{"id":942,"date":"2009-12-04T21:35:22","date_gmt":"2009-12-04T20:35:22","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=942"},"modified":"2010-06-01T09:56:22","modified_gmt":"2010-06-01T08:56:22","slug":"nevrologija-zapiski-2del-nevrologija-izobrazevanje-nevro","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/nevrologija-zapiski-2del-nevrologija-izobrazevanje-nevro\/","title":{"rendered":"Nevrologija zapiski 2.del"},"content":{"rendered":"

\"mozgani\"LIKVOR: <\/strong>Mo\u017egani imajo po 4 prekate.<\/p>\n

Najpomembnej\u0161i izvor likvorja je horioidni plete\u017e (plexus chorioideus) v stranskih ventriklih.<\/p>\n

Normalno se v 24 urah izlo\u010di okoli 50 ml likvorja. Horioidni plete\u017e je bogata mre\u017ea krvnih \u017eilic, ki je v mo\u017eganskih ventriklih.<\/p>\n

Likvor je bistra, brezbarvna teko\u010dina, brez vonja in okusa, ki je mehani\u010dni, teko\u010di za\u0161\u010ditni sistem, v katerega so potopljeni mo\u017egani in hrbtenja\u010da oziroma C\u017dS.<\/p>\n

MOTNJE:<\/strong>
\n-motnje v resorbciji: raz\u0161iritev mo\u017eganskih likvorskih prostorov, ki je zdru\u017eena z zvi\u0161anjem intrakranialnega pritiska \u2013 HIDROCEFALUS.<\/p>\n

Lahko ga povzro\u010di kakr\u0161na koli ovira ( tumor, vnetje..)<\/p>\n

<\/p>\n

NALOGE LIKVORJA SO:<\/strong>
\n-deluje kot nekak\u0161en amortizer mehani\u010dnih vplivov na glavo z njeno vsebino in na hrbtenja\u010do;<\/p>\n

-je regulator pritiska in prostora v lobanji in hrbteni\u010dnem kanalu;<\/p>\n

-kadar se pove\u010da koli\u010dina krvi ali volumen mo\u017eganov, se zmanj\u0161a koli\u010dina likvorja; pove\u010da pa se koli\u010dina likvorja pri zmanj\u0161anju mo\u017eganske mase zaradi atrofije;<\/p>\n

-je sredstvo za prenos snovi iz mo\u017eganov in hrbtenja\u010de v krvni pretok;<\/p>\n

-sprejema ostanke metabolizma ter jih izlo\u010da;<\/p>\n

-ne prehaja skozi krvno-mo\u017egansko pregrajo (hemato-encefalno bariero), zato je njegova vloga v prehrani C\u017d zlo majhna.<\/p>\n

Pri raznih patolo\u0161kih stanjih se makrolo\u0161ki izgled likvorja spremeni:<\/strong>
\nHemoragi\u010den likvor (je enakomerno krvav): \u010de pri lumbalni punkciji napi\u010dimo venski splet, sami povzro\u010dimo krvav likvor in lahko dobimo nepravilne izvide, zato moramo napraviti centrifugacijo likvorja: v primeru hemoragi\u010dnega likvorja se bo na dnu napravil sediment eritrocitov, nad njim pa bo likvor rumenkaste barve— temu pravimo KSANTROHOMIJA.<\/p>\n

\u010ce pa smo mi povzro\u010dili krvav likvor, se bo na dnu napravil segment eritrocitov, nad njim pa bo bister likvor.<\/p>\n

LUMBALNA PUNKCIJA:<\/strong> je rutinska nevrolo\u0161ka diagnosti\u010dna metoda, v\u010dasih je slu\u017eila tudi kot terapevtska metoda, kar pa je danes skoraj povsem opu\u0161\u010deno.<\/p>\n

Likvorska preiskava slu\u017ei predvsem pri:<\/strong>
\n-diagnostiki vnetnih bolezni C\u017dS
\n-motnjah krvno-likvorske bariere
\n-diagnostiki avtohtone produkcije antiteles
\n-potrditvi subarahnoidne krvavitve
\n-dokaz tumorskih celic v likvorju.<\/p>\n

Potek:<\/strong> po predhodni psiholo\u0161ki pripravi bolnika lahko punktiramo sede ali le\u017ee, seveda v sterilnih okoli\u0161\u010dinah. Punkcija se izvede v vi\u0161ini med 3. in 4. lumbalnim vretencem.<\/p>\n

– mesto vboda o\u010distimo in s punkcijsko iglo, ki je votla, predremo ko\u017eo, podko\u017eje, ligamentum flavum in duro; potegnemo mandren po\u010dasi, rotiramo in opazujemo pretok likvorja. S posebnim manometrom, ki je priklju\u010den na punkcijsko iglo, izmerimo likvorski pritisk.<\/p>\n

Navadno pustimo iztekati likvor po kapljicah v 3 zaporedne epruvete po 1-2ml pri standardnih preiskavah.
\nKo smo nabrali dovolj likvorja, po\u010dasi izvle\u010demo iglo in mesto vboda pokrijemo s sterilnim trakom.<\/p>\n

Bolnik mora po kon\u010dani punkciji le\u017eati vsaj 24 ur brez vzglavja; kajti lahko pride do postpunkcijskega sindroma, ki se ka\u017ee v obliki hudega glavobola, bruhanja, splo\u0161ne slabosti, navzea,\u2026 Te te\u017eave trajajo 2-3 dni in se nato popravijo in ne pu\u0161\u010dajo nobenih posledic.<\/p>\n

Le\u017eati pa mora tudi za to, da bi prepre\u010dili nadaljnje iztekanje likvorja.<\/p>\n

PRI LIKVORJU DOLO\u010cIMO:<\/strong>
\n-\u0161tevilo celic (normalno je do 5 v 1 mm3, in vse kar je nad imenujemo PLEOCITOZA \u2013 to pomeni, da gre za kak vnetni proces: pri gnojnem meningitisu).<\/p>\n

