{"id":946,"date":"2009-12-08T23:32:59","date_gmt":"2009-12-08T22:32:59","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=946"},"modified":"2010-06-01T09:55:38","modified_gmt":"2010-06-01T08:55:38","slug":"otorinolaringologija-orl-zapiski-otorino-larin","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/otorinolaringologija-orl-zapiski-otorino-larin\/","title":{"rendered":"Otorinolaringologija"},"content":{"rendered":"

\"otorinolaringologija\"Iz katerega \u0161kr\u017enega \u017eepa se razvije srednje uho:<\/span><\/strong> iz zadaj\u0161nje izbokline prvega \u0161kr\u017enega \u017eepa.<\/p>\n

Zunanje uho se razvije<\/span><\/strong>: v 20. embrio tednu iz obdajajo\u010dega mezoderma in ektoderma prve \u0161kr\u017ene brazde.<\/p>\n

Notranje uho se razvije<\/span><\/strong>: ko\u017easti labirint se pri\u010dne razvijati v 4. embrionalnem tednu iz ektoderma in razvoj se kon\u010da v 25. tednu. Iz zadebeline zunanjega kli\u010dnega lista.<\/p>\n

Notranje uho anatomsko sestavljajo<\/span><\/strong>: predvor vestibulum, pol\u017eek in trije polkro\u017eni kanali.<\/p>\n

<\/p>\n

Anatomija notranjega u\u0161esa<\/span><\/strong>: sestavlja ga blodnjak zavitih predorov, labinint. Srednji del, kohlea pol\u017e je cev, ki ima opraviti s sluhom. Zadnji del je sakulus, utrikulus in trije polkro\u017eni kanali ima opraviti z ravnote\u017ejem. Ti so povezani z votlino – vestibulum.<\/p>\n

Anatomija srednjega u\u0161esa<\/span><\/strong>: srednje uho je votlinica med bobni\u010dem in notranjim u\u0161esom. S tremi majhnimi med seboj povezanimi gibljivimi ko\u0161\u010dicami, ki jim pravimo u\u0161esne ko\u0161\u010dice, prevaja zvok v notranje uho. Te ko\u0161\u010dice povezujejo bobni\u010d z ovalnim okencem v ko\u0161\u010deni steni, ki predstavlja notranjo stran votline srednjega u\u0161esa. Kladivce, nakovalce, stremence.<\/p>\n

Meja med srednjim in notranjim u\u0161esom<\/span><\/strong>: je notranja ali medialna stena bobni\u010dne votline\/cavum tympani.<\/p>\n

Meja med zunanjim in srednjim u\u0161esom<\/span><\/strong>: bobni\u010dna membrana<\/p>\n

Mi\u0161ica srednjega u\u0161esa<\/span><\/strong>:\u00a0 m.tensor napenjalka bobni\u010da, m. Stapedius najmanj\u0161a pre\u010dno progasta mi\u0161ica v telesu, pripenja se na vrat stremenca.<\/p>\n

V ovalnem okencu je vpet\u00a0 z ligamentom<\/span><\/strong>: stapes – stremence<\/p>\n

Funkcija srednjega u\u0161esa<\/span><\/strong>: prevaja zvok, oja\u010da zvo\u010dne dra\u017eljaje, za\u0161\u010dita pred obrabo not. u\u0161esa.\u00a0 Bistvo je da oja\u010duje\u00a0 valove, mi\u0161ice ki sta v njem pa varujeta notranje uho pred mo\u010dnim zvo\u010dnim dra\u017eljajem. Delujeta singvisti\u010dno in antagonisti\u010dno.<\/p>\n

Epitel e. tube<\/span><\/strong>: v kostnem delu je enoskladni prizmatski z migetalkami, v hrustan\u010dnem ve\u010dskladni visokoplazmatski s \u010da\u0161icami in migetalkami.<\/p>\n

Funkcija e. tube<\/span><\/strong>: povezuje bobni\u010dno votlino in \u017erelo, prezra\u010duje zunanji zra\u010dni pritisk z pritiskom v srednjem u\u0161esu.<\/p>\n

Faringealno ustje tube auditive<\/span><\/strong> : ob\u010dasno se odpre pri zehanju in po\u017eiranju.<\/p>\n

