{"id":988,"date":"2009-12-16T15:15:20","date_gmt":"2009-12-16T14:15:20","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=988"},"modified":"2010-06-01T09:52:52","modified_gmt":"2010-06-01T08:52:52","slug":"infekcijske-bolezni-zapiski-infekcija-infekcijska-mononukleoza-ospice-nalezljive-bolezni","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/infekcijske-bolezni-zapiski-infekcija-infekcijska-mononukleoza-ospice-nalezljive-bolezni\/","title":{"rendered":"Infekcijske bolezni zapiski"},"content":{"rendered":"<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"attachment wp-att-989 alignleft\" src=\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2009\/12\/ospice.jpg\" alt=\"ospice\" width=\"182\" height=\"275\" \/>Izpu\u0161\u010dajne bolezni<\/span><\/strong><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>O\u0161pice (morbilli, measles)<\/strong><\/p>\n<p>-Morbilivirus (<em>Paramyxoviridae<\/em>)<\/p>\n<p>-Pred cepljenjem epidemije na 2 do 4 leta<\/p>\n<p>-Epidemije so trajale 3 do 4 mesece, ponavadi pozimi in spomladi<\/p>\n<p>-Bolezen je zelo ku\u017ena, prena\u0161a se z aerosolom, kapljicami in s posrednim in neposrednim stikom<\/p>\n<p>-Danes v razvitem svetu pojav epidemij pri slabi preceljenosti v nekaterih okoljih (\u0160vica)<\/p>\n<p>-Skozi sluznice<\/p>\n<p><strong><em><span style=\"text-decoration: underline;\">Sekundarna viremija<\/span><\/em>: <\/strong>jetra, vranica, plju\u010da, dihala, o\u010di, osrednje \u017eiv\u010devje<\/p>\n<p>Izpu\u0161\u010daj nastane zaradi odlaganja imunskih kompleksov v ko\u017eo<\/p>\n<p>-Inkubacija 10 dni<\/p>\n<p><!--more--><\/p>\n<p>-Prodromalna bolezen: 3 dni (vro\u010dina, glavobol, utrujenost, nahod, konjunkitivitis, driska, lahko &#8211;ne\u017eene prehoden izpu\u0161\u010daj)<\/p>\n<p>-Koplikove pege<\/p>\n<p>-Vro\u010dina izzveni po 2 do 3 dneh<\/p>\n<p>-14 dni po oku\u017ebi: izpu\u0161\u010daj za\u010dne za u\u0161esi: makulopapulozen zlivajo\u010d se<\/p>\n<p>-Ponovno visoka vro\u010dina nekaj dni<\/p>\n<p><strong><em><span style=\"text-decoration: underline;\">O\u0161pice &#8211; zapleti<\/span><\/em><em> <\/em><\/strong><\/p>\n<p>-Bakterijska plju\u010dnica<\/p>\n<p>-Vnetje srednjega u\u0161esa<\/p>\n<p>-Akutni postinfekcijski encefalitis<\/p>\n<p>-SSPE (1\/1,000.000, huda okvara, navadno po 7 letih)<\/p>\n<p><strong><em><span style=\"text-decoration: underline;\">Prepre\u010devanje o\u0161pic<\/span><\/em><em> <\/em><\/strong><\/p>\n<p>-Aktivno cepljenje z oslabljenim virusom (kontraindikacije pri imunsko oslabelij in nose\u010dnicah)<\/p>\n<p>15 mesecev, ob vstopu v \u0161olo<\/p>\n<p>-Pasivna imunizacija: nespecifi\u010dni imunoglobulini<\/p>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>Norice (vodene koze, varicella)<\/strong><\/p>\n<p><strong><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"attachment wp-att-990 alignleft\" src=\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2009\/12\/norice.jpg\" alt=\"norice\" width=\"213\" height=\"142\" \/><\/strong>Virus iz dru\u017eine herpesvirusov (VZV)<\/p>\n<p>-Epidemije pozimi in spomladi<\/p>\n<p>-Zelo ku\u017eno: do starosti 3 let 90% oku\u017eenih<\/p>\n<p>-Prenos s kapljicami in aerosolom (roke)<\/p>\n<p>-Bolniki so ku\u017eni \u017ee 2 dni pred za\u010detkom izpu\u0161\u010daja<\/p>\n<p>-Vstopno mesto so dihala in druge sluznice<\/p>\n<p>-Inkubacijska doba je 10 do 20 dni (do 30)<\/p>\n<p>-Prodrom dan ali dva: slabo po\u010dutje, vro\u010dina, difuzen eritem<\/p>\n<p>-Izpu\u0161\u010daj: makula-papula-vezikula-pustula-krusta v zagonih v teku 1 tedna<\/p>\n<p>-Izpu\u0161\u010daj po lasi\u0161\u010du in sluznicah<\/p>\n<p>-Izpu\u0161\u010daj srbi<\/p>\n<p><strong><em><span style=\"text-decoration: underline;\">Zapleti noric<\/span><\/em><em> <\/em><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Prizadetost organov: plju\u010da (pogosto), centralno \u017eiv\u010devje (cerebellum), hepatitis<\/li>\n<li>Sekundarne oku\u017ebe ko\u017enih sprememb (<em>S. aureus<\/em>,<em> Streptococcus pyogenes<\/em>-\u0161krlatinka)<\/li>\n<li>Hud potek, hemoragi\u010dne, nekroti\u010dne norice pri imunsko oslabelih<\/li>\n<li>Huj\u0161i potek pri mladostnikih in odraslih<\/li>\n<li>Prirojena oku\u017eba<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong><em><span style=\"text-decoration: underline;\">Zdravljenje