-beljakovine (normalno je 45% mg; zvi\u0161ane so pri vnetjih, tumorjih\u2026)<\/p>\n

-glukozo (specifi\u010dno je povi\u0161ana pri tuberkuloznem meningitisu)<\/p>\n

-elektroliti<\/p>\n

-imunoglobulini (avtoimune bolezni).<\/p>\n

KLINI\u010cNI NEVROLO\u0160KI PREGLED<\/strong>
\nSestoji iz ANAMNEZE, ki mora biti skrbno vzeta in je sestavljena ali iz podatkov, ki jih poda bolnik sam (avto-anamneza) ali iz podatkov, ki jih podajo namesto bolnika njegovi svojci oz. tisti, ki najbolje poznajo njegove te\u017eave. Na osnovi teh podatkov lahko \u017ee indirektno zaklju\u010dimo kak\u0161no bolezen gre; na osnovi prisotnih simptomov pa lahko sklepamo za lokacijo po\u0161kodbe oz. okvare.<\/p>\n

Anamnez, ki jih je potrebno vzeti pri bolniku so:<\/strong><\/p>\n

-dru\u017einska anamneza<\/strong> (zanimajo nas tiste bolezni, kjer pri\u010dakujemo dedno preddispozicijo v o\u017ejem sorodnem razmerju, to so nekatere \u017eiv\u010dne bolezni, epilepsija, ki ni dedna je pa ve\u010dja verjetnost, da se pri ljudeh, ki imajo v sorodu epilepsijo, tudi kasneje pojavi.Tudi tumor je gensko zasnovan, \u017eilne bolezni, vaskularne bolezni\u2026).<\/p>\n

-osebna anamneza<\/strong> (bolezni v otro\u0161ki dobi, kasnej\u0161e bolezni in po\u0161kodbe, sedanja bolezen, podatki o u\u017eivanju alkohola, nikotina in o drugih razvadah, opis bolnikovega socialnega stanja).<\/p>\n

Nato je potrebno pregledati TRENUTNI KLINI\u010cNI STATUS, ki zajema podatke o aktualni bolezni – zakaj je bolnik tu sedaj pred nami.<\/strong><\/p>\n

Zanima nas:<\/strong><\/p>\n

-za\u010detek bolezni<\/strong> (ali se je pojavila nenadoma v trenutku – mo\u017eg.kap,\u00a0 epilepsija; ali pa se je za\u010dela po\u010dasi, postopoma in prekrito – razni tumorji).<\/p>\n

-nadaljnji razvoj bolezni <\/strong>(npr. ali se ob\u010dutek drevenenja \u0161iri, glavobol, znaki zvi\u0161anega ICP.\u010ce bo razvoj hiter, bo verjetnost, da gre za \u017eilno bolezen ve\u010dji, kot pa da je to nastajajo\u010di tumor).
\nNato preidemo na nevrolo\u0161ki status oz. STATUS NEUROLOGICUS, pri katerem gledamo:<\/strong><\/p>\n

– splo\u0161no stanje pacienta ( najprej je potrebno to stanje stabilizirati, \u0161ele nato jemljemo anamnesti\u010dne podatke \u2013 izvedemo dolo\u010dene intervencije, in ko smo njegovo stanje stabilizirali preidemo na\u00a0 pregled zunanjega stanja, pri katerem gledamo bolnikovo prekrvavljenost, prehranjenost, stanje zavesti, ali je sposoben izpostaviti kontakt\u2026)<\/p>\n

-pregled glave\u00a0 (gledamo lobanjo, zenice in funkcije mo\u017eganskih \u017eivcev).
\nPri lobanji gledamo njeno obliko, ali so na glavi vidni morebitni znaki po\u0161kodb, ker je lahko pri tej po\u0161kodbi\u00a0 po\u0161kodovan tudi \u017eivec in lahko pri manj\u0161ih udarcih,brez vidnih zunanjih sprememb to spregledamo in nastopi smrt zelo hitro.<\/p>\n

– zenice, ki predstavljata vrata v notranjost lobanje, gledamo njuno obliko in enakost:
\nprimerjamo levo in desno, ki morata biti enaki, okrogli in reagirati morata na svetlobo tako, da se skr\u010dita. Naredimo indirektno reakcijo z lu\u010djo \u2013 zenica v katero bomo posvetili se bo refleksno skr\u010dila in \u010dez nekaj sekund se mora tudi druga.<\/p>\n

-pri mo\u017eganskih \u017eivcih gledamo vseh 12 parov: kontroliramo voh, vid, 3.,4. in 5. gledamo skupaj s testom vulvomotorike\u00a0 \u2013 pregled aktivnega gibanja zrkel v vse smeri; za kontrolo 7 \u017eivca mora gubati \u010delo, se smejati, \u017evi\u017egati; pregledamo tudi sluh, gibljivost jezika sposobnost po\u017eiranja.<\/p>\n

-pregled zgornjih udov, kjer gledamo trofika-mi\u0161i\u010dno stanje na rokah in aktivnost
\nmobiliteto\u00a0 -gibljivost, izvede vse\u00a0 gibe v maksimalnem obsegu<\/p>\n

tonus – hipertonus privede do\u00a0\u00a0 spasti\u010dnosti, hipotonus, ki se pojavi\u00a0 pri okvari piramidne poti in\u00a0 perifernih \u017eivcev
\ngroba mo\u010d; propioceptivni refleksi, patolo\u0161ki refleksi<\/p>\n

-pregled spodnjih udov (izvedemo iste preglede kot pri zgornjih udih), refleksi, ki so prisotni tu so papilarni in ahilov, patolo\u0161ki, ki se pojavi pri okvarjeni piramidi pa je – pozitivni babinski refleks.<\/p>\n

-trebu\u0161ne reflekse \u2013v vi\u0161ini popka levo in desno potegnemo z leseno pal\u010dko in opazujemo povr\u0161inske reflekse;<\/p>\n