Kaj imamo v srednjem u\u0161esu<\/span><\/strong>: tu najdemo bobni\u010dno votlino, evstahijevo cev – trobljo, ko\u0161\u010dice- razvijejo se iz prvega in drugega \u0161kr\u017enega loka. Povezujejo bobni\u010d z notranjim u\u0161esom. U\u0161esna troblja povezuje bobni\u010dno votlino in \u017erelo. Sluznico pokriva v kostnerm delu prizmati\u010den epitelij z migetalkami, v hrustan\u010dnem pa ve\u010dskladni visoko prizmati\u010dni epitelij s \u010da\u0161icami in migetalkami. Ko\u0161\u010deni del je praviloma vedno odprt, hrust. Del zaprt.<\/p>\n

Funkcija srednjega u\u0161esa<\/span><\/strong>: oja\u010ditev, zvo\u010dno valovanje, mehani\u010dna za\u0161\u010dita, prevajanje zvoka v <\/em>notranje uho.<\/p>\n

Komplikacije vnetja sred. U\u0161esa:<\/span><\/strong> eksokranialni zapetljaji: mastoiditis acuta, mastoiditis latens petrosis, absce\u00adsus bezoldi, labyrinthitis otogenes- serosa, purulenta. Endokranialni zapetljaji: abscesus extraduralis, abscesus subduralis, trombo\u00adflebitis et tromboza sinus sigmoide, meningitis otogenes purulenta, abseesus otogenes cerebeli, cerebri.<\/p>\n

Kak\u0161ni so eksokranilani zapleti vnetja sr. u\u0161esa<\/span><\/strong>: mastoiditis acuta, mastoiditis latens, petrositis, abcesus bezoldi, labyrinthitis otogenes – serosa purulenta. Znaki: povi\u0161ana tt, naglu\u0161nost, bole\u010dine, prodar gnoja navzven. Th: antibiotiki, \u010de pa v 48 urah ni bolje pa mastodektonija.<\/p>\n

Kak\u0161ni so endokranialni zapleti vnetja sr. u\u0161esa<\/span><\/strong>: abscesus extraduralis, abscesus subduralis, tromibophlebitis et trombosis sinus sigmoidei, mieningitis otogenes purule\u00adnta, abscesus otogenes cerebeli et cerebri.<\/p>\n

Kako zdravimo akutno vnetje sred. u\u0161esa<\/span><\/strong>: identifikacija (bris) povzro\u010ditelja antibiogram. Dajemo ustrezni antibiotik. Dajemo tudi kapljice v nos (za animizacijo nosne sluznice zmanj\u0161amo Hiperemijo sluznice).<\/p>\n

Vrste po\u0161kodb uhlja, sluhovoda, sred. u\u0161esa<\/span><\/strong>: boksarsko uho: bole\u010d, otekel, izmali\u010den uhelj zaradi udarcev ali trenja, ki so povzro\u010dili krvavitev znotnaj mehkega hrustan\u010dastega ogrodja v njem. Po\u0161kodba zunanjega sluhovoda in perforacija bobni\u010da sta lahko posledica potiskanja raznih predmetov v uho. Bobni\u010d lahko preluknjata tudi nenaden udarec po u\u0161esu, posebno zau\u0161nica, ali zelo glasen hrup. Dolgotrajno izpostavljanje glasnemu hrupu lahko povzro\u010di \u0161umenje v u\u0161esih-tinitus <\/strong>ali naglu\u0161nost.<\/p>\n

Katere so slu\u0161ne ko\u0161ice<\/span><\/strong> in kateraje vpeta v ovalno okence. V kak\u0161ni obliki so medsebojno povezane:<\/span><\/strong> stremence<\/span> = <\/em>stapes , nakovalce<\/span> = <\/em>incus , kladivce<\/span> = <\/em>maleus<\/p>\n

Te so med seboj povezane v obliki vzvoda in med sabo povezane s sklepom.<\/p>\n

Stremence je<\/span> pripet v ovalno okence<\/span> z onularnim ligamentom.<\/p>\n

Meja med srednjim u\u0161esom in zunanjim sluhovodom<\/span><\/strong>: je bobni\u010dna membrana.<\/p>\n

Iz katerih ovojnic je zgrajen bobni\u010d<\/span><\/strong>: zunanja = <\/em>ko\u017enati sloj ; znotraj = <\/em>sluzni\u010dni; med tema se nahaja vezivni del.<\/p>\n

