemskem krvnem obtoku in oksigenirana kri se steka v plju\u010dne vene in po njih v levi atrij.<\/li>\n
            14. Ko zdrav \u010dlovek vstane, lahko ugotovimo prehoden padec krvnega tlaka v arterijah v vi\u0161ini srca, kolabirajo vratne vene in se zaradi zmanj\u0161anega pro\u017eenja baroreceptorja pove\u010da aktivnost vazomotori\u010dnega centra, zato poraste periferni upor in se zmanj\u0161a kapacitetnost ven.<\/li>\n
            15. Pretok krvi skozi koronarne arterije se odvija med diastolo. Sr\u010dna mi\u0161ica med kr\u010denjem stisne koronarne arterije.<\/li>\n
            16. V sistemskem krvnem obtoku je ve\u010dina krvi v venulah in venah.<\/li>\n<\/ol>\n

              DIHANJE<\/strong><\/strong><\/p>\n

                \n
              1. Popustljivost (komplianca) plju\u010d nam pove kako raztegljiva so plju\u010da.\u010ce je komplianca plju\u010d velika je retrakcijska sila plju\u010d razmeroma majhna.<\/li>\n
              2. Pove\u010dana povr\u0161inska napetost teko\u010dine na steni alveolov bi se pove\u010dala. Pove\u010danje povr\u0161inske napetosti prepre\u010duje plju\u010dni surfaktant.<\/li>\n
              3. Transpulmonalni tlak\u00a0 je razlika med tlakom v alveolih in pleuralnem prostoru. Njegova funkcija je, da razpenja plju\u010da.<\/li>\n
              4. Smer neto difuzije plina skozi alveolarno membrano v plju\u010dih je odvisna od parcialnih tlakov plina v alveolih in kapilarni krvi.<\/li>\n
              5. Respiracijski koli\u010dnik je razmerje med minutnima volumnoma izdihanega CO2<\/sub> in vdihanega O2<\/sub> in je malo manj\u0161i kot 1.<\/li>\n
              6. Na vsako molekulo hemoglobina se lahko ve\u017eejo \u0161tiri molekule kisika. Spojini, ki pri tem nastane, pravimo oksihemoglobin.<\/li>\n
              7. Glavno mesto izmenjave plinov med zrakom in krvjo v plju\u010dih so alveoli.<\/li>\n
              8. Ob koncu normalnega izdiha je ob odprtem glotisu tlak v alveolih enak atmosferskemu pritisku.<\/li>\n
              9. Funkcionalna rezidualna kapaciteta\u00a0 (FRC) je volumen zraka, ki ostane v plju\u010dih po normalnem izdihu in je vsota ekspiratornega rezervnega volumna (ERV) in rezidualnega volumna (RV).<\/li>\n
              10. Forsiran ekspiracijski volumen (FEV1<\/sub>) je volumen zraka, ki ga po maksimalnem vdihu izpihamo z vso mo\u010djo v prvi sekundi.<\/li>\n
              11. FEV1<\/sub> je pri zdravih ljudeh ve\u010d kot 80% vitalne kapacitete.<\/li>\n
              12. Difuzija plina med zrakom in krvjo v plju\u010dih je premosorazmerna gradientu parcialnih tlakov plina v alveolih in difuzijski povr\u0161ini. <\/sub><\/li>\n<\/ol>\n