-test-koordinacije gibov; poskus prst-nos in peta-koleno, \u010de se povezanost oz.koordinacija gibov izklju\u010di govorimo o ataksiji\u00a0 (cilj se dose\u017ee a vendar po dalj\u0161i poti), in o hipermetriji (kjer se cilj sploh ne dose\u017ee).<\/p>\n

Ta test delamo v le\u017ee\u010dem in stoje\u010dem polo\u017eaju – ROMBERGOV POSKUS-delamo pri sumu na okvaro malih mo\u017eganov in \u010de je okvara prisotna, bolnik sploh ne bo mogel stati, temve\u010d se bo prevrnil na tisto stran, kjer je okvara.<\/p>\n

-hoja
\n-senzibiliteto za bole\u010dino, dotik, toplo, hladno\u2026<\/p>\n

-test na vibracije<\/p>\n

-prisotnost meningealnih znakov, ki se pojavijo v primeru vzdra\u017eenja mening in ti so:<\/p>\n

-opistotonus oz.otrdelost tilnika<\/p>\n

-pozitivni Kernig-ov znak (nogo, ki je iztegnjena, ko bolnik le\u017ei, ne moremo dvignit od posteljne podloge)<\/p>\n

-izvedemo avskultacijo; poslu\u0161amo karotidne arterije<\/p>\n

-pogledamo orientacijsko notranje organe<\/p>\n

-zmerimo telesno temperaturo,pulz in krvni pritisk<\/p>\n

NEVROFIZIOLO\u0160KE\u00a0 PREISKAVE<\/strong><\/p>\n

1.EEG<\/strong> (elektroencefalografija) gre za merjenje bioelektri\u010dne aktivnosti celic mo\u017eganske skorje; te bioel,potenciale mi lahko odvajamo s pomo\u010djo posebnih elektrod, ki jih razvrstimo po dolo\u010denem zaporedju na glavi.Ta elektri\u010dna aktivnost se v bistvu bele\u017ei v obliki dolo\u010denih valov, ki imajo svojo dolo\u010deno obliko in napetost, ki se meri v Mv (milivoltih). Spremembe te aktivnosti ka\u017eejo na bolezenske spremembe v mo\u017eganskem tkivu. Preiskava je nenevarna, nebole\u010da in jo lahko mnogokrat ponovimo.<\/p>\n

Z ozirom na obliko poznamo dolo\u010dene oblike valov:<\/strong><\/p>\n

-osnovni je alfa ritem (ki je normalni in ima 8-12 ciklov\/ sek in napetost 50 mV;<\/p>\n

-beta ritem so valovi,ki so nekoliko hitrej\u0161i in se pojavljajo v sprednjih delih mo\u017eganov, njihova frekvenca je 13 ciklov\/ sek\u00a0 (pri mlaj\u0161ih in otrocih se v tem ritmu formirajo tudi po\u010dasni valovi).<\/p>\n

-theta in delta valovi, ki pa se ne pojavljajo pri odraslih v budni fazi temve\u010d samo med spanjem.<\/p>\n

-valovi visokih frekvenc, ki so zelo pomembni so trnasti valovi oz.spajki<\/p>\n

EEG slu\u017ei predvsem za diagnozo bo\u017ejasti in drugih motenj zavesti in je eden izmed pomembnih elementov za ugotavljanje mo\u017eganskih smrti – pri odvzemu organov za transplantacijo.<\/p>\n

2.EMG (elektromiografija)<\/strong>
\n-je v bistvu registriranje elektri\u010dnih aktivnostih v mi\u0161ici s koaksialno igelno elektrodo, ki omogo\u010da preiskavo motori\u010dne enote. Najpomembnej\u0161i elektri\u010dni pojav, ki ga registriramo, potem ko bolnik rahlo napne mi\u0161ico, ki jo preiskujemo je akcijski potencial, motori\u010dne enote. Ta ima dolo\u010deno amplitudo, dolo\u010den \u010das trajanja in dolo\u010dene faze. Ko je mi\u0161ica relaksirana mora vladati tu popolna ti\u0161ina: \u010de pa je tu neka napetost v \u010dasu relaksacije, je to znak patolo\u0161kega dogajanja;
\nPrisotni so lahko:
\ndenervacijski, fibrilacijski potenciali in pozitivni ostri valovi, ki so vedno\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 znak dolo\u010denega bolezenskega stanja perifernega \u017eivca ali mi\u0161ice.<\/p>\n

Imajo zna\u010dilno obliko in zvok, nizko amplitudo in se pro\u017eijo prete\u017eno z enakomerno ali po\u010dasi upadajo\u010do frekvenco.<\/p>\n

EMG omogo\u010da razmejitev bolezni perifernega \u017eiv\u010devja od mi\u0161i\u010dnih bolezni, poleg tega nam omogo\u010da tudi merjenje hitrosti motori\u010dnega prevajanja; z elektronevrografijo pa lahko merimo hitrost senzori\u010dnega prevajanja (ENG preiskujemo senzibilna \u017eiv\u010dna vlakna s povr\u0161inskimi elektrodami). Indikacija za EMG preiskavo so: bolezni in po\u0161kodbe proksimalnega in distalnega dela spodnjega motori\u010dnega nevrona, bolezni mi\u0161ic, bolezni motori\u010dne plo\u0161\u010dice.<\/p>\n

3.SEG (senzori\u010dna encefalografija)-senzorno – motorni evocirani potencial<\/strong>
\nJe diagnosti\u010dna metoda, pri kateri lahko s specifi\u010dnim senzori\u010dnim dra\u017eljajem prou\u010dujemo funkcijo posameznih delov senzori\u010dnih sistemov.
\nDolo\u010deni zunanji dra\u017eljaji vzburjajo dolo\u010dene mo\u017eganske potenciale in na
\nosnovi sposobnosti prevajanja se napravijo VEP (vizuelni evoc.potenciali)
\nABR (preiskava evociranih potencialov mo\u017eg.debla) – gledamo prevodnost akusti\u010dnega dra\u017eljaja, EP (evocirani potencial), SEP (somatosenzori\u010dni vzbujeni (evocirani) potenciali).<\/p>\n