S kak\u0161nim epitelijem je pokrita Evstahijeva cev<\/span><\/strong> <\/em>(tuba): visoko prizmati\u010den epitelij z migetalkami.<\/p>\n

\"eustahijeva-tuba\"<\/p>\n

Faze slu\u0161nega procesa<\/span><\/strong>: mehani\u010dno prevajanje<\/span> zvo\u010dnih dra\u017eljajev po prevodnem\u00a0 aparatu srednjega u\u0161esa in labirintni teko\u010dini, spreminianje mehani\u010dne<\/span> energije v bioelektri\u010dno v cortijevem organu, prevajanje elektri\u010dnega<\/span> impulza po slu\u0161nem \u017eivcu v mo\u017egane, zavestna obdelava<\/span> zvo\u010dnega dra\u017eljaja.<\/p>\n

Kaj je ravnote\u017eje<\/span><\/strong>: sposobnost, da se \u010dlovek obdr\u017ei v pokon\u010dnem polo\u017eaju in se premika, ne da bi se prevrnil. Vzdr\u017eevanje ravnote\u017eja je odvisno od nepretrganega dotoka informacij o polo\u017eaju telesa v mo\u017egane. Podatki o telesnem polo\u017eaju prihajajo iz treh virov: iz o\u010di, iz \u010dutilnih receptotjev v ko\u017ei mi\u0161icah in sklepih in iz treh polkro\u017enih kanalov labirinta v not. U\u0161esu<\/span>. V polkro\u017eih kanalih imamo celice, ki reagirajo na gravitacijo. Druge pa reagirajo na pospe\u0161ke. Tudi pri teh se tvorijo biotehni\u010dni potenciali, ki se po \u017eivcu za ravnote\u017eje prena\u0161ajo do C\u017dS.<\/p>\n

Labirintopatija<\/span><\/strong>: obolenje labirinta.<\/p>\n

Funkcija tube aductive, anatomija<\/span><\/strong>: zra\u010dnik srednjega u\u0161esa je evstahijeva cev,\u00a0 te\u010de naprej in navzdol v zadnji del nosu. Normalno je zaprta, vendar jo kr\u010denje mi\u0161ic odpre takrat, kadar zazehamo all pogoltne\u00admo.<\/p>\n

Objektivni spontani znaki okvare perifernega ravnote\u017enega organa so<\/span><\/strong>: o\u010desna trzavica, nistagmus, bljuvanje, motnje ravnote\u017eja – nesigurna hoja.<\/p>\n

Kaj skrbi za ravnote\u017eje<\/span><\/strong>: skrbi vid in globalna senzibilnost.<\/p>\n

Akutna akusti\u010dna travma<\/span><\/strong>: kratkotrajna izpostavljenost preveliki glasnosti. Ko je \u010dlovek izpostavljen dolo\u010denim znakom prevelike glasnosti. Na delovnem mestu, \u010de so izpostavljeni hrupu (\u010de je jakost zvoka ve\u010d kot 80, 90 db) = <\/em>kroni\u010dna okvara. To je okvara \u010dutnih celic v cortijevem organu. Prepre\u010dujemo z za\u0161\u010ditnimi slu\u0161alkami, zama\u0161ki, peno, je obajestranska, nepopravljiva. Otoskopski izvid je normalen, bolnik to\u017ei o naglu\u0161nosti, mo\u010dni utrujenosti, nervozen, pri delu ni zbran.<\/p>\n

Kak\u0161no naglu\u0161nost imamo pri akusti\u010dni travmi<\/span><\/strong>: imamo kombinirano naglu\u0161nost. Zra\u010dna krivulja je \u0161e vedno od kostne, ki je tudi ni\u017eja.<\/p>\n

Kako odstranjujemo tujek v sluhovodu<\/span><\/strong>: ga spiramo z vodo ogreto ( <\/em>mla\u010dno) na telesno temperaturo, da bolnik nima vrtoglavice. \u010ce nismo mogli tujka na ta na\u010din odstraniti, ga napotima v ustrezno ustanovo.<\/p>\n

