![\"eritrociti\"](\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2009\/11\/eritrociti.jpg\")
Transfuzija krvi je poseg, pri katerem prenesemo kri ali sestavino krvi ene osebe (krvodajalec) v krvni obtok druge osebe ( pacient oz. prejemnik krvi ).<\/p>\nTransfuzija krvi je poseg, pri katerem prenesemo kri ali sestavino krvi ene osebe (krvodajalec) v krvni obtok druge osebe ( pacient oz. prejemnik krvi ).<\/p>\n
S transfuzijo krvi:<\/p>\n
Transfuzija krvi je v bistvu presajanje tkiva, saj krvne celice predstavljajo \u017eivo tkivo, plavajo\u010de v krvne plazmi. Je pomembna oblika zdravljenja, ki jo vedno predpisuje zdravnik, MS sodeluje pri izvedbi transfuzije po naro\u010dilu zdravnika, nekatere posege in opazovanja pa izvaja samostojno.<\/p>\n MS in zdravstveni tehniki v srednjem izobra\u017eevanju ne pridobijo znanj, ki bi jim dovoljevala aplikacijo krvi in krvnih pripravkov ter dolo\u010danje krvne skupine na plo\u0161\u010dici. Za izvajanje omenjenih posegov naj bi tudi diplomirane MS opravila dodatna specialisti\u010dna znanja.<\/p>\n <\/p>\n KRI IN KRVNE CELICE<\/strong><\/p>\n Kri je teko\u010de tkivo, ki kro\u017ei po \u017eilnem sistemu in skupaj z njim sestavlja krvni obtok. Predstavlja 7-8% telesne te\u017ee.<\/p>\n Vloga krvi:<\/p>\n <\/a> <\/a> <\/a> <\/a> <\/a> <\/a> <\/a> <\/a> <\/a> <\/a> Kri je visoko specializirano tkivo, ki ga v grobem sestavljajo:<\/p>\n <\/a> <\/a> Razmerje med krvnimi celicami in plazmo je 40% : 60% oz. 45% : 55% v korist plazme. Odrasel \u010dlovek ima cca 5 litrov krvi, koli\u010dina pa je odvisna od te\u017ee ( 70ml krvi\/kg telesne te\u017ee ) in pa zdravstvenega stanja posameznika.<\/p>\n ERITROCITI<\/p>\n So naj\u0161tevilnej\u0161i. So diskaste oblike z obojestranskim vbo\u010denjem, kar jim pove\u010duje povr\u0161ino in s tem ve\u010da sposobnost vezave kisika. Velike so okoli 7 mikronov. Ves \u010das jih proizvaja kostni mozeg, njihova \u017eivljenska doba je 120 dni. Ko odmrejo, jih razgradijo makrofagi v vranici.<\/p>\n Zreli Erc nimajo jedra, kar omogo\u010da, da je v njih lahko ve\u010dji dele\u017e\u00a0hemoglobina. Hemoglobin je belj. molekula, ki zapolnjuje kar 95% samega Erc in nase ve\u017ee kisik in daje krvi rde\u010do barvo.<\/p>\n LEVKOCITI<\/p>\n Okrogle, svetle celice z jedrom ali ve\u010d\u00a0in so od Erc ve\u010dje, a hudo manj \u0161tevil\u010dne. V citoplazmi se lahko nahajajo \u0161tevilna zrnca – granulociti: <\/strong><\/p>\n <\/a> <\/a> <\/a> Lahko pa so brez zrnc – agranulociti:<\/strong><\/p>\n <\/a> <\/a> Nahajajo se v krvnem obtoku in vranici, jetrih ter limfnih \u017elezah. Proizvaja jih kostni mozeg iz istih izvornih celic kot Erc, manj\u0161i dele\u017e\u00a0pa nastaja v pri\u017eeljcu.<\/p>\n \u017divijo do nekaj ur ali do ve\u010d dni.<\/p>\n Predstavljajo glavni del imunskega sistema in ob signalu vdora tujih snovi preidejo \u017eilno steno in ustvarjajo posebne\u00a0 beljakovine – protitelesa.<\/p>\n TROMBOCITI<\/p>\n V bistvu niso celice temve\u010d\u00a0razli\u010dno oblikovani delci celic z mnogimi zrnci, vendar brez jedra. Nastajajo v kostnem mozgu ( iz megakaroicitov ). V krvi prosto plavajo dokler jih telo ob po\u0161kodbi ne aktivira. Ob tem na robovih ran spro\u0161\u010dajo kemi\u010dne snovi za strjevanje krvi. Poleg tega pa se na po\u0161kodovani \u017eilni steni zlepljajo med seboj in tako zapolnijo vrzeli – kompleksni koagulacijski mehanizmi pa nato spro\u017eijo nastanek strdka. Pomagajo tudi v borbi z oku\u017ebami, saj izlo\u010dajo beljakovine, ki bakterije ubijajo in stimulirajo imunski sistem.