                LEDVICE<\/strong><\/strong><\/p>\n

                  \n
                1. Koncentracija topljencev v urinu se bo zve\u010dala, \u010de ne pijemo vode, \u010de zve\u010damo porabo kuhinjske soli, \u010de se zve\u010da izlo\u010danje ADH (antidiuretski hormon) in \u010de se izlo\u010da obligatorni volumen urina.<\/li>\n
                2. Voda se filtrira v glomerulih in pasivno resorbira vzdol\u017e zbiralc odvisno od ADH.<\/li>\n
                3. Neka snov se lahko popolnoma izlo\u010di iz krvi, ki te\u010de skozi ledvice, \u010de se filtrira v glomerulih in secernira v tubulusih.<\/li>\n
                4. Ledvi\u010dna glomerulna membrana zadr\u017euje v plazmi snovi z molekulsko maso nad 70.000 in zadr\u017ei krvne celice, da se ne izlo\u010dijo v urin.<\/li>\n
                5. Za glomerulno filtracijo velja normalna koli\u010dina glomerulnega filtrata pri odraslem \u010dloveku okrog 180 l na dan (izlo\u010di pa se le 1,5 l se\u010da) in normalno se filtrira 20% plazme, ki te\u010de skozi glomerule.<\/li>\n
                6. Vodikovi ioni se z urinom izlo\u010dajo skupaj z NH3<\/sub>, tako da tvorijo NH4<\/sub>+<\/sup>, skupaj s HPO2<\/sub>2-<\/sup>, tako da tvorijo H2<\/sub>PO4<\/sub>–<\/sup>.<\/li>\n
                7. Aldosteron se izlo\u010da iz skorje nadledvi\u010dne \u017eleze, kadar je zmanj\u0161an pretok krvi skozi ledvice, primanjkljaj natrijevih ionov v organizmu, zve\u010dana sekrecija renina iz ledvic in zve\u010dana koncentracija angiotenzina v krvi.<\/li>\n
                8. Za izlo\u010danje raznih snovi v ledvicah veljajo naslednje mo\u017enosti: samo glomerulna filtracija, glomerulna filtracija+delna tubulna reapsorbcija, glomerulna filtracija+popolna tubulna reabsorpcija, glomerulna filtracija+tubulna sekrecija in glomerulna filtracija+tubulna reapsorbcija+tubulna sekrecija.<\/li>\n
                9. \u010clovek izlo\u010da teko\u010dino z odvajanjem se\u010da, odvajanjem blata, potenjem, izhlapevanje vode skozi ko\u017eo in izhlapevanje vode skozi dihala.<\/li>\n
                10. Za uravnavanje teko\u010dine v telesu v normalnih razmerah velja, da je najmanj\u0161a mo\u017ena koli\u010dina s se\u010dem izlo\u010dene teko\u010dine okoli 500ml\/dan, da se vnos in izlo\u010danje teko\u010dine spreminjata glede na spremembe osmolarnosti zunajceli\u010dne teko\u010dine, da se vnos in izlo\u010danje teko\u010dine spreminjata glede na spremembe volumna zunajceli\u010dne teko\u010dine in da je hipotalamus pomemben za uravnavanje vnosa in izlo\u010danja teko\u010dine.<\/li>\n<\/ol>\n

                  ACIDO-BAZNO RAVNOVESJE <\/strong><\/strong><\/p>\n

                    \n
                  1. Metaboli\u010dna alkaloza lahko nastane zaradi izgube kisline iz \u017eelodca in se lahko razvije pri bruhanju iz \u017eelodca.<\/li>\n
                  2. Respiratorna acidoza lahko nastane zaradi nezadostne ventilacije in se lahko razvije pri paralizi dihalnih mi\u0161ic.<\/li>\n
                  3. Pri akutnem, dolgotrajnem bruhanju iz \u017eelodca se lahko razvije metaboli\u010dna alkaloza. Laboratorijski pregled krvi bi pokazal povi\u0161an pH, povi\u0161an HCO3<\/sub>–<\/sup> in povi\u0161an pCO2<\/sub><\/li>\n
                  4. Pri akutnem poslab\u0161anju sladkorne bolezni se lahko razvije metaboli\u010dna acidoza. Laboratorijski pregled krvi bi pokazal zni\u017ean pH, zni\u017ean HCO3<\/sub>–<\/sup> in zni\u017ean pCO2<\/sub><\/li>\n
                  5. Zni\u017ean pH krvi je lahko znak respiratorne acidoze in metaboli\u010dne acidoze.<\/li>\n
                  6. Povi\u0161an pH krvi je lahko znak metaboli\u010dne alkaloze in respiratorne alkaloze.<\/li>\n
                  7. Najbolj pomembni pufri v krvi so plazemske beljakovine in bikarbonati.<\/li>\n
                  8. Najbolj pomemben pufer v zunajceli\u010dni teko\u010dini je bikarbonatni.<\/li>\n<\/ol>\n

                    PREHRANA IN PREBAVA<\/strong><\/strong><\/p>\n

                      \n
                    1. Encim amilaza se izlo\u010da v ustno votlino in dvanajstnik ter povzro\u010di za\u010detek razgradnje zau\u017eitih ogljikovih hidratov.<\/li>\n
                    2. Trebu\u0161na slinavka izlo\u010da endopeptidaze, lipazo in amilazo.<\/li>\n
                    3. Poglavitne sestavine \u017eol\u010da, ki se izlo\u010da v dvanajstnik, so voda, lecitin\u00a0 in holesterol, \u017eol\u010dne soli in bilirubin.<\/li>\n
                    4. Za \u017eol\u010d velja, da nastaja v jetrih, igra poglavitno vlogo pri emulgaciji in absorpciji ma\u0161\u010dob in je rumeno-zelene barve zaradi bilirubina.<\/li>\n
                    5. Med jetrne funkcije pri\u0161tevamo aktivacija vitamina D, sinteza plazemskih beljakovin, skladi\u0161\u010denje vitaminov in detoksifikacijo.<\/li>\n
                    6. Prehranjevanje \u010dloveka uravnavajo signali iz mo\u017eganske skorje, koncentracija glukoze iz krvi, sitostni peptidi, signali iz prebavne cevi, vonj in videz hrane.<\/li>\n
                    7. Odrasel \u010dlovek dnevno potrebuje 50-65g beljakovin, ki morajo vsebovati predvsem esencialne aminokisline, 300g ogljikovih hidratov in 70g ma\u0161\u010dob.<\/li>\n<\/ol>\n