Kaj je holesteatom<\/span><\/strong>: kroni\u010dno vnetje. Tu pride do razra\u0161\u010danja ko\u017enih celic in nabiranja odpadnih delcev v srednjem u\u0161esu. Navadno se pojavi kot posledica dolgotrajnih vnetij srednjega u\u0161esa skupaj z okvaro bobni\u010da. Perforacija je lahko zelo majhna, holeastom pa zelo velik, ta lahko prodre v C\u017dS – okvara obraznega \u017eivca, labirint.<\/p>\n

Vrste holesteatoma<\/span><\/strong>: holesteatom pri otrocih<\/span> = <\/em>motnje delovanja evstahijeve troblje. Primarni holesteatom<\/span> pride do metaplazije epitelja v sred. u\u0161esu.<\/p>\n

Starostna naglu\u0161nost:<\/strong> presbyacusis, je sluh najprej oslabljen za visoke tone; th – slu\u0161ni aparat<\/p>\n

Na\u0161tej objektivne in subjektivne znake akutnega vnetja srednjega u\u0161esa<\/span><\/strong>: objektivni<\/span>: mesnat, zadebeljen, difuzno rde\u010d bobni\u010d, >tt, naglu\u0161nost, levkocitoza, >sr, subjektivni<\/span>: slabo po\u010dutje, utrujenost, bole\u010dine v <\/strong>glavi, ob\u010dutek napetosti, \u0161umenje v u\u0161esih, slaba sli\u0161nost.<\/p>\n

Ohromitev obraznega \u017eivca<\/span><\/strong>: je komplikacija akutnega ali kroni\u010dnega vnetja srednjega u\u0161esa. \u017divec (<\/em>tymponalni) poteka skozi uho, vnetje lahko prizadene \u017eivec, pareza se ka\u017ee po perifernem tipu. Tu ne more nagubati \u010dela, zapreti o\u010desa, ustni kot visi, slab\u0161e sli\u0161i. Pri centralni parezi se lahko zapre oko.<\/p>\n

Kaj je otoskleroza<\/span><\/strong>: je obolenje, ki pu\u0161\u010da naglu\u0161nost. Je bolezen neznane etiologije. Pogosteje prizadene \u017ee\u00adnske. Je obolenje, ki se manifestira z izgradnjo nove kosti v podro\u010dju ovalnega okenca v prednjem delu stapesove plo\u0161\u010de – negibnost te. Bolezen se za\u010dne v 30-ih letih \u017eivljenja in se po\u010dasi pove\u010duje. Poslab\u0161a se po porodu. Posledica avtoimunega obolenja, je hormonsko pogojena. Naglu\u0161nost se ka\u017ee: \u0161umenje v u\u0161esih, ob\u010dasno znojenje, permanentno; modre sclere; naglu\u0161nost prevodnega tipa. Ne moremo zdraviti vzro\u010dno, ker ne vemo vzroka. Terapija: kirur\u0161ka: (stapes nadomestimo s tkivno \u017eiv\u010dno protezo), bobni\u010d je normalen. Miedikamientozna: daje se velike koli\u010dine fluora.<\/p>\n

Nevrinom<\/span><\/strong>: redek benigni tumor; nastane iz opomih celic, ki obdajajo slu\u0161ni ali akusti\u010dni \u017eivec, po navadi v notranjem slu\u0161nem kanalu. Vzrok za pojav je ve\u010dinoma neznan. Nevrom lahko povzro\u010di gluhost in tinitus (\u0161um v u\u0161esu), izgubo ravnote\u017eja in bole\u010dine v prizadetem u\u0161esu. Ko se tumor pove\u010da, lahko povzro\u010di ataksijo, bole\u010dine na obrazu. dvojni vid. Dg<\/strong>: postavimo s preiskavami sluha in ravnote\u017eja.Th<\/strong>: kirur\u0161ka.<\/p>\n

Tumorji srednjega u\u0161esa:<\/span><\/strong> benigni:<\/span> fibrom, osteom, hondrom, dermoidne ciste, hemangiom,\u00a0 maligni:<\/span> karcinom, sarkom.<\/p>\n

Tonska pro\u017ena avdiometrija<\/span><\/strong>: ugotavljamo prag sluha po kostni in zra\u010dni poti. Ugotavljamo bolj natan\u010dno. Ugo\u00adtovitve zapi\u0161emo na avdiogram.<\/p>\n

Ali je avdiometrija objektivna ali subjektivna<\/span><\/strong>: je subjektivna metoda.<\/p>\n

