{"id":934,"date":"2009-12-04T19:56:56","date_gmt":"2009-12-04T18:56:56","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=934"},"modified":"2010-06-01T09:58:38","modified_gmt":"2010-06-01T08:58:38","slug":"nevrologija-zapiski-nevrologija-gradivo-nevrologija-nevro","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/nevrologija-zapiski-nevrologija-gradivo-nevrologija-nevro\/","title":{"rendered":"Nevrologija zapiski"},"content":{"rendered":"<p><strong><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"attachment wp-att-935 alignleft\" src=\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2009\/12\/nevrologija-nevro.jpg\" alt=\"nevrologija-nevro\" width=\"199\" height=\"362\" \/>\u017dIV\u010cNI SISTEM razdelimo na:<\/strong><\/p>\n<ul class=\"unIndentedList\">\n<li> osrednji ali centralni \u017eiv\u010dni sitem<\/li>\n<li> periferni \u017eiv\u010dni sistem<\/li>\n<li> avtonomni ali vegetativni \u017eiv\u010dni sistem.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>OSREDNJI \u017dIV\u010cNI SISTEM<\/strong><\/p>\n<p><strong>Je sestavljen iz:<\/strong><br \/>\n&#8211; velikih mo\u017eganov: ENCEPHALON CEREBRUM<br \/>\n&#8211; malih mo\u017eganov: CEREBELUM<br \/>\n<strong>Znotraj njih in navzdol poteka:<\/strong><br \/>\n-mo\u017egansko deblo: TRUNCUS CEREBRI, ki pa je sestavljen iz: mosti\u010dka:PONS, medmo\u017eganja: MESENCEPHALON<br \/>\nkavdalno sledi podalj\u0161ana hrbtenja\u010da: MEDULLA OBLONGATA<\/p>\n<p><!--more--><\/p>\n<p><strong>Mo\u017egansko deblo je vitalnega pomena, saj se tu nahajajo \u017eivljenjsko pomembni centri<\/strong> (za dihanje, za srce, za pritisk, za termoregulacijo) in pri okvari mo\u017eg. debla nastopi smrt v trenutku.<\/p>\n<p><strong>MOTORIKA<\/strong><\/p>\n<p><strong>Na\u0161e motori\u010dne dejavnosti delimo na:<\/strong><\/p>\n<ul class=\"unIndentedList\">\n<li> hoteno ali zavestno ali voljno,<\/li>\n<li> nehotno,<\/li>\n<li> samodejno ali avtonomno ali vegetativno,<\/li>\n<li> refleksno.<\/li>\n<\/ul>\n<p>Pri hoteni dejavnosti gredo impulzi iz mo\u017eganske skorje iz precentralne vijuge (HOMUNKULUS- \u010dlove\u010dek).<\/p>\n<p><strong>OBLIKE PRIZADETOSTI MOTORIKE:<\/strong><\/p>\n<ul class=\"unIndentedList\">\n<li> delna ohromelost- PARESIS,<\/li>\n<\/ul>\n<ul class=\"unIndentedList\">\n<li> popolna ohromelost- PLEGIA; PARALISIS,<\/li>\n<\/ul>\n<ul class=\"unIndentedList\">\n<li> ko gre za ohromelost enega uda govorimo o MONOPARESIS(delna) in MONOPLEGIA (popolna),<\/li>\n<\/ul>\n<ul class=\"unIndentedList\">\n<li> ko imamo ohromelost obeh zgornjih okon\u010din govorimo o DIPARESIS(delna) in o DIPLEGIA (popolna),<\/li>\n<\/ul>\n<ul class=\"unIndentedList\">\n<li> ko imamo ohromelost obeh spodnjih okon\u010din govorimo o PARAPARESIS(delna) in o PARAPLEGIA (popolna),<\/li>\n<\/ul>\n<ul class=\"unIndentedList\">\n<li> ohromelost ene roke in ene noge imenujemo TRIPARESIS(delna) in TRIPLEGIA (popolna),<\/li>\n<\/ul>\n<ul class=\"unIndentedList\">\n<li> ko pa gre za okvaro v visokem delu vratne hrbtenja\u010de, pride do ohromelosti vseh \u0161tirih udov, govorimo o TETRAPARESIS (delna) in TETRAPLEGIA (popolna).