in prepre\u010devanje noric<\/span><\/em><em> <\/em><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Starej\u0161im od 12 let predpi\u0161emo aciklovir ali valaciklovir) v 24 urah po za\u010detku<\/li>\n<li>Cepivo: \u017eiv atenuiran virus (v programu v razvitem svetu)<\/li>\n<li>VZIG: nose\u010dnice, imunokompromitirani<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Herpes zoster (pasovec)<\/strong><\/p>\n<p><strong><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"attachment wp-att-991 alignleft\" src=\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2009\/12\/herpes-zoster.jpg\" alt=\"herpes-zoster\" width=\"155\" height=\"260\" \/><\/strong><strong> <\/strong><\/p>\n<p>-Povzro\u010ditelj: VZV<\/p>\n<p>-Navadno pri 50 do 70 letih<\/p>\n<p>-Ponovitev le pri 4%<\/p>\n<p>-VZV ostaja po prebolelih noricah v senzori\u010dnih ganglijih<\/p>\n<p>-Spro\u017eilni dejavnik za nastanek pasovca ni znan, morda slab\u0161a celi\u010dna imunost<\/p>\n<p>-Peko\u010da bole\u010dina v dermatomu<\/p>\n<p>-Po 4 do 5 dneh po ko\u017ei dermatoma noricam podoben izpu\u0161\u010daj lahko v obliki oto\u010dkov<\/p>\n<p>-Bolnik s H. zoster je ku\u017een: kontakti dobijo norice!<\/p>\n<p><em><span style=\"text-decoration: underline;\">Zapleti:<\/span><\/em> encefalitis, mielitis, pareze<\/p>\n<ul>\n<li>Sekundarne oku\u017ebe<\/li>\n<li>Postherpeti\u010dna nevralgija: pri 33 do 50% starej\u0161ih: hudo, traja 1 do 12 mesecev<\/li>\n<li>Ramsay Hunt: hoster v sluhovodu, motnje sluha, ravnote\u017eja in pareza obraznega \u017eivca<\/li>\n<\/ul>\n<p><em><span style=\"text-decoration: underline;\"> <\/span><\/em><\/p>\n<p><strong><em><span style=\"text-decoration: underline;\">Zdravljenje herpesa zostra<\/span><\/em><em> <\/em><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>\u010cimprej, vsaj do 96 ur<\/li>\n<li>Aciklovir<\/li>\n<li>Valaciklovir<\/li>\n<li>Brivudin<\/li>\n<li>Terapija bole\u010dine!<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Rde\u010dke (german measles, rubella<\/strong>)<\/p>\n<p style=\"text-align: center;\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"attachment wp-att-992 centered\" src=\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2009\/12\/rdecke-virus-rdeck.jpg\" alt=\"rdecke-virus-rdeck\" width=\"403\" height=\"282\" \/><\/p>\n<p>-Rubivirus iz dru\u017eine Togavirid<\/p>\n<p>-zelo ku\u017ena bolezen, v zaprtem prostoru se oku\u017eijo vsi dovzetni<\/p>\n<p>-Epidemije na 6 do 9 let, manj\u0161e na kraj\u0161e obdobje, tudi pandemije<\/p>\n<p>-Polovica oku\u017eb je <span style=\"text-decoration: underline;\">brezsimptomnih!<\/span><\/p>\n<p>-1 klini\u010dno vidna oku\u017eba na 6,5 subklini\u010dnih<\/p>\n<p>&#8211; Mo\u017een prodrom 1 do 5 dni: nahod, driska, bole\u010dine v \u017erelu, glavobol, ka\u0161elj\u2026<\/p>\n<p>&#8211; Izpu\u0161\u010daj: na obrazu- na telesu, makulopapulozen, zlivajo\u010d se, lahko srbi. Traja do 5 dni.<\/p>\n<p>&#8211; Pove\u010dane zatilne in zau\u0161esne bezgavke v\u00a0 Artralgija, artritis<\/p>\n<p><strong><em><span style=\"text-decoration: underline;\">Prirojene (kongenitalne) rde\u010dke<\/span><\/em><\/strong><\/p>\n<p>-Najve\u010dje tveganje za oku\u017ebo je v prvih tednih nose\u010dnosti<\/p>\n<p>-V prvih 2 mesecih okvare pri 65 do 85% plodov<\/p>\n<p>-V 3. mesecu pride do okvar v 30 do 35%<\/p>\n<p>-Oku\u017ebe in okvare mo\u017ene tudi kasneje<\/p>\n<p>-Gluhost, katarakta, sr\u010dne napake, du\u0161evna zaostalost, zaustavitev rasti, emningoencefalitis, &#8211;mo\u017ene trajne oku\u017ebe<\/p>\n<p>-Do 3. meseca gre za medicinsko indikacijo za prekinitev nose\u010dnosti<\/p>\n<p><strong><em><span style=\"text-decoration: underline;\">Prepre\u010devanje rde\u010dk <\/span><\/em><\/strong><\/p>\n<p>-\u017divo atenuirano cepivo v starosti 15 mesecev in ob vstopu v \u0161olo<\/p>\n<p>-Pasivna za\u0161\u010dita z imunoglobulini (nespecifi\u010dnimi) \u2013 u\u010dinek dvomljiv<\/p>\n<p><strong>\u0160krlatinka (scarlatina, scarlet fever)<\/strong><strong> <\/strong><\/p>\n<p><em><span style=\"text-decoration: underline;\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"attachment wp-att-993 alignleft\" src=\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2009\/12\/skrlatinka.jpg\" alt=\"skrlatinka\" width=\"148\" height=\"214\" \/><\/span><\/em>-Streptococcus