                      PRESNOVA<\/strong><\/strong><\/p>\n

                        \n
                      1. Sintezo glukoze iz nesladkornih virov imenujemo glukoneogeneza.<\/li>\n
                      2. Glikoliza je katabolni proces. Kon\u010dni produkt glikolize je piruvi\u010dna oziroma mle\u010dna kislina. Za potek glikolize ni potreben kisik.<\/li>\n
                      3. Lipoproteini so delci, ki imajo lipidno sredico in beljakovinski pla\u0161\u010d in delci, ki omogo\u010dajo v vodi netopnim lipidom transport po krvi.<\/li>\n
                      4. Najve\u010dji del svojih energetskih zalog ima \u010dlove\u0161ki organizem spravljenih v adipocitih.<\/li>\n
                      5. Ketonska telesa nastajajo v jetrih, so prisotna v krvi v ve\u010dji koncentraciji, kadar je v organizmu pospe\u0161ena sinteza prostih ma\u0161\u010dobnih kislin in zvi\u0161ujejo kislost krvi.<\/li>\n
                      6. Se\u010dnina v se\u010du je stranski produkt katabolizma aminokislin in spojina, ki nastane s predelavo amoniaka.<\/li>\n
                      7. Glukoneogeneza je sinteza glukoze iz alanina, glukoze iz glicerola in glukoze iz laktata.<\/li>\n
                      8. Najpomembnej\u0161i cilj uravnavanja presnove je prepre\u010devanje hipoglikemije.<\/li>\n
                      9. V normalnih razmerah uporabljajo mo\u017egani kot edini vir energije glukozo. Kadar skeletne mi\u0161ice mirujejo uporabljajo kot glavni vir energije proste ma\u0161\u010dobne kisline.<\/li>\n
                      10. Med hormone, ki skladi\u0161\u010dijo energetske vire uvr\u0161\u010damo insulin.<\/li>\n
                      11. Med hormone, ki spro\u0161\u010dajo energetske vire iz njihovih zalog, uvr\u0161\u010damo glukagon, adrenalin, kortizol in rastni hormon.<\/li>\n
                      12. Najmo\u010dnej\u0161i dra\u017eljaj za izlo\u010danje insulina je zve\u010dana koncentracija glukoze v krvi.<\/li>\n
                      13. Najve\u010dji del svojih beljakovinskih zalog ima \u010dlove\u0161ki organizem spravljenih v skeletnih mi\u0161icah.<\/li>\n
                      14. Hipoglikemija je stanje, kjer se ka\u017eejo znaki premajhne oskrbe mo\u017eganov z glukozo in je pove\u010dan ob\u010dutek lakote.<\/li>\n
                      15. Glukagon se izlo\u010da iz celic A Langerhansovih oto\u010dkov v trebu\u0161ni slinavki. Glavni dra\u017eljaj za izlo\u010danje glukagona je zni\u017eana koncentracija glukoze v krvi.<\/li>\n
                      16. Glukoneogeneza je sinteza glukoze iz nesladkornih virov.<\/li>\n<\/ol>\n