4.MO\u017dGANSKA SCINTIGRAFIJA<\/strong>,\u00a0 je radioizotopska preiskava mo\u017eganov, pri kateri ugotavljamo kopi\u010denje radioaktivnega izotopa tehnecija. Po intravenozni aplikaciji tehnecija ugotavljamo njegovo porazdelitev v mo\u017eganih. Enakomerno razporeditev izotopa – zdravo; pri patolo\u0161kem stanju je na dolo\u010denem mestu zvi\u0161ana koli\u010dina izotopa<\/p>\n

5.PET <\/strong>(pozitronska emisijska tomografija), ki se dela tudi z radioaktivnim izotopom-delamo jo tudi pri Alzhaimerjevi demenci. Analiza emitiranih pozitronov daje podatke o mo\u017eganskem krvnem pretoku, ekstrakciji kisika in celo o volumnu krvi v mo\u017eganih.<\/p>\n

NEVRORADIOLO\u0160KE PREISKAVE<\/strong>
\nKjer se uporabljajo poleg izvora radioaktivnih \u017earkov tudi kontrastna sredstva:
\n
\n1.MIELOGRAFIJA:<\/strong> je kontrastna preiskava, pri kateri z vodotopnim jodnim kontrastnim sredstvom prika\u017eemo spinalni subarahnoidni prostor oz. intraspinalne omejene procese. Po injiciranju kontrasta z lumbalno punkcijo rentgensko slikamo tisti segment hrbtenice, v katerem pri\u010dakujemo patolo\u0161ki proces. Posnetke napravimo v razli\u010dnih projekcijah. Opazujemo lahko razli\u010dne spremembe kontur kontrastnega stolpca od la\u017ejih, te\u017ejih utesnitev pa vse do popolne prekinitve kontrastnega stolpca.<\/p>\n

Indikacijo za mielografsko preiskavo narekujejo predvsem omejeni intraspinalni procesi oz. tumorji, poleg tega pa tudi hernije intervertebralnega diska (hernia disci).<\/p>\n

Mielografska preiskava je kontraindicirana pri vnetnih boleznih C\u017dS in mening ter pri destrukciji vretenc.<\/p>\n

2.ANGIOGRAFIJA<\/strong> (invazivna metoda), kjer se s pomo\u010djo kontrasta, ki ga vbrizgamo v arterije prika\u017ee celotni potek in pretok dolo\u010denih arterij in njihovih vej; \u010de se vbrizga direktno v aortni lok gre za AORTOGRAFIJO ali ARCUS AORTOGRAFIJO.
\n\u010ce pa se vbrizga v karotidno o\u017eilje pa gre za CAG OZ.CAROTIS ANGI-OGRAFIJO.S pomo\u010djo te preiskave se lahko odkrije stenoza, anevrizma,arteriovenska malformacija in diagnosticirajo se dolo\u010dene po\u0161kodbe kot so subduralni hematom.<\/p>\n

CEREBRALNA ANGIOGRAFIJA <\/strong>je preiskava, pri kateri s kontrastnim sredstvom prika\u017eemo ekstra- in intrakranialno o\u017eilje.
\nDanes obstajajo za pregled vratnega o\u017eilja manj invazivne preiskave,ki jih je ugotovil Doppler,to so DOPPLERJEV FENOMEN oz. DOPPLERJEVA ANGIOSONOGRAFIJA.<\/p>\n

3. DOPPLERJEVA ANGIOSONOGRAFIJA<\/strong>
\nDOPPLERJEV UZ, ki ga merimo v dolo\u010denemu segmentu \u017eile in prika\u017ee
\nnam koli\u010dino krvi in njeno hitrost pretoka, ki pa mora biti povsod enaka.
\nNa podro\u010dju stenoze je frekvenca pretoka zvi\u0161ana. Posebni piezoelektri\u010dni kristal v UZ sondi oddaja UZ signal znane frekvence, ki se odbija od eritrocitov, ki te\u010dejo z dolo\u010deno hitrostjo skozi krvno \u017eilo. \u010cim o\u017eja je \u017eila, tem ve\u010dja je hitrost gibanja eritrocitov z ozirom na to, da mora v enaki \u010dasovni enoti ista koli\u010dina krvi prite\u010di skozi zo\u017eeni lumen arterije.<\/p>\n

Pri Dopplerjevi angiosonografiji ekstrakranialnega mo\u017eganskega o\u017eilja uporabljamo sonde 4MHz in 8MHz.
\n
\nKONVENCIONALNA IN BARVNA DUPLEKS SONOGRAFIJA (ANGIODINOGRAFIJA)<\/strong> temelji na na\u010delu kombinacije dvodemenzionalnega prikaza \u017eilne anatomije na ekranu v \u00bb\u017eivem \u010dasu\u00ab (real time) in spektralne frekven\u010dne analize krvnega pretoka. Ta sonografija lahko prika\u017ee plake razli\u010dne sestave, omogo\u010da spremljanje pulzacijskih karakteristik in oceno zo\u017eitve arterijskega lumna in prikaz dvodemenzionalne barvne slike karotidnega stebla in spektralne frekven\u010dne analize.
\n
\nTRANSKRANIALNA DOPPLERJEVA SONOGRAFIJA \u2013 TCD<\/strong> je ultrazvo\u010dna preiskava bazalnih mo\u017eganskih arterij. Tako ne preiskujemo samo celotnega preseka krvne \u017eile, ampak tudi njene veje. Tudi druge \u017eile, ki potekajo blizu, imajo svoj dele\u017e pri Dopplerjevem signalu.<\/p>\n

4.CT<\/strong> (ra\u010dunalni\u0161ka tomografija), s snopom rentgenskih preiskav pregledujemo razli\u010dno \u0161iroke reze (\u00bbrezine\u00ab) mo\u017eganov in tako lahko izmerimo razliko v gostoti posameznih tkiv.<\/p>\n