<\/li>\n<\/ul>\n<ul class=\"unIndentedList\">\n<li> HEMIPARESIS- delna ohromitev dveh udov na isti strani.<\/li>\n<\/ul>\n<ul class=\"unIndentedList\">\n<li> HEMIPLEGIJA- popolna ohromitev dveh udov na isti strani.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Kadar pride do izgube povezanosti gibov imenujemo ATAXIA.<\/strong><\/p>\n<p>SPASTI\u010cNO PARETI\u010cNA IN ATAKTI\u010cNA hoja- \u0161karjasta hoja; ko je prizadet peronealni \u017eivec bo hoja postala petelinja, podrsevajo\u010da.<br \/>\n<strong>SENZORIKA<\/strong><\/p>\n<p>Je zavestno prepoznavanje razli\u010dnih dra\u017eljajev, ki potekajo iz periferije telesa in gredo do senzorne vijuge.<\/p>\n<p>Senzibilnostne poti vstopajo v hrbtenja\u010do skozi zadaj\u0161nje korenine. Nadalje potuje navzgor po hrbtenja\u010di vse do skorje v postcentalni vijugi.<\/p>\n<p><strong>Razlikujemo dve poti:<\/strong><\/p>\n<p>1.\u00a0\u00a0\u00a0 sistem medialnega lemniskusa (prevaja bolj fine senzibilitete)<br \/>\n2.\u00a0\u00a0\u00a0 sistem prevajanja po spinotalami\u010dni poti (prevaja bolj grobe senzibilitete)<\/p>\n<p><strong>OBLIKE PRIZADETOSTI SENZORIKE:<\/strong><\/p>\n<ul class=\"unIndentedList\">\n<li> zaznavanje bole\u010dine: ALGEZIJA<\/li>\n<li> pomanjkljivo zaznavanje bole\u010dine: HYPALGEZIJA<\/li>\n<li> pove\u010dan ob\u010dutek bole\u010dine: HYPERALGEZIJA<\/li>\n<li> popolno nezaznavanje bole\u010dine: ANALGESIA<\/li>\n<\/ul>\n<ul class=\"unIndentedList\">\n<li> zaznavanje dotika: AESTHESIA,<\/li>\n<li> pomanjkljivo zaznavanje dotika: HYPAESTHESIA,<\/li>\n<li> pove\u010dan zaznavni ob\u010dutek: HYPERAESTHESIA,<\/li>\n<li> neob\u010dutek dotika: ANAESTHESIA.<\/li>\n<\/ul>\n<ul class=\"unIndentedList\">\n<li> pomanjkljivo zaznavanje toplote ali hladu: THERMHYPAESTHESIA,<\/li>\n<li> pove\u010dan ob\u010dutek toplote ali hladu: THERMHYPERAESTHESIA,<\/li>\n<li> neob\u010dutek toplote ali hladu: THERMANAESTHESIA.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>MOTNJE GOVORA<\/strong><\/p>\n<p>Prezentacija na\u0161ega govora se nahaja v \u010delnem re\u017enju- v zgornji temporalni vijugi. Govor je sredstvo medsebojnega komuniciranja, razumevanja, je sredstvo izra\u017eanja hotenj&#8230;<br \/>\n<strong><br \/>\nElement vsega je na\u0161 govor. Govorne motnje delimo na:<\/strong><br \/>\nBLAGE: jecljanje ali zatekajo\u010di govor (DYSARTHRIA)<br \/>\nHUJ\u0160E: so t.i. govorne motnje v smislu APHASIA- izguba govora.