pyogenes<\/p>\n<p>-Pirogeni eksotoksin<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">-vzok<\/span>: Angina ali drugo \u017eari\u0161\u010de streptokokne oku\u017ebe<\/p>\n<p><em><span style=\"text-decoration: underline;\"><strong>Izpu\u0161\u010daj:<\/strong><\/span><\/em> difuzni eritem, ki na pritisk zbledi, ko\u017ea suha, kot gosja (folikularni zpu\u0161\u010daj), na dlaneh in podplatih le redko makule<\/p>\n<p>-Bel trikotnik med ustnima kotoma in nosom (trikotnik Filatova)<\/p>\n<p>-Rde\u010de \u010drte na pregibnih mestih-pik\u010daste krvavitve (Pastijeve \u010drte)<\/p>\n<p>-Lu\u0161\u010denje ko\u017ee po 1 do 2 tednih v velikih zaplatah<\/p>\n<p><strong>Oku\u017ebe s herpes virusi<\/strong><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>Herpes virusi, HSV 1 in 2, VZV, CMV, EBV, HHV-6, HHV-7, HHV-8<\/strong><\/p>\n<p><strong>Herpes simpleks virus tip 1<\/strong><strong> <\/strong><\/p>\n<p>-Stomatitis aphtosa (prva oku\u017eba)<\/p>\n<p>-Herpes labialis<\/p>\n<p>-Herpes gladiatorum (na telesu)<\/p>\n<p>-Herpeti\u010dni encefalitis(\u017eari\u0161\u010dni, hud)<\/p>\n<p><strong>Herpes simpleks virus tip 2<\/strong><strong> <\/strong><\/p>\n<p>-Genitalni herpes<\/p>\n<p>-Meningitis<\/p>\n<p>-Oku\u017eba novorojen\u010dka<\/p>\n<p>-Oku\u017eba prebavil pri msm<\/p>\n<p><strong>EBV<\/strong><strong> <\/strong><\/p>\n<p>&#8211;Infekcijska <span style=\"text-decoration: underline;\">mononukleoza:<\/span><\/p>\n<p>&#8211;Zelo ku\u017eno: 90-95% populacije preku\u017eene<\/p>\n<p>&#8211;Oku\u017eba v otro\u0161kem obdobju poteka subklini\u010dno<\/p>\n<p>&#8211;Malo nalezljivo, ni opisanih epidemij<\/p>\n<p><em><span style=\"text-decoration: underline;\">-Prenos<\/span><\/em> s tesnim stikom (kissing disease)<\/p>\n<p><strong><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"attachment wp-att-994 alignleft\" src=\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2009\/12\/infekcijska-mononukleoza.jpg\" alt=\"infekcijska-mononukleoza\" width=\"156\" height=\"172\" \/>Infekcijska mononukleoza (Pfeiferjeva angina)<\/strong><strong> <\/strong><\/p>\n<p>&#8211;Inkubacijska doba 30 do 50 dni<\/p>\n<p>&#8211;Prodrom 4 do 5 dni: slabo po\u010dutlje inapetenca, mrazenje<\/p>\n<p>&#8211;Bole\u010dine v \u017erelu, pove\u010dane bezgavke povsod po telesu<\/p>\n<p>&#8211;Visoka vro\u010dina<\/p>\n<p>-Pove\u010dana jetra in vranica<\/p>\n<p>-Posebne celice: virociti v DKS<\/p>\n<p>-Heterofilna protitelesa: Paul Bunnelova reakcija ali hitri test (Monotest)<\/p>\n<p>&#8211;Specifi\u010dna protitelesa (IgM, IgG\u2026)<\/p>\n<p><strong>CMV<\/strong><strong> <\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>&#8211;Prirojena citomegalija<\/li>\n<li>&#8211;Infekcijski mononukleozi podobna bolezen<\/li>\n<li>&#8211;Febrilna bolezen po transfuziji\n<ul>\n<li>Bolezni pri imunsko oslabelih<\/li>\n<li>hepatitis<\/li>\n<li>pnevmonitis<\/li>\n<li>kolitis\u2026<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Drugi herpes virus<\/strong><strong> <\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>HHV-7: hepatitis, encefalitis<\/li>\n<li>HHV-8: Kaposijev sarkom<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">Oku\u017ebe prebavil<\/span><\/strong><strong> <\/strong><\/p>\n<p>a)\u00a0\u00a0\u00a0 <strong>Driska (diareja):<\/strong> redkej\u0161e blato 3 x ali ve\u010dkrat na dan<\/p>\n<p>b)\u00a0\u00a0\u00a0 <strong>Infekcijske driska:<\/strong> povzro\u010ditelj mikroorganizem<\/p>\n<p>c)\u00a0\u00a0\u00a0 <strong>Akutna driska<\/strong>: do 14 dni<\/p>\n<p>d)\u00a0\u00a0\u00a0 <strong>Enteritis:<\/strong> vnetje tankega \u010drevesa z drisko<\/p>\n<p>e)\u00a0\u00a0\u00a0 <strong>Enterokolitis:<\/strong> vnetje tankega in \u0161irokega \u010drevesa (kolitis)<\/p>\n<p>f)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <strong>Dizenterija:<\/strong> bole\u010dine v trebuhu, tenezmi, pogosto odvajanje majhnih koli\u010din blata s sluzjo in krvjo<\/p>\n<p>g)\u00a0\u00a0\u00a0 <strong>Zastrupitev s hrano<\/strong>: pojemo toksin, ki ga je naredila bakterija<\/p>\n<p><strong><em><span style=\"text-decoration: underline;\">Alimentarne toksikoinfekcije<\/span><\/em><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Staphylococcus aureus<\/li>\n<li>Bacillus cereus<\/li>\n<li>Clostridium perfringens<\/li>\n<\/ul>\n<p>Bolnik zau\u017eija toksin, ne bakterije<\/p>\n<p>Po\u00a0 nekajurni inkubaciji: nenadna slabost, bruhanje, vodena driska, bole\u010dine v trebuhu, glavobol, slinjenje<\/p>\n<p>Hitro se lahko razvije huda dehidracija!