Indikacije za to preiskavo so razli\u010dne: tumorji, krvavitve, ishemi\u010dni infarkt, atrofi\u010dni procesi mo\u017eganov, vnetni procesi v mo\u017eganih in hrbtenja\u010di.<\/p>\n

5.MR<\/strong> (magnetna resonanca): kjer s pomo\u010djo odklonov elektronov v atomu nekega tkiva pride do tvorbe energij.Ta energija daje signal \u2013 svetlost. Tkiva, ki vsebujejo ve\u010d vode, se prika\u017eejo z intenzivnej\u0161im signalom (svetlej\u0161a), kostne strukture in patolo\u0161ke kalcifikacije pa se manifestirajo s slabim signalom (temnej\u0161a).
\nPrednost MR je v mo\u017enosti prikazovanja v transverzalni, koronarni in sagitalni ravni, slaba stran pa je dol\u017eina trajanja preiskave (!-2 uri).<\/p>\n

Indikacij za MR glave je ve\u010d: mo\u017eganske kontuzije, subduralnih in epiduralnih hematomih, manj\u0161ih tumorjih, pri razvojnih anomalijah mo\u017eganov in hrbtenja\u010de. Velik pomen ima ta preiskava pri dg. Tumorjev srednje in zadaj\u0161nje lobanjske kotanje.
\nKontraindikacije za MR preiskavo so implatirani sr\u010dni vzpodbujevalniki in najrazli\u010dnej\u0161e kovine v organizmu.<\/p>\n

6. 3D ultra sonografija (omogo\u010da prikaz mo\u017eg.arterij v 3 dimenzijah.)<\/strong><\/p>\n

7. Endovaskularna lumenografija (notranjost \u017eile).<\/strong><\/p>\n


\nBOLEZNI OSREDNJEGA \u017dIV\u010cNEGA SISTEMA<\/p>\n

CEREBROVASKULARNA BOLEZEN<\/strong>
\nJe se\u0161tevek hitro razvijajo\u010dih se znamenj \u017eari\u0161\u010dne ali difuzno motene mo\u017eganske funkcije, ki je \u017eilnega izvora. Bolezen se lahko ka\u017ee z znamenji manj opazne difuzne mo\u017eganske ateroskleroze ali pa z dramati\u010dno sliko mo\u017eganske kapi.
\nVsekakor je najhuj\u0161a in kon\u010dna faza v razvoju CVB mo\u017eganska kap \u2013 cerebrovaskularni inzult (ICV). Bolezen ima izrazite destruktivne posledice za zdravje, uni\u010duje osebnostno integriteto, telesno in du\u0161evno zdravje, mo\u017enost komuniciranja in neodvisnosti.<\/p>\n

Mo\u017eg.-\u017eilne bolezni so zelo pogoste v dana\u0161njem svetu (70,0 %), in po vzroku smrti so na prvem mestu prav zaradi samih posledic oz. zaradi mo\u017eganske kapi. Po pogostnosti sledijo epilepsije, multipla skleroza, degenerativne bolezni \u017eiv\u010dnega sistema.
\n
\nCerebrovaskularne bolezni se klini\u010dno manifestirajo z zelo \u0161iroko paleto znakov:<\/strong><\/p>\n

1.Vse se za\u010dne z bolj ali manj izra\u017eenimi psihi\u010dnimi spremembami, ki so odraz difuznega mo\u017eg. ateroskleroti\u010dnega procesa, pri \u010demer se mo\u017egani vedno bolj manj\u0161ajo (mo\u017eg.atrofija); bazalne mo\u017eganske arterije niso istega kalibra (na enem mestu so \u0161iroke, na drugem pa za\u017eete).<\/p>\n

2.Osnovne psihi\u010dne spremembe, ki se pojavljajo so znaki psihoorganskega sindroma, za katerega je zna\u010dilno pe\u0161anje vi\u0161jih \u017eiv\u010dnih dejavnosti t.i. kognitivnih funkcij—spominske funkcije (sve\u017ee dogodke si zelo te\u017eko zapomni, vse to se stopnjuje do popolne izgube spomina), zmanj\u0161a se sposobnost razmi\u0161ljanja in pride zraven tega \u0161e do razgradnje tak\u0161ne osebnosti (dezorientiranost, neprepoznavanje doma\u010dih..)
\npogosto je tak bolnik agitiran, \u0161e posebej v no\u010dnem \u010dasu.<\/p>\n

3.Vzporedno z razgradnjo \u010dlovekove osebnosti imamo prisotne tudi razli\u010dne oblike demence, ki je lahko prijetna, nato lahko povzro\u010di izrazitej\u0161e osebnostne zna\u010dilnosti, ki so zna\u010dilne iz zdravega \u017eivljenja ali pa je zlobna, to pa je v primeru popolne razgradnje.<\/p>\n

To je pomembno zaradi predznakov same bolezni: pogostost mo\u017eg.\u017eilne bolezni z vsemi posledicami se pojavljajo v najzrelej\u0161em obdobju nekega \u010dloveka (med 40-50 letom). Zbolevajo in postanejo invalidi ljudje v najbolj\u0161ih letih, po spolu so ti ljudje pogosteje mo\u0161kega spola, kot \u017eenskega spola. \u017denske pogosteje zbolevajo za mo\u017eg.krvavitvami, katerih smrtnost je vi\u0161ja v primerjavi z ishemi\u010dnimi.<\/p>\n

TIA pomenijo v bistvu atake (napade) in predstavljajo prehodne funkcionalne motnje \u017eiv\u010dnega sistema, ki so \u017eilno pogojene in so predstopnja mo\u017eganske kapi; in pri njih vsi \u017eari\u0161\u010dni nevrolo\u0161ki znaki popolnoma izginejo znotraj 24 ur. \u010ce izginejo vsi znaki znotraj 5 do 6 min. so le-ti alarmni znaki pred mo\u017eg. kapjo, infarktom, krvavitvijo.<\/p>\n