<br \/>\n<strong><br \/>\nZ ozirom na prizadetost centra za govor lo\u010dimo:<\/strong><br \/>\n&#8211; motorno afazijo (A. MOTORICA)<br \/>\n&#8211; senzori\u010dno afazijo (A. SENZORIA)<br \/>\n&#8211; me\u0161ano senzori\u010dno- motori\u010dno afazijo<br \/>\n&#8211; parafazija<\/p>\n<p><strong>Ko pa gre za govorne motnje, ki nastanejo kot posledica okvare dolo\u010denih dominantnih centrov v levi hemisferi, imamo prisotne tudi:<\/strong><br \/>\nm. pisanja (AGRAPHIA);<br \/>\nm. branja (ALEXIA);<br \/>\nm. v prepoznavanju oz. nesposobnost prepoznavanja (AGNOSIA);<br \/>\nizguba smotrne dejavnosti (APRAXIA)- npr. v usta si vtakne cigareto, ne ve pa si je pri\u017egati;<\/p>\n<p>izguba sluha (ANACUSIS);<br \/>\nizguba glasu (APHONIA)-hripav glas je DISFONI\u010cEN glas.<\/p>\n<p><strong>PERIFERNI \u017dIV\u010cNI SISTEM<\/strong><\/p>\n<p><strong>Predstavljata ga dva sklopa:<\/strong><br \/>\n-mo\u017eganski \u017eivci<br \/>\n-spinalni \u017eivci : 8 cervikalnih, 5 sakralnih, 1 trti\u010dni, 5 lumbalnih, 12 torakalnih<\/p>\n<p><strong>MO\u017dGANSKI \u017dIVCI<\/strong><br \/>\nJih je 12 parov in njih funkcija je izredno pomembna.Izhajajo iz dolo\u010denih jeder mo\u017eg. debla in gredo skozi odprtinice lobanje in preidejo na periferijo glave.<br \/>\n<strong><br \/>\n1.N.OLFACTORIUS ali vonjalni \u017eivec<\/strong>, ki prihaja iz vohalnega epitelija nosne sluznice.Ve\u010dkrat je lahko okvarjen zaradi \u0161tevilnih toksi\u010dnih snovi (kemikalij) in lahko pride do stanja, ko \u010dlovek ne voha (ANOSMIA) ali je ta funkcija samo zmanj\u0161ana (HYPOSMIA).<\/p>\n<p><strong>2.N.OPTICUS<\/strong> ali vidni \u017eivec, ki izhaja iz o\u010desna mre\u017enice iz posebnega mesta (PAPILLA NERVI OPTICI), ki je papila vidnega \u017eivca, od tod gredo impulzi v notranjost lobanje; skozi njo in preko o\u010desnega ozadja potekajo arterije, ki imajo dolo\u010den kaliber in vene, ki so tudi normalno polnjene.<\/p>\n<p>Sama papila poteka na bazi mo\u017eganov iznad \u017eleze, ki je dirigent endokrinega sistema, to je HIPOFIZA in v primeru adenoma (tumorja \u017eleze) lahko pride do pritiska na strukturo, ki jo sestavljata levi in desni N.opticus,ki se zdru\u017eita v HIAZMAH in v tem primeru pride do izpada vidnega polja- pride do izpada temporalnega vidnega polja, to imen.<\/p>\n<p>BITEMPORALNA HOMONIMNA HEMIANOPSIJA. Lahko pa se pri najrazli\u010dnej\u0161ih okvarah zgodi,da pride do popolne izgube vida &#8211; AMOUROSIS.<\/p>\n<p>Zmanj\u0161anja ostrine vida imenujemo &#8211; AMBLIYOPIA.<\/p>\n<p>MIOZA-izrazito ozka zenica, MIDRIAZA-raz\u0161irjena zenica ANIZOKORIJA &#8211; neenakost zenic<br \/>\n<strong><br \/>\n3.N.OCULOMOTORIUS<\/strong> &#8211; gibalni \u017eivec za o\u010desne mi\u0161ice, ki izstopa iz mo\u017eganskega debla in kakr\u0161enkoli proces na tem podro\u010dju ga lahko okvari. \u017divec gibalno oskrbuje posebno zunanje o\u010desne mi\u0161ice (omogo\u010di pomik o\u010desnega zrkla navznoter &#8211; addukcija).