<\/p>\n<p><strong>Bakterijski gastroenterokolitis<\/strong><strong> <\/strong><\/p>\n<p>\u00aa\u00a0 <em>Campylobacter jejuni, Salmonella (enteritidis, typhimurium, choleraesuis), Shigella spp., Escherichia coli, Vibrio cholerae, Jersinia enterocolitica, Clostridium difficille<\/em><\/p>\n<p><em><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"attachment wp-att-995 alignleft\" src=\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2009\/12\/driske-driska-diareja.jpg\" alt=\"driske-driska-diareja\" width=\"190\" height=\"190\" \/><br \/>\n<\/em><\/p>\n<p><strong>Virusne driske<\/strong><strong> <\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Rotavirusi<\/li>\n<li>Adenovirusi<\/li>\n<li>Kalicivirusi<\/li>\n<li>Norovirusi<\/li>\n<li>astrovirusi<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Paraziti, ki povzro\u010dajo drisko<\/strong><strong> <\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><em>Criptosporidium parvum<\/em><\/li>\n<li><em>Entamoeba hystolitica<\/em><\/li>\n<li><em>Giardia lablia<\/em><\/li>\n<li><em>Isospora belli<\/em><\/li>\n<li><em>Balantidium coli<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<p><strong><em><span style=\"text-decoration: underline;\">Zdravljenje akutne infekcijske driske<\/span><\/em><\/strong><\/p>\n<p>Elektroliti!, ORS: glukoza in aminokisline omogo\u010dijo absorpcijo natrija in vode<\/p>\n<p>1 l \u010diste vode + 1 rezana \u010dajna \u017eli\u010dka soli + 8 rezanih \u010dajnih \u017eli\u010dk sladkorja + pol skodelice pomaran\u010dnega soka ali zme\u010dkana banana (kalij!)<\/p>\n<p>Antibiotiki le izjemoma! Loperamid pri vodeni driski!<\/p>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>Prepre\u010devanje \u010drevesnih oku\u017eb<\/strong><strong> <\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Primerno pripravljena hrana<\/li>\n<li>Osebna higiena<\/li>\n<li>\u201ccook it, peel it or drop it\u201d<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>Bolezni,i jih povzro\u010dajo bakterijski toksini:<\/strong><\/p>\n<p>Alimentarne toksikoinfekcije<\/p>\n<p>\u0160krlatinka<\/p>\n<p>Sindrom toksi\u010dnega \u0161oka<\/p>\n<p>Davica (del klini\u010dne slike)<\/p>\n<p>Botulizem<\/p>\n<p>tetanus<\/p>\n<p><em><span style=\"text-decoration: underline;\">Sindrom toksi\u010dnega \u0161oka:<\/span><\/em><\/p>\n<p>Staphylococcus aureus (TSST-1)<\/p>\n<p>Streptococcus pyogenes (pirogeni exotoksin A, C superantigen Ssa)<\/p>\n<p>Stafilokokni pogosto povezan z menstruacijo<\/p>\n<p>Ve\u010dorganska prizadetost, difuzen izpu\u0161\u010daj<\/p>\n<p>Toksini delujejo kot superantigeni, zelo mo\u010dno aktivirajo imunski sistem<\/p>\n<p style=\"text-align: center;\"><strong>Tetanus<\/strong><\/p>\n<p><strong><\/p>\n<p style=\"text-align: center;\"><strong><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"attachment wp-att-996 centered\" src=\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2009\/12\/tetanus-tetani.gif\" alt=\"tetanus-tetani\" width=\"406\" height=\"240\" \/><\/strong><\/p>\n<p><\/strong><strong><em>Clostridium tetani<\/em>: tetanolizin in ttetanospazmin<\/strong><\/p>\n<p>Spore ob po\u0161kodbi pridejo v rano, kjer se v anaerobnih razmerah pri\u010dnejo mno\u017eiti in izlo\u010dati toksin. Toksin potuje po \u017eiv\u010dnih kon\u010di\u010dih v hrbtenja\u010do in navzgor v osrednje \u017eiv\u010devje. Toksin povzro\u010di hude kr\u010de skeletnih mi\u0161ic in nestabilnost vegetativnega \u017eiv\u010dnega sistema. Najpogosteje najprej prizadete mi\u0161ice obraza (trizmus, risus sardonicus). Kr\u010di nato descendirajo: napet trebuh, bole\u010dine v kri\u017eu, opistotonus. Pri nas zbolevajo izjemno redko stari ljudje, ki niso bili ustrezno cepljeni.<\/p>\n<p><strong>Za\u0161\u010dita: cepljenje v cepilnem programu in pri umazanih ranah.<\/strong><\/p>\n<p><strong><\/p>\n<p style=\"text-align: center;\"><strong><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"attachment wp-att-997 centered\" src=\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2009\/12\/botulizem.gif\" alt=\"botulizem\" width=\"399\" height=\"248\" \/><\/strong><\/p>\n<p><\/strong><\/p>\n<p><strong>Botulizem<em> &#8211; Clostridium botulini<\/em><\/strong><\/p>\n<p>Nevrotoksini A do G, v Sloveniji navadno B, Hrana se onesna\u017ei s sporami, iz njih se razvijejo vegetativne celice, iz katerih se spro\u0161\u010da toksin, Pri novorojen\u010dkih spore prehajajo v vegetativne oblike v \u010drevesu (spore v medu).