<\/p>\n Dosegajo velikost 1\/3 erc, so razli\u010dnih oblik in \u017eivijo 9-10 dni.<\/p>\n PLAZMA<\/p>\n Slamnato rumena teko\u010dina, sestavljena prete\u017eno iz vode ( 92% – 95% ) ter iz beljakovin, sladkorjev, ma\u0161\u010dob, vitaminov, mineralov, hormonov, encimov, protiteles in pa odpadnih snovi ( urea, kreatinin, se\u010dna kislina, bilirubin…). Vsebuje tudi koagulacijske faktorje: faktor VIII, IX, fibrinogen<\/p>\n \u010ce epruveto krvi za pol ure postavimo v stojalo, lahko opazujemo nastajanje treh plasti, ki so posledica sesedanja specifi\u010dno te\u017ejih sestavin krvi – celic:<\/p>\n To lastnost krvi s pridom uporabljamo pri pripravi krvnih komponent. S centrifugiranjem in drugimi postopki lo\u010dimo posamezne sestavine krvi in jih oddelimo v posebne vre\u010dke ter uporabimo za zdravljenje specifi\u010dnih primankljajev, kar je bolj u\u010dinkovito kot uporaba polne krvi.<\/p>\n KRVNE SKUPINE<\/strong><\/p>\n Leta 1900 jih je odkril avstrijec Karl Landsteiner in za svoje odkritje dobil tudi Nobelovo nagrado.<\/p>\n Ugotovil je, da dolo\u010dene snovi, ki so prisotne na krvnih celicah in druge, ki so prisotne v plazmi lahko v\u010dasih pri me\u0161anju krvi dveh razli\u010dnih ljudi povzro\u010dijo zlepljanje eritrocitov oz. hemolizo.<\/p>\n Pri nadaljnjih raziskavah je odkril \u0161tiri krvne skupine, ki temeljijo na prisotnosti ali odsotnosti\u00a0 dveh specifi\u010dnih antigenov na Erc in jih danes poznamo kot antigena ( Ag )\u00a0 A in B.<\/p>\n Kot \u010detrta skupina je bil odkrit Rh faktor, poimenovan po opicah Rhesus, ki so bile vklju\u010dene v raziskovanje krvnih skupin.<\/p>\n Same krvne skupine so poimenovane na ve\u010d na\u010dinov:<\/p>\n <\/a> <\/a> <\/a> Histokrvne skupine – najpomembnej\u0161e med znanimi \u010dlove\u0161kimi krvnimi skupinami<\/p>\n – najpomembnej\u0161i transplantacijski antigeni pri presaditvi \u010dvrstih organov<\/p>\n Na Erc so izra\u017eeni Ag AB0<\/p>\n V serumu so protitelesa ( Pt ) anti-AB0, ki so usmerjena proti odsotnim Ag AB0<\/p>\n Antigeni na eritrocitih<\/strong><\/p>\n Antigeni na splo\u0161no so biolo\u0161ke snovi, ki vnesene v tuj organizem, spro\u017eijo imunski odgovor. Predpogoj je odsotnost iste snovi v telesu prejemnika, ki vneseno snov zato prepozna kot tujek in in se nanjo odzove z ustvarjanjem protiteles.<\/p>\n Antigeni povzro\u010dajo aglutinacijo – zlepljanje, zato je njihovo drugo ime aglutinogeni.<\/p>\n <\/a> <\/a> <\/a> <\/a> <\/a> Protitelesa anti-ABO<\/strong><\/p>\n Drugo ime za protitelesa je aglutinini.<\/p>\n <\/a> <\/a> <\/a> <\/a> – akutno invaskularno hemolizo<\/strong> AB0 neskladnih Erc<\/p>\n – pri presaditvah AB0 neskladnih organov pa hiperakutne zavrnitve in <\/strong><\/p>\n komplikacije<\/strong><\/p>\n Dolo\u010danje krvnih skupin<\/strong><\/strong><\/p>\n Je razvr\u0161\u010danje krvi na osnovi prisotnosti ali odsotnosti prirojenih antigenskih del\u010dkov na povr\u0161ini Erc. Ti antigeni so lahko beljakovinske, ogljikovohidratne, glikoproteinske ali glikolipidne narave – odvisno od sistema krvne skupine. Nekateri teh Ag so prisotni tudi na povr\u0161ini drugih celic razli\u010dnih tkiv. Po antigenski strukturi se ljudje uvr\u0161\u010damo v sorodne skupine, ki jih imenujemo krvne skupine. Pri vsakem \u010dloveku je prisotnih ve\u010d krvnih skupin – sistem AB0, sistem Rh in drugi.<\/p>\n Z dolo\u010danjem KS ugotovimo prisotnost specifi\u010dnih Ag na pacientovih Erc. V primeru, da pacient potrebuje transfuzijo krvi, se mora kri, ki jo izberemo za transfuzijo\u00a0 v Ag ujemati s pacientovo krvjo. Podatek o krvni skupini je prvi podatek, ki ga potrebujemo za naro\u010dilo \/ izbiro prave krvi.<\/p>\n Dolo\u010danje krvnih skupin na plo\u0161\u010dici<\/strong><\/p>\n![\"Va\u0161](\"file:\/\/\/C:\/DOCUME%7E1\/Pacekzor\/LOCALS%7E1\/Temp\/msohtmlclip1\/01\/clip_image001.gif\")