<\/p>\n<p>Isto\u010dasno o\u017eiv\u010duje tudi mi\u0161ico dvigalko zgornjih o\u010desnih vek (M.LEVATOR PALPEBRAE SUPERIORIS) in \u010de pride do njene okvare se veka povesi in oko se zapre.<br \/>\n<strong><br \/>\n4.N.TROCHLEARIS <\/strong>&#8211; \u017eivec za zgornjo po\u0161evno o\u010desno mi\u0161ico, ki kot \u010disti motori\u010dni \u017eivec oskrbuje zgornjo po\u0161evno o\u010desno mi\u0161ico in omogo\u010da pogled navzdol in navzven.<br \/>\n<strong><br \/>\n5.N.TRIGEMINUS<\/strong> &#8211; trovejni \u017eivec,ki je najmo\u010dnej\u0161i od vseh mo\u017eganskih \u017eivcev, ki ima najdalj\u0161e jedro, ki poteka iz 5. mo\u017eg. \u017eivca v zgornji del medule spinalis in vsebuje motori\u010dna in senzibilna vlakna. O\u017eiv\u010duje sp \u010deljust.<\/p>\n<p>Deli se v tri veje:<\/p>\n<p>-v zgornjo (n.ophtalmicus ali o\u010desni \u017eivec), ki senzibilno o\u017eiv\u010duje \u010delo, solzne \u017eleze, o\u010desno veznico, o\u010desni kot, sitko in dele nosu.<\/p>\n<p>-v zgornje\u010deljustni \u017eivec (n.maxillaris), ki o\u017eiv\u010duje predvsem predele zgornje \u010deljusti, zgornje zobe, nebo in predele obrazne ko\u017ee.<\/p>\n<p>-in spodnje\u010deljustni \u017eivec (n.mandibularis), ki o\u017eiv\u010duje senzibilno in motori\u010dno \u017evekalne mi\u0161ice, jezik, ustno dno kot tudi ko\u017eo spodnje \u010deljusti.<\/p>\n<p><strong>6.N.ABDUCENS<\/strong> &#8211; \u017eivec odmikalec, ki je motori\u010dni \u017eivec in o\u017eiv\u010duje zunanjo ravno o\u010desno mi\u0161ico in omogo\u010da abdukcijo o\u010desnega zrkla &#8211; pogled navzven. Inervacija njega in 3.mo\u017eg. \u017eivca je v ravnote\u017eju in pri okvari enega od njiju pride do poru\u0161itve in pride do \u0161kiljenja (STRABISMUS).<\/p>\n<p>Ker se pri tem \u010dloveku sliki ne lomita na istem mestu, ta vidi dve.<\/p>\n<p>\u0160kiljenje je lahko:<\/p>\n<p>-DIVERGENS: \u010de je po\u0161kodovan 3. in prevlada vloga 6. se potegne zrklo navzven<\/p>\n<p>-CONVERGENS: \u010de je po\u0161kodovan 6. in prevlada vloga 3. se potegne zrklo navznoter.<br \/>\n<strong><br \/>\n7.N.FACIALIS<\/strong> &#8211; obrazni \u017eivec (deli se na zgornjo in spodnjo vejo), ki o\u017eiv\u010duje s \u0161tevilnimi vejami obrazne mi\u0161ice, ko\u017eo uhljev in razli\u010dne \u017eleze v podro\u010dju glave in ima tudi parasimpati\u010dna vlakna.<\/p>\n<p><!-- wp_ad_camp_1 --><\/p>\n<p>Vzroki za prizadetost tega \u017eivca so lahko razli\u010dni:<br \/>\n-pri okvari centralne veje, ki je znotraj v samem osrednjem \u017eiv\u010devju je prizadeta samo spodnja veja &#8211; PARESIS N.FACIALIS CENTRALIS ali centralna pareza facialisa.