                        <\/strong><\/strong><\/p>\n

                        TELESNA TEMPERATURA<\/strong><\/strong><\/p>\n

                          \n
                        1. Ko temperatura okolja prese\u017ee TT izgubljamo toploto z izhlapevanjem znoja.<\/li>\n
                        2. Perspiratio insensibilis je izguba toplote z izhlapevanjem vode skozi ko\u017eo brez znojenja, z izhlapevanjem vode skozi plju\u010da in je neodvisna od temperature okolja.<\/li>\n
                        3. Termoregulacijski center v hipotalamusu neposredno reagira na spremembe temperature krvi, ki obliva ta predel in ne glede na odstopanje temperature sredice telesa od normalne temperature aktivira mehanizme za tvorbo toplote in za oddajanje toplote.<\/li>\n
                        4. Pri drgetanju nastaja toplota predvsem v skeletnih mi\u0161icah.<\/li>\n
                        5. Po zni\u017eanju temperature sredice telesa zaradi mraza, hipotalamus spro\u017ei vazokonstrikcijo v ko\u017ei, drgetanje in je\u017eenje.<\/li>\n
                        6. Rjavo ma\u0161\u010devje je prisotno pri dojen\u010dkih in je pomembno za tvorbo toplote.<\/li>\n
                        7. Glavni razlog, da \u010dlovek lahko \u017eivi v mrzlem okolju je vedenjska prilagoditev.<\/li>\n
                        8. Naju\u010dinkovitej\u0161i fiziolo\u0161ki mehanizem za ohranjanje TT pri nizkih temperaturah okolja je drgetanje.<\/li>\n
                        9. Termonevtralno obmo\u010dje okolja za odraslega \u010dloveka v mirovanju je 27-29\u00b0C. V tem temperaturnem obmo\u010dju je tvorba toplote v telesu enaka njeni izgubi in TT konstantna brez aktivacije mehanizmov za tvorbo in oddajanje toplote.<\/li>\n
                        10. Pri zelo nizki temperaturi okolja lahko pride do hipertermije, ker je izguba toplote ve\u010dja od njene tvorbe.<\/li>\n
                        11. Homeotermni organizmi vzdr\u017eujejo stalno TT. Nivo telesne aktivnosti teh organizmov je zato omejen z dolo\u010denim temperaturnim intervalom okolja oz.biokineti\u010dnim obmo\u010djem.<\/li>\n
                        12. Da \u010dlovek vzdr\u017euje stalno TT, mora biti nastajanje toplote enako njenemu izgubljanju. To se dogaja v obmo\u010dju normotermije.<\/li>\n
                        13. S perspiratio insensibilis izgubimo pribli\u017eno 1 liter vode na dan. Kar pomeni izgubo 580 kcal toplote iz telesa.<\/li>\n<\/ol>\n


                          \n\u017dIV\u010cEVJE<\/strong><\/strong><\/p>\n

                            \n
                          1. Zato, da bi na membrani nevrona nastal akcijski potencial, se mora membrana depolarizirati.<\/li>\n
                          2. Postsinapti\u010dni nevron se vzdra\u017ei prek sinaps, kjer je presinapti\u010dni nevron v stiku z dendriti in telesom nevrona.<\/li>\n
                          3. Verjetnost nastanka akcijskega potenciala v nevronu se zve\u010da, kadar se pojavi(jo) sprememba membranskega potenciala -80 mV na -60 mV in prevlada ekscitatornih nevrotrnsmiterjev nad inhibitornim nevrotransmitorji.<\/li>\n
                          4. Pod vplivom ekscitatornega nevrotransmitorja se na postsinapti\u010dnem nevronu membranski potencial pribli\u017ea pragu za pro\u017eenje akcijskega potenciala in zmanj\u0161a se hiperpolarizacija.<\/li>\n
                          5. Kot ekscitatorni nevrotransmitor lahko deluje acetilholin in glutamat.<\/li>\n
                          6. Refleksni lok sestavljajo receptorji, aferentni nevron, monosinapti\u010dni ali polisinapti\u010dni preklopi v refleksnih centrih, eferentni nevroni in efektorji.<\/li>\n
                          7. Efektorji refleksov vegetativnega \u017eiv\u010devja so srce, inervirane \u017eile in prebavna cev.<\/li>\n
                          8. Hipotalamus uravnava delovanje adenohipofize, aktivnost simpatikusa in parasimpatikusa, TT, vnos in izlo\u010danje teko\u010dine.<\/li>\n
                          9. Preganglionarna simpati\u010dna vlakna za srce izvirajo iz torakalnih segmentov hrbtenja\u010de. Preganglionarna parasimpati\u010dna vlakna za srce izvirajo iz mo\u017eganskega debla.<\/li>\n
                          10. Acetilholin je nevrotransmitor preganglionarnih simpati\u010dnih nevronov, preganglionarnih parasimpati\u010dnih nevronov, postganlgionarnih parasimpati\u010dnih nevronov in nevronov, ki regulirajo sekrecijo adrenalina iz sredice nadledvi\u010dne \u017eleze.<\/li>\n
                          11. Spinotalami\u010dna proga poteka na nasprotni strani hrbtenja\u010de kot vstopajo v hrbtenja\u010do aferentna vlakna za bole\u010dino, grob dotik in temperaturo. Aferentna pot za propriocepcijo poteka na isti strani.<\/li>\n
                          12. Kot mehanoreceptorji lahko delujejo receptorji za dotik, bole\u010dino, zaznavanje polo\u017eaja sklepov in ravnote\u017eje.<\/li>\n
                          13. Cortijev organ vsebuje receptorje za sluh. Receptorje vzdra\u017eijo vibracije bazilarne membrane.<\/li>\n
                          14. Semicirkularni kanali vsebujejo receptorje za ravnote\u017eje. Receptorje vzdra\u017eijo\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 kotni pospe\u0161ki.<\/li>\n
                          15. Pogoj za trikromatski vid je vzdr\u017eevanje treh vrst \u010depnic, dovolj mo\u010dna svetloba in svetloba razli\u010dnih valovnih dol\u017ein.<\/li>\n<\/ol>\n