ATEROSKLEROZA<\/strong>
\nAteroskleroza je med bolezenskimi spremembami mo\u017eganskih \u017eil dale\u010d na prvem mestu. Gre za patolo\u0161ki proces fokalne zadebelitve intime zaradi kopi\u010denja lipidov (ma\u0161\u010dob), kompleksnih ogljikovodikov, krvi in njenih produktov, kalcijevega depozita, vezivnega tkiva, ki je povezano tudi s spremembami v mediji (srednji sloj arterije). Vse to povzro\u010da obstrukcijo lumna arterije in oslabitev stene.<\/p>\n

<\/p>\n

Fibrozni plak s svojo rastjo vse bolj zo\u017euje lumen arterije in povzro\u010da bolj ali manj hemodinamsko pomembno stenozo arterije.<\/p>\n

Plak lahko zakrvavi, lahko se razvije anevrizma, lahko poapni, ekscerira in na teh razjedah se kaj radi formirajo trombi.<\/p>\n

Tak\u0161en plak o\u017ei lumen krvne \u017eile, lumen postane reduciran, gre za STENOZO oz. zo\u017eitev \u017eile. Kon\u010dna posledica hemodinamske pomembne stenoze ali okluzije mo\u017eganske arterije pa je mo\u017eganski infarkt. Kadar pride do sekundarne krvavitve v infarktno obmo\u010dje, govorimo o t.i. rde\u010dem infarktu.<\/p>\n

Struktura plaka: <\/strong>
\nJe mehak, skleroti\u010den, gnil, v sebi ima kraterje (ulkuse) v katerih se pogosto formirajo trombi, ki se lahko hitro odtrgajo in potujejo po \u017eili tako dolgo dokler ne naletijo na \u017eilo katere lumen je manj\u0161i od premera samega tromba, gre za nastanek TROMBEMBOLIJE.<\/p>\n

Vsak ateroskleroti\u010dni plak predstavlja mesto zlepljanja oz.agregacije trombocitov, le-ti za\u010dno zo\u017eevati lumen \u017eile in ta se lahko v celoti zapre (TROMBOZA) in kri ne more ve\u010d te\u010di po tej \u017eili, zato tisti del mo\u017eganov, ki ga prehranjuje ta \u017eila propade (trpi hudo ishemijo, ki se stopnjuje do mo\u017eg.infarkta oz.ENCEFALOMALACIJE).<\/p>\n

Ater.plaki se najpogosteje napravijo na razcepi\u0161\u010dih cerebralnega o\u017eilja.<\/p>\n

Glavna razlika med trombozo in embolijo je:<\/strong>
\nDa trombus (krvni strdek) nastane na ateroskleroti\u010dno spremenjenem delu arterije, tukaj raste in o\u017ei lumen arterije in lahko pripelje do popolne zapore oz.okluzije \u017eile.<\/p>\n

Embolija<\/strong> pa predstavlja zama\u0161itev arterije s krvnim strdkom, ki ni rastel na samem mestu zapore, temve\u010d je zrastel nekje drugje, se odtrgal in s krvjo prispel na to mesto, kjer je povzro\u010dil zaporo.
\n
\nNajpogosteje pride strdek v mo\u017egane pri: <\/strong>
\n-endokarditisih (boleznimi sr\u010dnih zaklopk)
\n-prirojenih okvarah sr\u010dnih zaklopk,
\n-pri starej\u0161ih ljudeh zaradi motenj ritma srca (le-to je neenakomerno)<\/p>\n

Rizi\u010dne faktorje, delimo v dve veliki skupini:<\/strong><\/p>\n

1.na dejavnike tveganja na katere nimamo vpliva, lahko pa jih urejamo
\n(arterijska hipertenzija, diabetes mellitus, bolezni srca, povi\u0161anje serumskih
\nma\u0161\u010dob—za arter.hipertenzijo je izredno pomembno redno jemanje terapije in redna kontrola KP).<\/p>\n

2.dejavniki, ki upo\u0161tevajo slabe razvade oz.nezdravi na\u010din \u017eivljenja, na katerega lahko zavestno vplivamo in jih izlo\u010dimo iz na\u0161ega \u017eivljenja (nepravilna prehrana, zmanj\u0161ana fizi\u010dna aktivnost, debelost)<\/p>\n

3.spol, starost, dednost (kajenje, stres na dejavnike tveganja na katere nimamo vpliva).
\n
\nCerebrovaskularni inzult je naglo nastala motnja v delovanju C\u017dS zaradi bolezni ekstrakranialnega in intrakranialnega cerebralnega o\u017eilja.<\/strong><\/p>\n

Po vzro\u010dnosti nastanka lo\u010dimo dve vrsti cerebrovaskularnih inzultov:<\/p>\n

1.ISHEMI\u010cNI CEREBROVASKULARNI INSULT (ICI)<\/strong>
\nJe posledica perfuzijskih motenj pri stenozantnih ali okluzivnih procesih na ekstrakranialnem in intrakranialnem mo\u017eganskem o\u017eilju.<\/p>\n

Osnovni vzrok je najpogosteje ateroskleroza s trombozo mo\u017eg. o\u017eilja ali trombembolija mo\u017eg. arterij kardialnega izvora.
\nSkrajna posledica obeh mehanizmov je ista, del mo\u017eganov, ki je izlo\u010den iz preskrbe s krvjo je zapadel v nekrozo oz. v belo encefalomalacijo (ENCEPHALOMALATIA ALBA).<\/p>\n

Lahko pa se zgodi,da v to nekroti\u010dno podro\u010dje infarkta pride do sekundarne krvavitve,kar imenujemo ENCEPHALOMALATIA RUBRA.<\/p>\n

Dejavniki tveganja:
\n-naravni dejavniki tveganja: \u017eivljenjska doba, spol, dednost, geogrefsko \u2013 klimatski dejavniki; (na to skupino dejavnikov ne moremo vplivati)
\n-druge bolezni: arterijska hipertonija, sr\u010dne bolezni, slad. bolezen.(na to skupino vplivamo z rednim zdravljenjem).
\n-slabe navade: kajenje, alkoholizem, iztirjene lipidne presnove, debelost, telesne in du\u0161evna neaktivnost, stresne situacije.<\/p>\n