Kaj z njo dolo\u010damo:<\/span><\/strong> prag sluha po kostni in zra\u010dni poti.<\/p>\n

Jakost sluha<\/span><\/strong>: merimo z decibeli ( <\/em>db).<\/p>\n

Ali je fiziolo\u0161ko ali fizikalno<\/span><\/strong>: fiziolo\u0161ko<\/p>\n

Govorno obmo\u010dje obsega frekvence<\/span><\/strong>: 500 – 4000 hercov.
\n<\/em><\/p>\n

Kak\u0161ni so subjektivni znaki okvare vestibularnega aparata<\/span><\/strong>: slabost, vrtoglavica<\/p>\n

Ataksija<\/span><\/strong>: nekoordiniranost in okornost, ki prizadene ravnote\u017eje in hojo, gibanje udov ali zrkel in\/ ali govor.<\/p>\n

V ko\u0161\u010denem labirintu je<\/span><\/strong>: ko\u017easti labirint izpolnjen z endolimfo.<\/p>\n

Kaj je epistaksa<\/span><\/strong>: krvavitev iz nosu. Je posledica nosnega in sistemskega obolenja. Najpogostej\u0161i vzroki so udarec na nos, krhke \u017eile ali lu\u0161\u010denje krast. Redkeje je vzrok druga bolezen: hipertenz\u00adija, motnje v krvavitvi ali tumorja v nosu ali obnosnih sinusih.<\/p>\n

Funkcije nosu<\/span><\/strong>: dihalna, govorna, vohalna<\/p>\n

Po\u0161kodbe nosu:<\/span><\/strong> pride do izlitja krvi med pohrustan\u010dnico in hrustancem <\/em>hematom nosnega pretina. Pacient ne more dihati. Tu se potem lahko naselijo bakterije, zata moramo takoj incidirati, ker je mo\u017enost, da pride do abscesa. Ukrepati moramo \u010dimprej, ker hrustanec nima lastnega \u017eilja prehranjuje se z difuzijo \u010de pa te ni, hrustanec propade = <\/em>deformacija nosu. Ureznine, po\u0161kodbe nosnih kosti. Najbolj nevarne so \u010delne po\u0161kodbe: pretrgana dura, odteka likvor, mo\u017ena infekcija. Pri po\u0161kodbah naredimo rtg. posnetek.<\/p>\n

<\/p>\n

Znaki po\u0161kodb nosu<\/span><\/strong>: krvavitev, ote\u017eko\u010deno dihanje, odtekanje likvorja, deformacije, absces.<\/p>\n

Th. furunkla v nosu<\/span><\/strong>: visoke doze antibiotikov \u0161iroko spektralnih, antibioti\u010dna mazila<\/p>\n

Nosni polipi in kako nastanejo<\/span><\/strong>: vzrok je dolgotrajno dra\u017eenje z alergeni ali infekcija. Pride do edema, pri tem je motena venska drena\u017ea in pride do izliva v stratum. Bolniki imajo te\u017eave z dihanjem. Polip je vzbrst ali izrastek, navadno s pec\u00adljem iz sluznice nosu. \u010ce povzro\u010da simptome, ga je potrebno kirur\u0161ko odstraniti.<\/p>\n

Obnosne votline ali paranazalni sinusi\u00a0 so<\/span><\/strong>: dokon\u010dno se razvijejo \u0161ele v puberteti. So z zrakom napolnjene in s sluznico prevle\u010dene votline v obnosnih kosteh. K obnosnim sinusom \u0161tejemo: dva frontalna sinusa <\/span>v \u010delnici tik nad obrvrmi, dva maksilarna<\/span> v zgornjih \u010deljustnicah, dva etmoidalna<\/span>, ki le\u017eita v <\/em>sitkah, ter sfenoidalni sinus<\/span>i v zagozdnici.<\/p>\n

Terapija akutnega vnetja obnosnih votlin:<\/span><\/strong> antibiotiki, ki zatrejo infekcijo, kapljice ali razpr\u0161ila olaj\u0161ajo praznjenje sinusov, inhalacije pare, kirur\u0161ko praznjenje.<\/p>\n

Kje le\u017eita nebnici<\/span><\/strong>: predstavljata strop v ustih, ki deli ustno votlino od nosne votline. Meja med ustno votlino in \u017erelom. Le\u017eita v \u017erelu<\/span>.<\/p>\n