                            MOTORI\u010cNI SISTEM<\/strong><\/strong><\/p>\n

                              \n
                            1. Hoteni gib, oz. gib, ki ga izvr\u0161imo na povelje, organiziramo tako, da po\u0161ljemo ustrezne signale do motori\u010dnih enot iz primarne motori\u010dne skorje. Ti signali potujejo po piramidni progi.<\/li>\n
                            2. V mi\u0161icah, s katerimi izvajamo fine gibe (npr. zunanje o\u010desne mi\u0161ice), je \u0161tevilo skeletnomi\u0161i\u010dnih vlaken, ki pripadajo posamezni motori\u010dni enoti majhno. V mi\u0161icah, ki jih ne uporabljamo za izvajanje finih gibov (npr. antigravitacijske mi\u0161ice sp. okon\u010din), je \u0161tevilo skeletnomi\u0161i\u010dnih vlaken, ki pripadajo posamezni motori\u010dni enoti veliko.<\/li>\n
                            3. \u017div\u010dni prena\u0161alci (nevrotransmitorji) so snovi, ki se izlo\u010dijo iz presinapti\u010dne celice in se ve\u017eejo na receptorje na membrani postsinapti\u010dne celice.<\/li>\n
                            4. Motori\u010dna plo\u0161\u010dica je sinapsa, kjer je presinapti\u010dna celica motonevron, postsinapti\u010dna celica pa skeletnomi\u0161i\u010dno vlakno.<\/li>\n
                            5. V motori\u010dni plo\u0161\u010dici je \u017eiv\u010dni prena\u0161alec acetilholin.<\/li>\n
                            6. Ob vezavi prena\u0161alca na specifi\u010dni receptor na postsinapti\u010dni membrani motori\u010dne plo\u0161\u010dice, se neposredno odprejo kemi\u010dni kanal\u010dki, ki so prepustni za Na+<\/sup> in K+ <\/sup><\/li>\n
                            7. Receptor za acetilholin je beljakovina. Potem ko se nanjo ve\u017ee acetilholin, spremeni svojo obliko (konformacijo).<\/li>\n
                            8. Ko ekscitacijski postsinapti\u010dni potencial v motori\u010dni plo\u0161\u010dici dose\u017ee vrednost praga, se odprejo napetostni kanal\u010dki za Na+<\/sup> .<\/li>\n
                            9. Sinapsa je specializirana struktura prek katere komunicira nevron s svojimi tar\u010dnimi celicami. Sinapsa prek katere komunicira alfa-motonevron in skeletnomi\u0161i\u010dno vlakno se imenuje \u017eiv\u010dnomi\u0161i\u010dni stik. Sinapsa prek katere komunicira alfa-motonevron in skeletnomi\u0161i\u010dno vlakno se imenuje tudi motori\u010dna plo\u0161\u010dica.<\/li>\n
                            10. Membranski potencial v vsakem trenutku dolo\u010da tisti ion, za katerega je vzdra\u017ena membrana najbolj prepustna. Kadar ni prenosa signala je vzdra\u017ena membrana najbolj prepustna za ione K+ <\/sup><\/li>\n
                            11. Premiku, oz. spremembi membranskega potenciala, do katere pride takrat, ko ekscitacijski postsinapti\u010dni potencial (EPSP) dose\u017ee prag, pravimo akcijski potencial.<\/li>\n
                            12. Pri organizaciji in izvajanju hotenih gibov sodelujejo alfa-motonevroni, motori\u010dne enote, piramidna proga, primarna mo\u017eganska skorja in skeletne mi\u0161ice.<\/li>\n
                            13. Pri organizaciji patelarnega refleksa je potrebna udele\u017eba hrbtenja\u010de in mi\u0161ice m quadriceps femoris.<\/li>\n
                            14. V hierarhi\u010dni zgradbi motori\u010dnega sistema je pravilno zaporedje od najvi\u0161je ravni k najni\u017ejim naslednje: mo\u017eganska skorja-mo\u017egansko deblo-hrbtenja\u010da.<\/li>\n
                            15. Primarna motori\u010dna skorja je organizirana tako, da prstom rok pripada ve\u010dji dele\u017e skorje kot prstom nog. Delom telesa, ki sodelujejo pri bolj finih gibih, pripadajo ve\u010dji dele\u017ei skorje kot delom telesa, kjer so izvajani gibi manj fini.<\/li>\n
                            16. Pojem motori\u010dna enota ozna\u010duje alfa-motonevron s pripadajo\u010dimi skeletnomi\u0161i\u010dnimi vlakni.<\/li>\n<\/ol>\n