<\/p>\n<p>Spore lahko prehajajo v vegetativne oblike tudi v ranah, kjer se prav tako spro\u0161\u010da toksin (u\u017eivalci drog). Eden najmo\u010dnej\u0161ih znanih strupov (bojni strup)<\/p>\n<p>&#8211; \u201cdoma\u010da hrana\u201d, Toksin zavre spro\u0161\u010danje acetilholina v sinapti\u010dno \u0161pranjo, Inkubacija 6 ur do 8 dni. V za\u010detku mo\u017ene prebavne motnje. Simetri\u010dne ohromitve, ki se \u0161irijo navzdol:<\/p>\n<p>Pareza o\u010desnih \u017eivcev: moten vid (akomodacija), diplopija, midriaza, nistagmus, ptoza vek, strabizem\u0111suhe sluznice<\/p>\n<p>-Te\u017eave s po\u017eiranjem<\/p>\n<p>-Ote\u017een govor<\/p>\n<p>-Suhost sluznic<\/p>\n<p>-Pareze mi\u0161ic udov<\/p>\n<p>&#8211; Obstipacija<\/p>\n<p>Pareza dihalne muskulature\u2026- zadu\u0161itev!<\/p>\n<p>Vrtoglavica, ortostatska hipotenzija.<\/p>\n<p><!-- wp_ad_camp_1 --><\/p>\n<p><strong>Oku\u017ebe osrednjega \u017eiv\u010devja:<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Gnojni meningitis<\/li>\n<li>Akutni in kroni\u010dni serozni meningitis<\/li>\n<li>Encefalitis<\/li>\n<li>Subduralni empiem<\/li>\n<li>Epiduralni absces<\/li>\n<li>Mo\u017eganski absces<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong><em><span style=\"text-decoration: underline;\">Klini\u010dna slika meningitisa<\/span><\/em><\/strong><\/p>\n<p>Glavobol, Navzea, bruhanje, Vro\u010dina, Meningealni znaki<\/p>\n<p><strong><em><span style=\"text-decoration: underline;\">Klini\u010dna slika meningoencefalitisa<\/span><\/em><\/strong><\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Meningitis<\/span><span style=\"text-decoration: underline;\"> <\/span><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">+<\/span><\/strong><span style=\"text-decoration: underline;\"> Znaki okvare osrednjega \u017eiv\u010devja (nevrolo\u0161ki \u201cizpadi\u201d)<\/span><\/p>\n<p>Npr: tremor pri klopnem meningoencefalitisu, motne zavesti, \u017eari\u0161\u010dni znaki kot je epilepsija\u2026<\/p>\n<p><strong><em><span style=\"text-decoration: underline;\">Gnojni meningitis<\/span><\/em><\/strong> &#8211;<strong> Povzro\u010ditelji: piogene bakterije<\/strong><\/p>\n<p><em>Streptococcus pneumoniae<\/em> (vse starosti)<\/p>\n<p><em>Neisseria meningitidis<\/em> (mladostniki)<\/p>\n<p><em>Haemophilus influenzae<\/em> (otroci, cepljenje)<\/p>\n<p><em>Listeria monocytogenes<\/em> (skrajne starosti)<\/p>\n<p>Tudi druge bakterije<\/p>\n<p><strong><em><span style=\"text-decoration: underline;\">Klini\u010dna slika gnojnega meningitisa<\/span><\/em><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Hiter, pogosto fulminanten potek<\/li>\n<li>Pogosto motnje zavesti<\/li>\n<li>Dojen\u010dki: razdra\u017eljivost, kr\u010di, napeta fontanela<\/li>\n<li>Likvor:\n<ul>\n<li>pra\u0161nat, moten ali gnojen<\/li>\n<li>Levkociti (nevtrofilci) &gt; 1000 x 10<sup>6<\/sup>\/L, glukoza , 40% krvne, beljakovine \u2191<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong><em><span style=\"text-decoration: underline;\">Zdravljenje bolnika z gnojnim meningitisom<\/span><\/em><\/strong><\/p>\n<p>Antibiotiki, Kortikosteroidi, Podporno zdravljenje<\/p>\n<p><strong><em><span style=\"text-decoration: underline;\">Gnojni meningitis je nujno stanje!<\/span><\/em><\/strong><\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Bolnik naj prejme ustrezno zdravljenje v pol ure po sprejemu!