<\/p>\n<p>-ko gre za razne te\u017eke mo\u017eganske krvavitve, se lice na prizadeti strani napihuje, kot da bi kadil pipo- SINDROM KAJENJA PIPE,<\/p>\n<p>-ko virus prizadene periferni del \u017eivca (v prepihu,spomladi,pozimi,..), preide virus skozi kostni kanal, ki se vname, ga stisne &#8211; pareza tkiva<br \/>\n(PARESIS N.FACIALIS PERIPHERIA), pri tej okvari je poleg spodnje veje prizadeta tudi zgornja veja; bolnik na prizadeti strani ne zapre o\u010desa in se le-to pogosto vname- konjunktivitis, zato moramo oko preko no\u010di zalepit.<\/p>\n<p>Poleg tega tudi ne povesi \u010dela -Bellova paraliza in pove\u0161en ima ustni kot. Bellov fenomen &gt; bolnik ti\u0161\u010di o\u010di s silo skupaj, na prizadeti strani ne vidimo trepalnic, vidimo belo\u010dnico.<\/p>\n<p><strong>8.N.STATOACUSTICUS<\/strong> &#8211; slu\u0161ni in ravnote\u017eni \u017eivec, je \u010disti senzibilni \u017eivec, ki prevaja ob\u010dutke sluha in signale iz ravnote\u017enega organa.<br \/>\nHYPACUSIS-oslabljen sluh, ANACUSIS-popolna izguba sluha<br \/>\n<strong><br \/>\n9.N.GLOSSOPHARYNGEUS<\/strong> &#8211; \u017eivec za jezik in \u017erelo, je motori\u010dni, senzibilni in parasimpati\u010dni \u017eivec, ki o\u017eiv\u010duje jezik, \u017erelno mi\u0161i\u010dje, bobni\u010dno votlino, sluznico zadnjega dela \u017erela in obu\u0161esno \u017elezo.<br \/>\nDISFAGIJA &#8211; ote\u017eko\u010deno po\u017eiranje<br \/>\nAPHAGIA &#8211; odsotnost po\u017eiranja<\/p>\n<p><strong>10.N.VAGUS<\/strong> &#8211; \u017eivec za plju\u010da in drobovje, ki vsebuje motori\u010dne, senzori\u010dne in parasimpati\u010dne niti, se razteza od grla do \u017eelodca in prebavil in v svojem poteku o\u017eiv\u010duje mnoge mi\u0161ice (v \u017erelu,grlu,po\u017eiralniku) kot tudi gladko mi\u0161i\u010dje dihal in prebavil, \u017eleze in \u017elezne organe, posebno v trebu\u0161ni votlini ter sluhovod. Zaradi zloma tilnika nastopi smrt, saj pride do vkle\u0161\u010danja n. vagusa, nastopi apneja.<\/p>\n<p><strong>11.N.ACCESSORIUS<\/strong> &#8211; dodatni \u017eivec, je \u010disti motori\u010dni \u017eivec, ki o\u017eiv\u010duje mi\u0161ico obra\u010dalko glave ter trapezasto mi\u0161ico na obeh straneh hrbtenice in dviguje ramena.<\/p>\n<p><strong>12.N.HYPOGLOSSUS <\/strong>&#8211; \u017eivec za jezi\u010dno mi\u0161i\u010dje, ki o\u017eiv\u010duje podjezi\u010dne mi\u0161ice.Vzroki okvare razli\u010dni, te\u017eave pri govoru in po\u017eiranju.<\/p>\n<p><strong>MO\u017dGANSKI TUMORJI<\/strong><br \/>\nTumor je v bistvu nekontrolirana, podivjana rast celic dolo\u010denega tkiva, katerih delitev je nekontrolirana, zaradi \u010desar tak\u0161no stanje povzro\u010da hiperprodukcijo tkiva.<\/p>\n<p><strong>Lo\u010dimo dve vrsti tumorjev:<\/strong><br \/>\n1.