                              REGENERACIJA \u017dIV\u010cEVJA IN MI\u0160IC PO PO\u0160KODBI<\/strong><\/strong><\/p>\n

                                \n
                              1. Regeneracija po po\u0161kodbi v \u017eiv\u010devju pomeni, da se obnovijo prekinjene aksonske povezave.<\/li>\n
                              2. Regeneracija kot ponovna vzpostavitev aksonskih povezav je mo\u017ena samo v perifernem \u017eiv\u010devju.<\/li>\n
                              3. Glede sposobnosti regeneracije po po\u0161kodbi so med aksoni v perifernem \u017eivcu in med aksoni v centralnih \u017eiv\u010dnih progah pomembne naslednje razlike prvi so obdani s Schwannovimi celicami, drugi z oligodendrociti; prvi so obdani s cevko bazalne lamine opornih celic, drugi ne. Pri prekinitvi prvih \u017eiv\u010dne celice ve\u010dinoma ne propadejo, pri prekinitvi drugih pa propadejo.<\/li>\n
                              4. Bistvena razlika med pritisnenjem \u017eivca (aksonotmezo) in prerezanjem \u017eivca (nevrotmezo) pri po\u0161kodbi je v tem, da je pri aksonotmezi kontinuiteta cevk bazalnih lamin ohranjena, pri nevrotmezi pa propade. Pri aksonotmezi je regeneracija funkcionalno bolj\u0161a kot pri nevrotmezi.<\/li>\n
                              5. Po prekinitvi aksonov v perifernem \u017eivcu pride do sprememb presnove v celi\u010dnem telesu po\u0161kodovanih nevronov. Schwannove celice distalno od po\u0161kodbe fagocitirajo mielin in se distalno od po\u0161kodbe za\u010dnejo deliti.<\/li>\n
                              6. Med regeneracijo se v po\u0161kodovanem perifernem \u017eivcu lahko obnovijo senzori\u010dni, motori\u010dni, sinapti\u010dni aksoni in lahko v\u010dasih inervirajo svoje tar\u010de.<\/li>\n
                              7. Temeljni problemi, ki prepre\u010dujejo uspe\u0161no regeneracijo po\u0161kodovanih dolgih \u017eiv\u010dnih prog v centralnem \u017eiv\u010devju, so mno\u017ei\u010dno odmiranje po\u0161kodovanih nevronov, so prisotnost rasti\u00a0 zavirajo\u010dih snovi v oligodendrocitih in so selektivnost reinervacije pravih tar\u010dnih celic.<\/li>\n
                              8. Nevroni v centralnem \u017eiv\u010devju po po\u0161kodbi njihovih aksonov obi\u010dajno propadejo zato, ker se prekine dotok rastnih dejavnikov iz tar\u010dnih celic v telo nevronov.<\/li>\n
                              9. V skeletni mi\u0161ici se po po\u0161kodbi delijo jedra zaostalih zarodnih celic.<\/li>\n
                              10. Za uspe\u0161no regeneracijo mi\u0161ice po po\u0161kodbi je nujno, da ne propadejo satelitne celice, da se hitro obnovi o\u017eiljenje mi\u0161ic in da se obnovi o\u017eiv\u010denje mi\u0161ice.<\/li>\n
                              11. Bazalna lamina, ki obdaja aksone in njihove Schwannove celice v perifernem \u017eivcu, pri regeneraciji po po\u0161kodbi \u017eivca je pomembna zato, ker vodi rasto\u010de aksone k njihovim tar\u010dam.<\/li>\n
                              12. \u010ce je periferni \u017eivec popolnoma prekinjen (nevrotmeza), potem morajo Schwannove celice najprej premostiti zev med krnoma \u017eivca, potem pa se aksoni vra\u0161\u010dajo v nevrilemske cevke distalnega krna naklju\u010dno.<\/li>\n
                              13. Zarodne celice v zrelih mi\u0161icah odraslega \u010dloveka imenujemo satelitne celice in se nahajajo v mi\u0161i\u010dnih vlaknih med sarkomero in bazalno lamino vlakna.<\/li>\n<\/ol>\n