Meja med ustno votlinio in \u017erelom<\/span><\/strong>: sta oba prednja nebna loka. Ta del izpolnjujeta nebnici. Zgoraj mehko nebo, spodaj papile balate. (Meja epiglotis – poklopec).<\/span><\/p>\n

\"poziralnik\"Anatomija po\u017eiralnika<\/span><\/strong>: mi\u0161i\u010dna cev, po kateri prehaja hrana iz \u017erela v \u017eelodec. Imenujemo ga tudi ezofagus. Zgornji konec po\u017eiralnika je najo\u017eji odsek prebavil in ga obkro\u017ea kro\u017ena mi\u0161ica (sfinkter), ki je normalno zaprta, se pa odpre da skozi prehaja hrana. Podoben sfinkter je na mestu, kjer po\u017eiralnik vstopa v \u017eelodec. Sluznica po\u017eiralnika je gladek, plo\u0161\u010dat ve\u010d\u00adskladen epitelij.<\/p>\n

Kak\u0161ne mi\u0161ice sestavljajo po\u017eiralnik<\/span><\/strong>: steno po\u017eiralnika sestavljajo mo\u010dna mi\u0161i\u010dna vlakna, ki so urejena v snopih: nekatera kro\u017eno, druga vzdol\u017eno. Zgornji\u00a0 in spodnji sfinkter mi\u0161i\u010dni zapiralki. V zg. delu je pre\u010dno progasta<\/span>, v srednjem me\u0161ana<\/span>, v sp. delu gladka.<\/span><\/p>\n

Disfagija<\/span><\/strong>: motnje po\u017eiranja. Prehodne motnje so lahko posledice tujka v zadnjem delu \u017erela ali v po\u017eiralniku. Zaradi po\u017eiralni\u0161kih spazmov, zo\u017eitve po\u017eiralnika zaradi brazgo\u00adtine ali tumorja, ezofagitisa, ahalazije.<\/p>\n

Komplikacija akutnega vnetja mandeljnov<\/span><\/strong>: peritonziliarni_absces<\/span>: nastane zaradi \u0161irjenja vnetnega procesa v <\/em>globino ali v okoli\u00ad\u0161no tkivo, ki se hitro zagnoji. Bolnik je prizadet, povi\u0161ana t., Brez teka, bol. Pri po\u017ei\u00adranju, bol. V glavi, te\u017e.ko odpira usta, se slini, iz ust mu zaudarja. Sluznica \u017erela je rde\u010da, v\u010dasih otekla. Retrofaringealni absces<\/span>: najpogosteje pri otrocih. Poteka kroni\u010dna. Bolnik ne more po\u017ei\u00adrati, hrana se mu vra\u010da v nos, bljuva, cianoti\u010den, ka\u0161elj, pri pritisku na vrat \u010duti bole\u010dino. Parafaringealni absces<\/span>: bolnik ima pod mi\u0161ico obra\u010dalko in za njo bole\u010do otek.lino. Glava nagnjena na bolno stran.<\/p>\n

Indikacije za tonzilektomijo<\/span><\/strong>: ponavljajo\u010da se gnojna vnetja 3-4x letno, kroni\u010dni tonzilitis, koti\u0161\u010dna oku\u017eba, mo\u010dno pove\u010danje nebnic,<\/p>\n

Vloga grla<\/span><\/strong>: ima 3 funkcije: dihalna, govorna, za\u0161\u010ditna (<\/em>pri po\u017eiranju, da hrana ne zaide v dihalno pot.)<\/p>\n

Motnje glasu in govora<\/span><\/strong>: fonacijske motnje: organske in fuakcionalne. Artikulacijske motnje, motnje govornega ritma, subsimboli\u010dne, simboli\u010dne, govor du\u0161evno zaostalih.<\/p>\n

Angina je<\/span><\/strong> akutno vnetje walderjevega limfati\u010dnega obro\u010da.<\/p>\n

Hrustanci grla so:<\/span><\/strong> piramidni, \u0161\u010ditasti, prstenasti, poklopec<\/p>\n

Hiperplasti\u010dne spremembe laringealne sluznice so<\/span><\/strong>: polip v grlu, granulom grla, cista grla, papilom grla, hripavost.<\/p>\n