\u00a0\u00a0\u00a0 -maligne ali karcinomske oz. neoplasti\u010dni in so rakasti<\/p>\n<p><strong>Za maligne so zna\u010dilni trije na\u010dini rasti:<\/strong><br \/>\n-ekspanzivna rast, pri \u010demer se celice nekontrolirano neprestano delijo na licu mesta<\/p>\n<p>-infiltrativna rast, pri \u010demer rastejo celice tako, da maligno tkivo daje podalj\u0161ke v sosednje zdravo tkivo &#8211; kot korenine dreves<\/p>\n<p>-destruktivna rast, kjer tumor uni\u010duje strukture okrog sebe.<\/p>\n<p><strong>Z ozirom na obdobje pre\u017eivetja od prvih ugotovljenih znakov nekega tumorja, lo\u010dimo 4 stadije malignega tumorja:<\/strong><\/p>\n<p><strong>1.STADIJ: BENIGNI<\/strong>&#8211; doba pre\u017eivetja je 5 let (astrocitom, ependimom, papilom pleksusa, nevrinom, meningeom..) &#8211; teratom<\/p>\n<p><strong>2.STADIJ: SEMIBENIGNI<\/strong> (delno benigni) &#8211; doba pre\u017eivetja je od 3-5 let (astrocitom II, oligodendrogliom),<\/p>\n<p><strong>3.STADIJ: SEMIMALIGNI<\/strong> (delno maligen) &#8211; doba pre\u017eivetja je od 2-3 leta (anaplasti\u010dni astrocitomIII, geminom, nevrofibrosarkom).<br \/>\n<strong><br \/>\n4.STADIJ: MALIGNI<\/strong> &#8211; doba pre\u017eivetja je od 6-15 mes. (glioblastom, meduloblastom (pri otrocih), primarni maligni limfom).<\/p>\n<p><strong>KLINI\u010cNA SLIKA TUMORJA<\/strong><br \/>\nVsak tumor ima svojo zna\u010dilno kl. sliko. Vsak pa daje dve vrsti znakov:<\/p>\n<p>-splo\u0161ne znake (to so znaki zvi\u0161anega IKP ,glavobol, bruhanje &#8211; v loku, zastojna papila &#8211; dvignjena nad nivo mre\u017enice; psihi\u010dne spremembe &#8211; osebnostne, miselna upo\u010dasnjenost, psihomotorna upo\u010dasnjenost, pe\u0161anje spomina, epilepti\u010dni napadi, \u010de se pojavijo prvi\u010d med 30-50 letom je to 100% znak za tumor v mo\u017eganih).<\/p>\n<p>-\u017eari\u0161\u010dni simptomi (so odvisni o lokacije tumorja; to so razne pareze, motnje govora).<\/p>\n<p><strong>DIAGNOSTIKA TUMORJEV<\/strong><br \/>\nDiagnoza se postavi na osnovi:<br \/>\n-klini\u010dne slike<br \/>\n-CT, CT z kontrastom<br \/>\n-MR, MR s kontrastom<br \/>\n-angiografija<br \/>\n-CAG<br \/>\n<strong><br \/>\nTERAPIJA<\/strong><br \/>\nOperativna odstranitev tumorja, to mora biti \u010dimprej, \u010de ne se napravi<br \/>\n<strong><br \/>\nPALIATIVNA RESEKCIJA<\/strong> = tumor + zdravo tkivo<\/p>\n<p><strong>PALIATIVNA KRANIOTOMIJA:<\/strong> odstrani se kost, da lahko tumor raste naprej, vstavi se VALVULA OZ. OBVOZNICA, \u010cE TUMOR POVZRO\u010cI MOTNJO V PRETOKU LIKVORJA;<br \/>\n-kemoterapija<br \/>\n-aktivna terapija<br \/>\n-obsevalna terapija<\/p>\n<p><strong>2. -benigni,ki rastejo po\u010dasi in ne metastazirajo.