                                <\/strong><\/p>\n

                                \u017dLEZE Z ZNOTRANJIM IZLO\u010cANJEM – HIPOTALAMUS IN HIPOFIZA<\/strong><\/strong><\/p>\n

                                  \n
                                1. Za delovanje endokrinega sistema velja, da so odzivi endokrinega sistema na dra\u017eljaje iz okolja v ve\u010dini primerov po\u010dasnej\u0161i od reakcij \u017eiv\u010devja, da ima hipotalamus pomembno vlogo v usklajevanju delovanja \u017eiv\u010devja in endokrinega sistema in da vpliv hormonov na lastno izlo\u010danje najve\u010dkrat temelji na mehanizmih negativne povratne zveze.<\/li>\n
                                2. \u0160\u010ditnico spodbujajo\u010di hormon (TSH) spodbuja sintezo in izlo\u010danje tiroksina.<\/li>\n
                                3. Prolaktin spodbuja nastajanje mleka v mle\u010dni \u017elezi.<\/li>\n
                                4. Rastni hormon (GH) spodbuja delitev celic v kosteh in mehkih tkivih v obdobju rasti.<\/li>\n
                                5. Antidiureti\u010dni hormon (ADH) spodbuja reabsorpcijo vode iz zbiralc v ledvicah.<\/li>\n
                                6. Hormona, ki spodbujata delovanje spolnih \u017elez sta FSH in LH.<\/li>\n
                                7. Iz sprednjega re\u017enja hipofize se izlo\u010dajo rastni hormon, FSH in LH, TSH, prolaktin in ACTH.<\/li>\n<\/ol>\n

                                  \u017dLEZE Z ZNOTRANJIM IZLO\u010cANJEM – \u0160\u010cITNICA<\/strong><\/strong><\/p>\n

                                    \n
                                  1. Za \u0161\u010ditnico je zna\u010dilno, da je za pravilno delovanje potreben jod in vsebuje 20-40x ve\u010d jodida kot krvna plazma.<\/li>\n
                                  2. \u0160\u010ditnica izlo\u010da T3<\/sub> in T4<\/sub>.<\/li>\n
                                  3. Na tar\u010dne celice u\u010dinkujejo \u0161\u010ditni hormoni, ki so prosti v plazmi. Ve\u017eejo se na receptorje v jedru.<\/li>\n
                                  4. T3<\/sub> – trijodotironin in T4<\/sub> – tiroksin dolo\u010data hitrost bazalnega metabolizma.<\/li>\n<\/ol>\n

                                    \u017dLEZE Z ZNOTRANJIM IZLO\u010cANJEM – NADLEDVI\u010cNA \u017dLEZA<\/strong><\/strong><\/p>\n

                                      \n
                                    1. Endokrina funkcija skorje nadledvi\u010dne \u017eleze se mo\u010dno razlikuje od endokrine funkcije sredice nadledvi\u010dne \u017eleze. V sredici \u017eleze nastaja adrenalin.<\/li>\n
                                    2. Adenokortikotropni hormon (ACTH) spodbuja izlo\u010danje kortizola iz skorje nadledvi\u010dne \u017eleze.<\/li>\n
                                    3. Glukokortikoidi se izlo\u010dajo iz zone fascikulate in imajo imunosupresivne u\u010dinke.<\/li>\n
                                    4. Adrenalin je hormon, ki se izlo\u010da iz kromafinih celic in se izlo\u010da pri stresu.<\/li>\n<\/ol>\n

                                      PRESNOVA KALCIJA IN FOSFATOV <\/strong><\/strong><\/p>\n

                                        \n
                                      1. Od hranil ima(jo) najve\u010d kalcija mle\u010dni izdelki.<\/li>\n
                                      2. Sinteza hormona D se v \u010dlove\u0161kem organizmu za\u010dne v ko\u017ei.<\/li>\n
                                      3. V kon\u010dno, fiziolo\u0161ko aktivno obliko, se hormon D presnovi v ledvicah.<\/li>\n
                                      4. Hormon D pomaga pri vzdr\u017eevanju normalne koncentracije kalcija v krvi predvsem tako, da pospe\u0161i reabsorpcijo kalcija prek \u010drevesne sluznice.<\/li>\n
                                      5. Najve\u010d kalcija se v organizmu nahaja v kosteh.<\/li>\n
                                      6. V plazmi se nahaja kalcij normalno kot prost kation, kot prost anion, v obliki kompleksa med kalcijem in beljakovino\u00a0 in v obliki kompleksa med kalcijem in manj\u0161imi organskimi anioni.<\/li>\n
                                      7. Najve\u010d fosfatov najdemo v plazmi v obliki monohidrogen fosfata.<\/li>\n
                                      8. Parathormon je po kemi\u010dni strukturi polipeptid.<\/li>\n
                                      9. Kalcitonin je po kemi\u010dni strukturi polipeptid.<\/li>\n<\/ol>\n