re\u0161ujemo \u017eivljenja<\/strong> ( hude krvavitve ) izbolj\u0161ujemo kakovost \u017eivljenja<\/strong> ( krvna ali maligna obolenja, ki jih posledi\u010dno\u00a0\u00a0 spremlja anemija in\/ali mo\u010dno zni\u017eano \u0161tevilo trombocitov )<\/p>\n vzdr\u017euje normalen arterijski in venski tlak<\/p>\n prena\u0161a kisik, hranilne snovi in kemi\u010dne sestavine za prehrano, obnovo in delovanje<\/p>\n prena\u0161a beljakovine za rast in obnovo<\/p>\n prena\u0161a hormone<\/p>\n prevzema ogljikov dioksid in druge odpadne snovi ( ureo, se\u010dno kislino, kreatinin, amoniak ) ter prena\u0161a in odlaga te snovi v organih, ki poskrbijo za njihovo razgradnjo<\/p>\n sodeluje v imunskem sistemu – prena\u0161anje imunskih celic, protiteles<\/p>\n aktivira mehanizem strjevanja krvi v primeru po\u0161kodbe<\/p>\n sodeluje pri vzdr\u017eevanju pH telesnih teko\u010din in osmotskega tlaka<\/p>\n pomaga vzdr\u017eevati idealno elektrolitsko ravnovesje<\/p>\n sodeluje pri vzdr\u017eevanju relativno stalne telesne temperature<\/p>\n krvne celice ( eritrociti, levkociti, trombociti<\/p>\n krvna plazma<\/p>\n<\/strong> nevtrofilci: so prvi, ki se odzovejo na bakterijsko oku\u017ebo. Glavna vloga je fagocitoza – po\u017eiranje mikrobov. Zrnca vsebujejo \u0161e encime, ki pomagajo pri razgradnji dolo\u010dene bakterije<\/p>\n eozinofilci: njihovo \u0161tevilo v krvi se zvi\u0161a ob oku\u017ebi s paraziti<\/p>\n bazofilci: zvi\u0161ano \u0161tevilo ka\u017ee na vnetje kjerkoli v telesu<\/p>\n monociti: za odziv na bakterijo potrebujejo dlje \u010dasa, je pa odziv \u0161tevilnej\u0161i. Preobrazijo se v makrofage, ki obdajo mikroorganizem in ga pogoltnejo. Odgovorni so tudi za \u010di\u0161\u010denje mrtvih celic po oku\u017ebi<\/p>\n limfociti: pomen pri imunskih reakcijah in izdelujejo protisnovi proti tujim antigenom. Imunska obrambna reakcija lahko poteka na limfocitih ( celi\u010dna imunska reakcija, nosilci limfociti T, pri\u017eeljc ) ali pa zunaj njih ( humuralna imunska reakcija, nosilci limfociti B, kostni mozeg ).<\/p>\n\n
po antigenih, ki so jih ozna\u010devali s \u010drkami abecede: A, B, 0 sistem ali MNS sistem nato C, D, E<\/p>\n po pacientih, pri katerih so najprej odkrili prisotna protitelesa proti specifi\u010dnim antigenom ( Kelly, Duffy…)<\/p>\n Rh skupina po opicah<\/p>\n antigeni KS so povr\u0161inske zna\u010dilnosti na membranah Erc. Po sestavi so proteini ali Oh<\/p>\n dolo\u010dajo KS posameznika<\/p>\n pri vsakem \u010dloveku je lahko isto\u010dasno prisotnih ve\u010d KS: vedno prisotni so Ag AB0, ve\u010dinoma prisoten RhD, pogosto prisotni Kell…;\u00a0 vsi ti trije so najpomembnej\u0161i, ker vsebujejo Ag, ki lahko spro\u017eajo najresnej\u0161e transfuzijske reakcije; ostali se\u00a0 redko pojavljajo in se rutinsko ne dolo\u010dajo.<\/p>\n z izrazi pozitiven\/ negativen izra\u017eamo prisotnost\/ odsotnost posameznih Ag na Erc<\/p>\n Prisotnost Ag v telesu ne igra posebne vloge,\u00a0 ima pa zelo pomembno, kadar se kri dveh ljudi pome\u0161a <\/strong>( transfuzija, nose\u010dnost ); izpostavljenost tujim Ag v teh primerih lahko spro\u017ei imunski odziv<\/p>\n so naravno prisotna v serumu ljudi brez predhodne izpostavitve tujim Erc<\/p>\n pojavijo se pri 3 – 6 mesecih<\/p>\n titri Pt anti-A in anti-B dose\u017eejo vrh pri 5-10 letih in pri starostnikih upadajo<\/p>\n Pt anti-A\/B povzro\u010dijo:<\/p>\n