Razlikujemo dve vrsti ishemi\u010dnega inzulta:
\n-tromboza ekstrakranialnih in intrakranialnih cerebralnih arterij (glej aterosklerozo),
\n-mo\u017eganska trombembolija.<\/p>\n

Mo\u017eganska trombembolija
\nRazli\u010dna bolezenska stanja na srcu lahko povzro\u010dajo zama\u0161itev lumna cerebralne arterije s trombom, ki je nastal v srcu in je s krvnim obtokom pripotoval v mo\u017egansko o\u017eilje. Tromb v tem primeru ni nastal na mestu v krvni \u017eili, kjer je povzro\u010dil popolno zaporo \u017eile s posledi\u010dnim mo\u017eganskim infarktom, marve\u010d ga je tok prinesel iz srca.<\/p>\n

2.HEMORAGI\u010cNI INZULT(HCI)<\/strong>
\nJe akutno nastala motnja v delovanju C\u017dS zaradi izliva krvi v mo\u017eganski parenhim. Le ta se razvije kot ekspanzivna lezija s posledi\u010dnim edemom in premikom mo\u017eganskih mas.<\/p>\n

So redkej\u0161i, a vendar je smrtnost vi\u0161ja kot pri ICI. Najpogosteje pride do
\nkrvavitev na podro\u010dju bazalnih ganglijev, kjer so arterije, ki so ateroskleroti\u010dno spremenjene. Pri zvi\u0161anem pritisku (razni napor,stres..), lahko pride do rupture teh arterij in izliva krvi v ta del mo\u017eganovine (HEMATOCEPHALUS INTERNI –
\nHAEMATOMA INTRACEREBRALE) – likvor se\u00a0 pome\u0161a s krvjo; \u010de pa vdre kri v stranski ventrikel pa je to HEMATOCEPHALUS INTRACEREBRALI.
\nAnevrizma-po\u010di-subarahnoidna krvavitev
\n
\nKLINI\u010cNA SLIKA:<\/strong> simptomi nastopijo akutno, po\u010dasi, bolezenski znaki bistveno ne razlikujejo od ICI, so si manj ali bolj enaki; lo\u010dimo pa jih v dve vrsti:<\/p>\n

1-splo\u0161ni simptomi: glavobol, ki nastane zaradi edema, ki je tista stvar, ki pravzaprav povzro\u010di smrt in se zelo hitro razvija v akutni fazi mo\u017eg.kapi, zato je tudi celotna terapija usmerjena proti njemu. bruhanje (zaradi zvi\u0161anega KP)
\nsprememba zavesti; \u010de gre za obse\u017eni infarkt oz. krvavitev, bomo v akutni fazi videli komatozno stanje, \u010de gre pa za kap pa je za\u010detek spremljan z komo. Zavest pa se stopnjuje od soporja do somnolence.<\/p>\n

2-\u017eari\u0161\u010dni znaki ali fokalni: ki so odraz prizadetosti nekega dela mo\u017eganov, kjer se razvil ali infarkt ali hemoragija; odvisno so od\u00a0 lokacije infarkta in najpogostej\u0161i so:
\nmotori\u010dna prizadetost\u00a0 (najpogosteje dveh istostranskih udov, v za\u010detku sta mlahava in po nekaj dnevih preideta v spasti\u010dnost; zaradi prizadetosti 7.mo\u017eg.\u017eivca se povesi ustni kot – \u0161e posebej pri krvavitvah je pove\u0161enost manifestna, izrazita in lice se napihuje.To je simptom\u00a0 *KAJENJA PIPE*)
\nsenzibilnostne motnje\u00a0 (pride do izgube ali zmanj\u0161anja senzibilitete za dotik, bole\u010dino; propioreceptivni refleksi so v akutni fazi\u00a0 zni\u017eani, s\u010dasoma postanejo \u017eivahnej\u0161i in v kroni\u010dni fazi poja\u010dani; prizadeta je koordinacija gibov; nastopijo govorne motnje; zelo velikokrat se pri\u010dne mo\u017eganska kap z napadom epilepsije).<\/p>\n

TERAPIJA:<\/strong>
\nUsmerjeni smo proti mo\u017eganskemu edemu, zato uporabljamo sredstva s katerimi ta edem manj\u0161amo (ANTIEDEMATOZNA SREDSTVA).
\nOstala medikamentozna terapija je odvisna od vrste kapi, kar nam omogo\u010da dolo\u010diti poleg klini\u010dne slike \u0161e CT-po tem izvidom razberemo ali gre za ICI ali za HCI in \u0161ele nato nadaljujemo s terapijo.<\/p>\n

Pri ICI-ju uporabljamo:<\/strong>
\n-antiagregacijska sredstva;
\n-antikoagulantna sredstva;
\nv akutni fazi na licu mesta uporabljamo -liti\u010dno terapijo, s katero stapljamo tromb na mestu zapora.<\/p>\n

\u010ce ima bolnik spremembe na \u017eilju izven glave, lahko to odkrijemo z UZ, v tem primeru uvedemo karotidno terapijo\u00a0 pri \u010demer vodimo operacijo s pomo\u010djo UZ monitorja \u2014 tisti del \u017eile, ki je zo\u017een se izre\u017ee in se namesti \u017eilna proteza, ker pa so lahko mo\u017egani brez krvi samo 2 minuti se mora narediti med posegom\u00a0 *obvoznica*.(bajpas)<\/p>\n

Ves \u010das posega moramo kontrolirati pretok krvi v mo\u017eganih\u00a0 (srednjo in maksimalno hitrost) in od tistega trenutka, ko smo zaprli pretok in do tistega trenutka, ko smo ponovno vzpostavili pretok s pomo\u010djo \u017eilne proteze, mora biti pretok isti in stabilni.<\/p>\n