<\/span><\/p>\n<p><strong>Serozni meningitis<\/strong><strong> <\/strong><\/p>\n<p>Povzro\u010ditelji:<\/p>\n<ul>\n<li>Enterovirusi (coxackie, echo\u2026)<\/li>\n<li>Lymska borelioza<\/li>\n<li>TBC (zni\u017eana koncentracija glukoze v lq)<\/li>\n<li>Leptospire<\/li>\n<li>Brucele<\/li>\n<li>Zajedavci\u2026<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Encefalitis<br \/>\n(meningoencefalitis)<\/strong><strong> <\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Virus klopnega meningoencefalitis<\/li>\n<li>\u0160tevilni razli\u010dni virusi v razli\u010dnih delih sveta (Ruski poletno pomladni, West Nile\u2026)<\/li>\n<li>HSV (fokalni, hud potek, aciklovir)<\/li>\n<li>VZV, o\u0161pice\u2026<\/li>\n<li>Postinfekcijki encefelitis (ADEM)<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong><em><span style=\"text-decoration: underline;\">Klopni meningoencefalitis<\/span><\/em><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Trikotnik: Jesenice-Postojna-Ko\u010devje-Celje-Hrva\u0161ka, verjetno se \u0161iri<\/li>\n<li>Prena\u0161ajo klopi, lahko z oku\u017eenim mlekom<\/li>\n<li>Inkubacija: 3 dni do 28 dni (navadno 7 do 14)<\/li>\n<li>Lahko prva faza: febrilno stanje, lahko kot angina<\/li>\n<li>Prost interval<\/li>\n<li>Faza meningoencefalitisa<\/li>\n<li>Tremor<\/li>\n<li>Posledice v 23%<\/li>\n<li>Pareze, paralize v 2%<\/li>\n<li>Smrtnost 0,2 do 0,97%<\/li>\n<li>Lahko prepre\u010dimo s cepljenjem!<\/li>\n<\/ul>\n<p style=\"text-align: center;\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"attachment wp-att-998 centered\" src=\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2009\/12\/lumbalna-punkcija.jpg\" alt=\"lumbalna-punkcija\" width=\"400\" height=\"293\" \/><\/p>\n<p><strong>Lumbalna punkcija<\/strong><strong> <\/strong><\/p>\n<p>Praviloma medvreten\u010dni prostor L4-L5<\/p>\n<p>Hrbtenja\u010da sega do L2!<\/p>\n<p><strong>Kontraindikacije:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Expanzivni proces v glavi (CT pred LP!): herniacija mo\u017eganov, smrt!<\/li>\n<li>Motnje strjevanja krvi (tudi zdravila!)<\/li>\n<li>Vnetje na mestu punkcije<\/li>\n<\/ul>\n<p>Igla poteka v medvreten\u010dnem prostoru nekoliko kraniokavdalno, navadno dose\u017eemolivkorski prostor s polovico igle<\/p>\n<p>Pomembno, kako bolnik sedi oz. le\u017ei!<\/p>\n<p><strong>Mo\u017eganski absces<\/strong><strong> <\/strong><\/p>\n<p>Hematogeno, iz obnosnih votlin, srednjega u\u0161esa, odontogeno, po po\u0161kodbi ali krg posegu<\/p>\n<p><strong>Lymska borelioza<\/strong><strong> <\/strong><\/p>\n<p><em>Borrelia burgdorferi<\/em><\/p>\n<ul>\n<li>Prena\u0161alec klop <em>Ixodes ricinus, <\/em>rezervoar razl doma\u010de in divje \u017eivali<\/li>\n<li>Bolezen je endemi\u010dna v vsej Sloveniji, oku\u017eenih od 11 do 82% klopov<em> <\/em><\/li>\n<\/ul>\n<p><strong><em><span style=\"text-decoration: underline;\">Klini\u010dna slika Lymske borelioze:<\/span><\/em><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>1.stadij: erytema migrans,borelijski limfocitom,multipli eritemi,nevroborelioza<\/li>\n<li>2.stadij: prizadetost srca in sklepov<\/li>\n<li>3.stadij: kroni\u010dna prizadetost sklepov, \u017eiv\u010denja in ko\u017ee<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong><em><span style=\"text-decoration: underline;\">Zdravljenje in prepre\u010devanje lymske borelioze<\/span><\/em><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Obramba pred pikom klopov<\/li>\n<li>Antibioti\u010dno zdravljenje<\/li>\n<li>Cepiva (\u0161e) ni<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Glivi\u010dne oku\u017ebe<\/strong><strong> <\/strong><\/p>\n<p><em><span style=\"text-decoration: underline;\"><em><span style=\"text-decoration: underline;\"><a title=\"glivice-na-nohtih\" href=\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2009\/12\/glivice-na-nohtih.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"attachment wp-att-999 centered alignleft\" src=\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2009\/12\/glivice-na-nohtih.jpg\" alt=\"glivice-na-nohtih\" width=\"175\" height=\"290\" \/><\/a><\/span><\/em><\/p>\n<p><\/span><\/em><\/p>\n<p><em><span style=\"text-decoration: underline;\">Delitev glivnih oku\u017eb <\/span><\/em><em> <\/em><\/p>\n<ul>\n<li>Dermatomikoze<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>Glivne oku\u017ebe sluznic<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>Globoke (invazivne, sistemske) glivne oku\u017ebe<\/li>\n<\/ul>\n<p>Glivi\u010dne oku\u017ebe pri \u010dloveku lahko povzro\u010da vsaj 300 razli\u010dnih vrst gliv!