<\/strong><br \/>\n<strong>GLAVOBOL-CEPHALEA<br \/>\n<\/strong><br \/>\nJe eden izmed najpogostej\u0161ih simtomov v nevrologiji, je problem, ki ga v nevrolo\u0161ko ambulanto prena\u0161a vsak 4 pacient. Je vodilni ali spremljajo\u010di simptom \u0161tevilnih bolezni ter je neredko diagnosti\u010dni, terapevtski in tudi socialni problem.<\/p>\n<p><strong>Ob\u010dutljivi deli na bole\u010dino so:<\/strong><br \/>\nko\u017ea<br \/>\nmi\u0161ice<br \/>\nperiost<br \/>\nve\u010dje arterije<br \/>\nvenski sinusi<br \/>\ntrda mo\u017eganska ovojnica na lobanjskem dnu<br \/>\n\u017eivci s senzibilnim nitjem (V, IX, X ter prve tri vratne korenine).<br \/>\nneob\u010dutljivi deli so: mo\u017egani, ependim in horioidni plete\u017e.<\/p>\n<p>Danes poznamo razli\u010dne kvalifikacije glavobolov in sicer po etiolo\u0161kih vidikih, po fenomenologiji ter po lokalizaciji bole\u010din.<br \/>\nMednarodna zveza za glavobol je predlagala klasifikacijo v 13 skupin<\/p>\n<p><strong>MIGRENA<\/strong><br \/>\nJe periodi\u010dno, recidivantno, pogosto enostransko javljanje glavobola, pri katerem sta izra\u017eena navzeja in bruhanje.<br \/>\nLahko se pojavi \u017ee v otro\u0161ki dobi, najpogosteje pa v zreli \u017eivljenjski dobi, najpogosteje pri \u017eenskah kot pri mo\u0161kih (4:1).<br \/>\n<strong><br \/>\nKlini\u010dna slika:<\/strong><br \/>\nBole\u010dina, ki se pojavi je lokalizirana na obeh straneh, temporalno, pulzarijo\u010da, pojavi se fotosenzibilnost (ne prena\u0161a svetlobnih in akusti\u010dnih dra\u017eljajev), povzro\u010di se navzeja in kasneje smrt, bolnik zaspi po napadu, ki traja najve\u010d 72ur (\u010de traja ve\u010d kot 72 ur &#8211; MIGRENSKI STATUS), se bole\u010dina umiri, a bolnik\u00a0 se po\u010duti utrujenega. Pri napadu se mora bolnik \u010dimprej ule\u010dt, v sobi naj bo tema, mir, damo mu led na glavo in pa terapijo.<br \/>\n\u010ce pacient vzame terapijo, ko ima avro, se lahko napad skraj\u0161a.<br \/>\n<strong><br \/>\nDelitev migren na:<\/strong><br \/>\n-migrena brez avre je najpogostej\u0161a in prisotna je tipi\u010dna kl. slika,<br \/>\n-migrena z auro je tista oblika, pri kateri so prisotni pred samim napadom dolo\u010deni \u017eari\u0161\u010dni znaki pred samim napadom.<br \/>\n<strong><br \/>\nDiagnostika:<\/strong><br \/>\n-klini\u010dna slika<br \/>\n-EEG<br \/>\n-transkranialni dopler(TCD)<br \/>\n-MR angiografija<br \/>\nTerapija:je lahko farmakolo\u0161ka (z dolo\u010denimi zdravili) in nefarmakolo\u0161ka.<\/p>\n<p><strong>TENZIJSKI GLAVOBOL <\/strong><br \/>\nGre za glavobol v obliki stezanja ali pritiska, ki je sprva epizodi\u010den in povezan s stresom pozneje pa preide v kroni\u010dno obliko in se pojavlja skoraj vsak dan. Vzroki: perikranialne mi\u0161i\u010dne motnje, psihi\u010dni faktorji, emocionalni dejavniki.