Kaj je subglotis laringitis<\/span><\/strong>: akutno vnetje laringealne sluznice. Povzro\u010dajo: virusi, streptokoki, stafilokoki, alergije. Bolezen je najpogostej\u0161a pri otrocih. Znaki<\/span><\/strong>: oteklina v subglotisu, hripavost, stridor pri vdihu, dihanje z nosnicami in pomo\u017eno dihalno muskulaturo, lajajo\u010d ka\u0161elj. Znaki se poka\u017eejo \u0161ele zve\u010der.<\/p>\n

Epiglotitis<\/span><\/strong>: redka, a huda in v\u010dasih smrtna infekcija, ki napada predvsem otroke stare od 2 do 6 let. Oku\u017eba povzro\u010di nenadno vnetje in otekanje epiglotisa. Ta ovira dihanje. Lahko nastopi smrt z zadu\u0161itvijo.
\nKroni\u010dni laringitis, znaki, th:<\/strong> kroni\u010dno vnetje grla lahko povzro\u010di pretirana raba glasu, mo\u010dno ka\u0161ljanje, dra\u017eenje zaradi tobaka, alkohola ali ostre vonjave, posledica po\u0161kodbe med operacijo. Znaki: hripavost, ob\u010dutek tujka, suhega grla, praskanja, ka\u0161elj z ob\u010dasnim izlo\u010dkom. Th: odstranitev vzroka, vitamini, sprememba klime.<\/p>\n

Hiperplasti\u010dne spremembe grla, znaki, na\u0161tej<\/span><\/strong>: so vse vzbrsti, ki se ostro lo\u010dijo od okolice in le\u017eijo v ravni sluznice, pod ali nad njo, neglede na nastanek, histolo\u0161ka zgradba pa ne ka\u017ee posebnih sprememb. To so: vozli\u010d, polip, cista, papilom, granulom, sti\u010dna razjeda, zamejena keratoza, reinkejeva oteklina.<\/p>\n

Prvi znak karcinoma glotisa<\/span><\/strong>: hripavost, ob\u010dutek tu<\/span>jka nato bole\u010dina, moteno po\u017eiranje.<\/p>\n

Pp pri tujku v dihalnih poteh<\/span><\/strong>: 5 udarcev med lopatici, heimlihov prijem, o\u010distimo zg. dih. pota<\/span>.<\/p>\n

Sialadeniti<\/span>s<\/strong>: dolgotrajno ponavljajo\u010de vnetje ene ali ve\u010d \u017elez slinavk, ki so zate\u010dene. Ponavadi je posledica te izlo\u010danje kakovostno spremenjene sline in njenega zastoja v izvodilih zaradi prizadetosti \u017eleznega parenhima p0 prehodnih vnetjih. Spremenjena \u017eleza izlo\u010da gosto slino, kar pospe\u0161uje novo vnetje in tvorbo konkrementov.<\/p>\n

Pleomorfni adenom<\/span><\/strong>: tumor mixtus<\/span><\/strong>. Je benigni tumor \u017elez slinavk. Lahko maligno aterira, zato \u010dimprej sku\u0161amo odstraniti. Vra\u0161\u010danje tu v obrazni \u017eivec.<\/p>\n

Kak\u0161en je benigni adenom<\/span><\/strong>: je podoben \u017eleznemu tkivu in nastane iz epitela.<\/p>\n

Na\u0161tej nekaj bol. znakov, ki pogajujejo organske motnje fonacije<\/span><\/strong>: pri akutnem vnetju v grlu (laringitis), kroni\u010dna vnetja, zamejene hiperplasti\u010dne tvorbe (malignomi, polipi, karcinomi), po\u0161kodba \u017eivca grla.<\/p>\n

Kdaj naredimo oreotrahealno intubacijo<\/span><\/strong>: pri hudih obolenjih dihal, hudih dihalnih stiskah, reanimacijah, pri karcinomu grla.<\/p>\n

\"intubacija-orotrahealna\"<\/p>\n

Bolezni, ki se lahko ka\u017eejo z spremembami v ustih so<\/span><\/strong>: anemija, o\u0161pice, trombocitopenija.<\/p>\n

Bolezni, ki se pojavijo v ustih<\/span><\/strong>: infekcijske bolezni, abnormalni pojavi na jeziku, vnetja: gingivitis, paradonitis, paradontoza.<\/p>\n