Operacija traja odvisno od raz\u0161irjenosti plaka in odvisno od zdravstvenega stanja pacienta razli\u010dno dolgo.<\/p>\n

Poleg vse te terapije je potrebna \u0161e dobra osebna higiena bolnika\u00a0 (zaradi velike nevarnosti pojava dekubitusa,\u2026), zgodnja rehabilitacija, logopedska rehabilitacija, in delovna terapija.<\/p>\n

HIPERTENZIVNA MASIVNA KRVAVITEV:<\/strong> najpomembnej\u0161i dejavnik za mo\u017egansko krvavitev je dolgotrajna arterijska hipertenzija, ki privede do lipohialinoze malih mo\u017eganskih arterij zlasti v obmo\u010dju bazalnih ganglijev. Zaradi rupture teh patolo\u0161ko spremenjenih \u017eilic pride do obse\u017ene krvavitve na predilekcijskih mestih, najpogosteje v predelu bazalnih ganglijev, redkeje v mo\u017eganskem deblu in malih mo\u017eganih. Do rupture patolo\u0161ko spremenjene arterije pride navadno med ve\u010djim fizi\u010dnim naporom ali stresno situacijo ter s tem povezanim naglim zvi\u0161anjem krvnega tlaka.
\nSimptomi so navadno glavobol, vrtoglavica, psihomotori\u010dni nemir in tudi prehodni \u017eari\u0161\u010dni nevrolo\u0161ki\u00a0 simptomi.<\/p>\n

INTRACEREBRALNI HEMATOM: <\/strong>najpogostej\u0161i vzroki so arterio-venozni angiomi na konveksni strani velikih mo\u017eganov, redkeje lokaliziran v obmo\u010dju bazalnih ganglijev ali intraventrikularno. Tudi z \u017eiljem bogati mo\u017eganski tumorji, zlasti glioblastoma, melanoblastoma ali mo\u017eganske metastaze lahko povzro\u010dajo intracerebralni hematom.
\nIntracerebralni hematom pogosto povzro\u010da mo\u010dan glavobol, ki ga je v\u010dasih mo\u010d natan\u010dno lokalizirati.<\/p>\n

SUBARAHNOIDNA KRVAVITEV<\/strong>, kjer gre za spontano krvavitev v mehke dele mo\u017eg. opne; zaradi rupture anevrizme na bazalnih mo\u017eganskih arterijah ali zaradi rednega vnetja na \u017eilnih plasteh.<\/p>\n

Pri sub.krvavitvi je zelo nevaren spazem krvnih \u017eil, ki lahko sekundarno povzro\u010di smrt (50%), zato je zelo va\u017eno perioperativno montiranje med operacijo (s pomo\u010djo sonde); merimo pretok krvi v mo\u017eg. arterijah.<\/p>\n

Klini\u010dna slika: hud glavobol, bruhanje, otrdelost tilnika (pozni meningealni znaki) – vso stanje se stopnjuje do infarkta.<\/p>\n

Terapija: nimodipin (i.v.), \u017eila se raz\u0161iri nazaj.<\/p>\n

1. DIFUZNE MOTNJE MO\u017dGANSKEGA KRVNEGA PRETOKA<\/strong><\/p>\n

V to skupino pri\u0161tevamo:
\n-difuzno mo\u017egansko aterosklerozo,
\n-hipertenzivno encefalopatijo.<\/p>\n

DIFUZNA MO\u017dGANSKA ATEROSKLEROZA<\/strong>
\nGre za difuzne ateroskleroti\u010dne spremembe mo\u017eganskega o\u017eilja.
\nBolezenski proces privede do mo\u017eganske atrofije. Mo\u017eganske brazde so poglobljene, ventrikli so pove\u010dani. V mo\u017eganski skorji
\nvidimo razmeh\u010danje razli\u010dne starosti, ve\u010dkrat tudi v bazalnih ganglijih in beli mo\u017eganski masi. Potek bolezni je postopen.
\nVse bolj je izra\u017eeno propadanje intelektualnih sposobnosti. Najprej se javljajo spominske motnje za sve\u017ee dogodke, pozneje tudi za stare, tako da se bolnik znajde samo v najbolj znanih situacijah.
\nNazadnje postane bolnik povsem nepokreten, razvijejo se znamenja spasti\u010dne tetrapareze.<\/p>\n

HIPERTENZIVNA ENCEFALOPATIJA:<\/strong> v\u010dasih se pri maligni obliki arterijske hipertenzije razvije slika difuzne mo\u017eganske prizadetosti \u017eilnega izvora. Do tak\u0161nega stanja prihaja verjetno zaradi vazokonstrikcije malih mo\u017eganskih arterij \u2013 arteriol.<\/p>\n

Prva znamenja so: mo\u010dan glavobol, bruhanje, v\u010dasih epilepti\u010dni napadi.<\/p>\n

V nekaj dneh se lahko razvijejo \u017eari\u0161\u010dni simptomi.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

LIKVOR: Mo\u017egani imajo po 4 prekate. Najpomembnej\u0161i izvor likvorja je horioidni plete\u017e (plexus chorioideus) v stranskih ventriklih. Normalno se v 24 urah izlo\u010di okoli 50 ml likvorja. Horioidni plete\u017e je bogata mre\u017ea krvnih \u017eilic, ki je v mo\u017eganskih ventriklih. Likvor je bistra, brezbarvna teko\u010dina, brez vonja in okusa, ki je mehani\u010dni, teko\u010di za\u0161\u010ditni sistem, v … Preberi ve\u010d o Nevrologija zapiski 2.del<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1086],"tags":[1094,1088,1090,3670,1093],"class_list":["post-942","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-3letnik-nevrologija","tag-3del-zapiski-nevrologija","tag-gradivo-nevrologija","tag-nevro","tag-3letnik-nevrologija","tag-nevrologija-zapiski"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/942","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=942"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/942\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=942"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=942"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=942"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}