<\/p>\n<p>Bole\u010dina je lahko topa in trajna, spreminja intenzivnost. Bolnik jo opisuje predvsem kot stezajo\u010do bole\u010dino v zatilju in \u010delnem predelu. V\u010dasih jo lokalizira na vrhu temen in opisuje pritisk, ki bo raznesel glavo. Poteka brez nevrolo\u0161kih izpadov. Ve\u010dkrat je prisotna la\u017eja fotofobija.<br \/>\n<strong><br \/>\nGLAVOBOL V RAFALIH-HORTONOV GLAVOBOL<\/strong><br \/>\nGlavobol v rafalih se javlja kot intenziven, kratkotrajen glavobol v obliki hemikranije vedno na isti strani, tipi\u010dno nekajkrat na dan, traja 25-20 min., lahko se ponavlja nekaj tednov.<\/p>\n<p>Provokativna faktorja sta nikotin in u\u017eivanje alkohola.<\/p>\n<p>Se pojavlja ob\u010dasno, pogosteje pri mo\u0161kih, kot pri \u017eenskah, pono\u010di-ga zbudi iznenada dose\u017eejo maksimum v 20 min. in izvenijo po uri ali dveh, lokaliziran v sencih in pojavlja se periodi\u010dno. Na tisti strani, kjer se pojavi je prisotna tudi rde\u010dina veznice, nabrekla nosna sluznica in solzenje ter bruhanje, Hornerjev sindrom, ki je sestavljen iz ptoza (pove\u0161ena o\u010desna veka), miosa (zo\u017eena o\u010desna veznica), endophtalmosa (odsotnost znojenja).<br \/>\n<strong><br \/>\nTERAPIJA GLAVOBOLA:<\/strong><br \/>\nacetilsalicilna terepija (Aspirin),<br \/>\nmetoclopramid (Reglan),<br \/>\ndomperodon (Tametil),<br \/>\nibuprofen (Brufen)<br \/>\nnaproxen sodium (Naprosyn)<br \/>\nsodium dielofenac (Naklofen)<br \/>\nparacetamol (Lekadol)<br \/>\n<strong><br \/>\nPREVENTIVA NAPADOV<\/strong><br \/>\npropramolol<br \/>\nmetoprorol (Bloxan)<br \/>\nkalcijevi antagonisti<br \/>\nnaproxen<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>\u017dIV\u010cNI SISTEM razdelimo na: osrednji ali centralni \u017eiv\u010dni sitem periferni \u017eiv\u010dni sistem avtonomni ali vegetativni \u017eiv\u010dni sistem. OSREDNJI \u017dIV\u010cNI SISTEM Je sestavljen iz: &#8211; velikih mo\u017eganov: ENCEPHALON CEREBRUM &#8211; malih mo\u017eganov: CEREBELUM Znotraj njih in navzdol poteka: -mo\u017egansko deblo: TRUNCUS CEREBRI, ki pa je sestavljen iz: mosti\u010dka:PONS, medmo\u017eganja: MESENCEPHALON kavdalno sledi podalj\u0161ana hrbtenja\u010da: MEDULLA OBLONGATA<\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1086],"tags":[1088,3670,1087,1089],"class_list":["post-934","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-3letnik-nevrologija","tag-gradivo-nevrologija","tag-3letnik-nevrologija","tag-nevrologija","tag-nevrolosko"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/934","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=934"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/934\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=934"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=934"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=934"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}