<\/p>\n<p><em><span style=\"text-decoration: underline;\">Glivne oku\u017ebe sluznic<\/span><\/em><em><\/em><\/p>\n<ul>\n<li>orofaringealna kandidoza<\/li>\n<li>vulvovaginitis<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Glivi\u010dne oku\u017ebe &#8211; velikost problema<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Bolni\u0161ni\u010dne glivne oku\u017ebe v ZDA 1980-1990: porast z 2,0 na 3,8\/1000 odpu\u0161\u010denih<\/li>\n<li>Po presaditvi srca 3-krat ve\u010dja smrtnost zaradi glivnih kot zaradi bakterijskih ali virusnih oku\u017eb<\/li>\n<li>36% bolni\u0161ni\u010dnih plju\u010dnic po presaditvi kostnega mozga povzro\u010dajo aspergili<\/li>\n<li>20% bolnikov po presaditvi jeter zboli v prvih 100 dneh za glivi\u010dno oku\u017ebo<\/li>\n<li>mikroorganizmi, osamljeni iz krvi na Infekcijski kliniki 1985-1992: porast z<\/li>\n<li>0-5 %<\/li>\n<li>Hematolo\u0161ki bolniki: 314 \/ 1017 avtopsij: invazivne glivne oku\u017ebe<\/li>\n<li>Smrtnost invazivne kandidoze: 30 do 40%<\/li>\n<li>Smrtnost invazivne aspergiloze: 50%<\/li>\n<\/ol>\n<p>10.\u00a0 75% \u017eensk ima vsaj enkrat v \u017eivljenju kandidozo no\u017enice<\/p>\n<p>11.\u00a0 sredstva za raziskave glivnih oku\u017eb v ZDA so 1985-1995 narasla s $ 6,5 na $ 29 mio<\/p>\n<p><strong>Patogeneza glivi\u010dnih oku\u017eb<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Glivi\u010dne oku\u017ebe pri imunsko zdravih ljudeh (histoplazmoza, blastomikoza, \u2026)<\/li>\n<li>oportunisti\u010dne glivi\u010dne oku\u017ebe<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Dejavniki tveganja za oportunisti\u010dne glivne oku\u017ebe:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>dolgotrajno zdravljenje v bolni\u0161nici &#8211; intenzivni oddelki!<\/li>\n<li>uporaba \u0161irokospektralnih antibiotikov<\/li>\n<li>imunska oslabelost (kortikosteroidi, nevtropenija, AIDS&#8230;)<\/li>\n<li>trajni intravenski katetri<\/li>\n<li>politravmatizirani bolniki, bolniki po ve\u010d kirur\u0161kih posegih<\/li>\n<li>parenteralna prehrana<\/li>\n<li>sladkorna bolezen<\/li>\n<li>Klini\u010dno pomembne vrste gliv rodu <em>Candida<\/em><\/li>\n<li><em>C. albicans<\/em> (54%)<\/li>\n<li><em>C. tropicalis<\/em> (16%)<\/li>\n<li><em>C. parapsilosis<\/em> (11%)<\/li>\n<li><em>C. glabrata<\/em> (11%)<\/li>\n<li><em>C. krusei<\/em> (6%)<\/li>\n<li><em>C. lusitaniae, guillermondii, dubliniensis, pelliculosa, fomata, norvegensis, kefyr, inconspicua, lypolytica, rugosa&#8230; <\/em><\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Klini\u010dne slike oku\u017eb z glivami rodu <em>Candida<\/em> <\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Povrhnje oku\u017ebe<\/li>\n<li>ko\u017ea<\/li>\n<li>sluznice<\/li>\n<li>kroni\u010dna mukokutana kandidoza<\/li>\n<li>Invazivne oku\u017ebe<\/li>\n<li>akutna oblika<\/li>\n<li>kroni\u010dna oblika<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>ustna votlina<\/li>\n<li>po\u017eiralnik<\/li>\n<li>\u010drevo<\/li>\n<li>se\u010dila in rodila<\/li>\n<\/ul>\n<p style=\"text-align: center;\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"attachment wp-att-1000 centered\" src=\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2009\/12\/aspergilus-aspergili.jpg\" alt=\"aspergilus-aspergili\" width=\"376\" height=\"282\" \/><\/p>\n<p><strong>Aspergili<\/strong><\/p>\n<p>Prisotni povsod v okolju (listje, kompost, kopalnice\u2026). \u0160e posebej se pove\u010da koncentracija spor v zraku ob gradbenih delih!<\/p>\n<p><strong><em><span style=\"text-decoration: underline;\">Klini\u010dna slika aspergiloze<\/span><\/em><\/strong><\/p>\n<p>-otomikoza<\/p>\n<p>-oku\u017eba obnosnih votlin<\/p>\n<p>-bronhopulmonalna aspergiloza<\/p>\n<p>-kroni\u010dna invazivna aspergiloza<\/p>\n<p>-invazivna plju\u010dna aspergiloza<\/p>\n<p>-aspergiloza osrednjega \u017eiv\u010devja<\/p>\n<p>-vnetje sr\u010dnih zaklopk, kosti, ko\u017ee&#8230;<\/p>\n<p><strong><em><span style=\"text-decoration: underline;\">Invazivna aspergiloza: nevarnostni dejavniki<\/span><\/em><\/strong><\/p>\n<p>Nevtropenija (&lt;500 celic\/mm ve\u010d kot 10 dni)<\/p>\n<p>Kortikosteroidi: veliki odmerki, ve\u010d kot 3 tedne<\/p>\n<p>Presaditve, posebej PKMC<\/p>\n<p>Hematolo\u0161ki malignomi<\/p>\n<p>Citotoksi\u010dna terapija<\/p>\n<p>Napredovali AIDS<\/p>\n<p><strong><\/strong><\/p>\n<p><strong><br \/>\n<\/strong><\/p>\n<p><strong><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"attachment wp-att-1001 alignleft\" src=\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2009\/12\/sepsa.jpg\" alt=\"sepsa\" width=\"203\" height=\"176\" \/>DEFINICIJA SEPSE <\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Sistemski vnetni odgovor<\/li>\n<li>(systemic inflammatory response