Specifi\u010dna vnetja v ustih<\/span><\/strong>: gingivitis<\/span> vnetje dlesni: akutno<\/span> (rde\u010da, otekla, krvavi), kroni\u010dno <\/span>(ne krvavi, bleda, trda in se kr\u010di, zobje zgledajo dalj\u0161i kot so). Zdravila: nega in pravilna izbira hrane. Vzroki: notranji in zunanji. Paradonitis<\/span> vnetje kot gingivitis a je globje \u201e\u017eepi” sama kost se topi od vnetja, majanje zob. Gingivitis lahko preide v paradontozo. Paradontoza<\/span> gingive so normalne, manj\u0161i obe\u0161alni aparat. Vzroka ne poznamo. Trajanje 5-10 let. Obi\u010dajna so majavi sekalci.<\/p>\n

Vrste naglu\u0161nosti: <\/strong>prevodna naglu\u0161nost, senzorna in nevralna, kombinirana\u00a0 naglu\u0161nost.<\/p>\n

\u017drelo – anatomija <\/span><\/strong>: nosni del \u017erela = <\/em>epifarinks<\/span>, srednji del \u017erela (ustni) <\/em>mezofarinks<\/span>, spodnji del zrela (ob\u0161\u010ditni\u010dni) =<\/em>hipofarinks.<\/span> Stena \u017erela je iz adventicije, pre\u010dno progastega mi\u0161i\u010dja in sluznice, ki jo pokriva ve\u010dskladni plo\u0161\u010dati, delno vispkoprizmatski epitelj.<\/p>\n

Kaj se zgodi, \u010de je pove\u010dana \u017erelnica<\/span><\/strong>: pritiska na faringealno ustje, e.t. in \u017erelnica je slab\u0161e prehodna – povzro\u010da te\u017eko dihanje.<\/p>\n

Kaj tvori limfati\u010dni obro\u010d: <\/span><\/strong>bezgavke, mezgovnice, limfa. ( \u017erelnica, obe nebnici, jezi\u010dni mandelj).<\/p>\n

Disfazija<\/span><\/strong>: motena zmo\u017enost izbire besed pri govorjenju zaradi mo\u017eganske okvare.<\/p>\n

Sialolitiaza<\/span><\/strong>: kamen v izvodilu slinavk,zaradi motenj v sestavi sline.<\/p>\n

Disgnatija:<\/span><\/strong> nepravilna lega zob, nepravilnost zobnega loka, lokalne okluzijske motnje (zob je zavrten).<\/p>\n

Koliko stalnih zob<\/span><\/strong>: 32 zob.<\/p>\n

Paradontoza<\/span><\/strong>: negre za vnetno bolezen – degenerat. Bol., dlesen je zdrava, zobje izpadajo. Bolan je obe\u0161alni aparat. Terapije ni.<\/p>\n

Mikrogenija:<\/span><\/strong> <\/strong>nezadostna razvitost spodnje \u010deljusti. Th: operacija<\/p>\n

O zapozneli denticiji govorimo<\/span><\/strong>: \u010de prvi zob izraste v 12. mesecu starosti.<\/p>\n

Mineralizacija mle\u010dnih zob se pri\u010dne:<\/span><\/strong> pribli\u017eno 4.5 teden nose\u010dnosti – 17 embrion. Teden.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Iz katerega \u0161kr\u017enega \u017eepa se razvije srednje uho: iz zadaj\u0161nje izbokline prvega \u0161kr\u017enega \u017eepa. Zunanje uho se razvije: v 20. embrio tednu iz obdajajo\u010dega mezoderma in ektoderma prve \u0161kr\u017ene brazde. Notranje uho se razvije: ko\u017easti labirint se pri\u010dne razvijati v 4. embrionalnem tednu iz ektoderma in razvoj se kon\u010da v 25. tednu. Iz zadebeline zunanjega … Preberi ve\u010d o Otorinolaringologija<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1095],"tags":[1096,1097,1098,3671],"class_list":["post-946","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-3letnik-otorinolaringologija","tag-orl","tag-orl-3letnik","tag-otorinolaringolog","tag-3letnik-otorinolaringologija"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/946","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=946"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/946\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=946"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=946"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=946"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}