                                        FIZIOLOGIJA REPRODUKCIJE<\/strong><\/strong><\/p>\n

                                          \n
                                        1. Puberteta\u00a0 sovpada s pove\u010danjem plazemske koncentracije gonadotropinov. Je obdobje, ko se razvijejo sekundarni spolni znaki. Pri deklicah z zelo nizko telesno te\u017eo in premajhnim dele\u017eem ma\u0161\u010devja v telesu lahko nastopi z zamudo.<\/li>\n
                                        2. Mo\u0161ki spolni hormoni povzro\u010dajo pojav sramnih dlak pri deklicah in so substrat za sintezo estrogenov v granuloznih celicah jaj\u010dnega folikla.<\/li>\n
                                        3. Za ovarijski ciklus velja, da ga uravnavata gonadotripina FSH in LH, ki ju izlo\u010da hipofiza in ga delimo na folikularno in lutealno fazo.<\/li>\n
                                        4. V nose\u010dnosti lahko pri materi ugotovimo naslednje normalne spremembe pove\u010dan volumen krvi in pove\u010dan minutni volumen srca.<\/li>\n
                                        5. Funkcije testosterona pri mo\u0161kem so vplivi na vedenje in spolni nagon, spodbujanje rasti okostja in skeletnih mi\u0161ic in razvoj sekundarnih mo\u0161kih spolnih znakov v puberteti.<\/li>\n
                                        6. Med naloge posteljice spadajo izmenjava hranil in plinov, endokrina funkcija in odstranjevanje odpadnih produktov fetalne presnove.<\/li>\n
                                        7. Po rojstvu se v krvnem obtoku novorojenca odvijejo naslednje spremembe pade upor v plju\u010dnem krvnem obtoku, kri te\u010de skozi Bottalov vod v smeri iz aorte v plju\u010dno deblo in zapre se foramen ovale.<\/li>\n<\/ol>\n

                                          FIZIOLOGIJA TELESNEGA NAPORA<\/strong><\/strong><\/p>\n

                                            \n
                                          1. Neposredni vir energije za mi\u0161i\u010dno delo je kreatin fosfat v mi\u0161ici.<\/li>\n
                                          2. Za zagotavljanje ustreznega dotoka O2<\/sub> in hranil in odplavljanja CO2<\/sub> v aktivni mi\u0161ici je predvsem pomembno, da je MVS (minutni volumen srca) konstanten.<\/li>\n
                                          3. MVS se med telesnim naporom pove\u010da zato, ker se pove\u010da \u010drpalna sposobnost srca in venski priliv.<\/li>\n
                                          4. Kritje potreb zmerno aktivne mi\u0161ice po kisiku je u\u010dinkovito zaradi olaj\u0161anja oddajanja kisika s hemoglobina v aktivni mi\u0161ici zaradi lokalno zve\u010danega pCO2<\/sub> in zve\u010dane temperature, ve\u010dje afinitete mioglobina za kisik kot je afiniteta hemoglobina za kisik in zve\u010danega pretoka skozi delujo\u010do mi\u0161ico.<\/li>\n
                                          5. Med telesnim naporom je presnova v organizmu zve\u010dana, zato je tudi nastajanje toplote zve\u010dano.<\/li>\n<\/ol>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

                                            CELICE Na povr\u0161ini sesalske celice je celi\u010dna membrana ali plazmalema. V notranjosti pa so citoplazma, celi\u010dni organeli in citoskelet. Za prehajanje snovi prek celi\u010dne membrane se energija v obliki ATP\u00a0 neposredno ne porablja za difuzijo. Aktivni transport facilitirano difuzijo in prenos z membranskimi me\u0161i\u010dki. Membranski prena\u0161alci so beljakovine in so udele\u017eeni pri facilitirani difuziji in … Preberi ve\u010d o Fiziologija vaja 2009<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[264],"tags":[3659,265,1069,1059],"class_list":["post-912","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1letnik-fiziologija","tag-1letnik-fiziologija","tag-fiziologija","tag-fiziology","tag-vprasanja-in-odgovori-fiziologija"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/912","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=912"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/912\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=912"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=912"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=912"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}