syndrome, SIRS)<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>T      &gt; 38 \u00b0C      ali &lt; 36\u00b0C<\/li>\n<li>Frekvenca      dihanja &gt; 20\/min ali PaCO<sub>2<\/sub> &lt; 32 mm Hg<\/li>\n<li>Frekvenca      sr\u010dnega utripa &gt; 90\/min<\/li>\n<li>Levkociti      &gt; 12 000 mm<sup>3<\/sup> ali &lt; 4 000\/mm<sup>3<\/sup> ali &gt; 10%      nezrelih oblik<\/li>\n<li><\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Sepsa<\/strong><strong><\/strong><\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">= SIRS\u00a0 (<\/span><span style=\"text-decoration: underline;\">\u00b3<\/span><span style=\"text-decoration: underline;\"> 2 znaka) kot posledica oku\u017ebe<\/span><\/p>\n<p><strong>Huda sepsa<\/strong><strong><\/strong><\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">= sepsa s prizadetostjo delovanja organov<\/span><\/p>\n<p><strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>Septi\u010dni \u0161ok<\/strong><strong><\/strong><\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\"> = hipotenzija zaradi sepse kljub ustreznemu vnosu teko\u010din + znaki slabe prekravitve organov<\/span><\/p>\n<p><strong> Ve\u010dorganska odpoved <\/strong><\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">(multiorgan failure, MOF, multiorgan disfunction syndrome, MODS)<\/span><\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">= moteno delovanje organov, ki zahteva ukrepanje, pri bolniku s sepso<\/span><span style=\"text-decoration: underline;\"> <\/span><\/p>\n<p><strong>Povzro\u010ditelji sepse<\/strong><strong> <\/strong><strong><\/strong><\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">Doma<\/span><\/strong><\/p>\n<p><em>Staphylococcus aureus, Streptococcus pneumoniae, Escherichia coli<\/em><strong><em> <\/em><\/strong><\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">V bolni\u0161nici<\/span><\/strong><strong><\/strong><\/p>\n<p><em>Proti meticilinu odporni stafilokoki, odporne enterobakterije, Pseudomonas aeruginosa, Acinetobacter spp<\/em><em>.<\/em><\/p>\n<p><strong><em>Glive rodu Candida<\/em><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><em>Ali gre za SIRS, sepso, hudo sepso&#8230;<\/em><em><\/em><\/li>\n<li><em>Povzro\u010ditelj<\/em><em><\/em><\/li>\n<li><em>Ocena resnosti (to\u010dkovalniki: APACHE&#8230;)<\/em><em><\/em><\/li>\n<li><em>Ocena prizadetosti organov<\/em><em> <\/em><em><\/em><\/li>\n<\/ul>\n<p><strong><em>Zdravljenje<\/em><\/strong><strong><em> <\/em><\/strong><strong><em><\/em><\/strong><\/p>\n<p><em>Antibioti\u010dno<\/em>,<\/p>\n<p>podporno (dopamin, noradrenalin, prehrana, ventilacija&#8230;)<\/p>\n<p><strong>Protivnetno:<\/strong><\/p>\n<p>kortikosteroidi: stresne doze, nove raziskave<\/p>\n<p>citokini in druge snovi, ki sodelujejo pri patogenezi sepse (ATIII, drotrekogin alfa&#8230;)<\/p>\n<p>Bolnika s sepso moramo za\u010deti zdraviti \u010dimprej, vsaj v 1 uri po sprejemu!<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Izpu\u0161\u010dajne bolezni O\u0161pice (morbilli, measles) -Morbilivirus (Paramyxoviridae) -Pred cepljenjem epidemije na 2 do 4 leta -Epidemije so trajale 3 do 4 mesece, ponavadi pozimi in spomladi -Bolezen je zelo ku\u017ena, prena\u0161a se z aerosolom, kapljicami in s posrednim in neposrednim stikom -Danes v razvitem svetu pojav epidemij pri slabi preceljenosti v nekaterih okoljih (\u0160vica) -Skozi &hellip; <a href=\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/infekcijske-bolezni-zapiski-infekcija-infekcijska-mononukleoza-ospice-nalezljive-bolezni\/\" class=\"more-link\">Preberi ve\u010d o <span class=\"screen-reader-text\">Infekcijske bolezni zapiski<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1106],"tags":[324,1109,1108,1107,3672],"class_list":["post-988","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-3-letnik-infekcijske-bolezni","tag-bolezni-koze","tag-infekcija","tag-infekcije","tag-infekcijske-bolezni","tag-3-letnik-infekcijske-bolezni"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/988","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=988"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/988\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=988"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=988"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=988"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}