- Portal za izobraževanje iz zdravstvene nege - https://www.zdravstvena.info/vsznj -

Zapiski infekcijske bolezni 2012 vaja

Okužbe zgornjih dihal

1. Nahod (rinitis, prehlad)

2. Akutna nespecifična okužba dihal: prisotni znaki prizadetosti nosu, obnosnih votlin, žrela,
spodnjih dihal, nobeden v ospredju
3. Akutno vnetje žrela, nebnic nenaden začetek bolezni z vročino, bolečine v žrelu, rdečino
mandljev in žrela, eksudat, občutljive angularne bezgavke, petehijami po mehkem nebu
Streptococcus pyogenes -penicilin V, cefalosporini , makrolidi


4. Akutno vnetje obnosnih votlin Znaki: hujši znaki vnetja zgornjih dihal, vročino ≥39
oC, oteklina na obrazu in občutljivost v predelu obnosnih votlin Streptococcus pneumoniae
Haemophilus influenzae – amoksicilin
5. Akutno vnetje srednjega ušesa *tekočina v srednjem ušesu ob lokalnih in splošnih znakih
okužbe. *predvsem pri otrocih prizadetost srednjega ušesa v sklopu akutne nespecifične
okužbe dihal *70 – 85 % akutnih vnetij srednjega ušesa se pozdravi brez antibiotične terapije.
*Posamezniki: mastoiditis, možganski absces, gnojni meningitis
Streptococcus pneumoniae, Haemophilus influenzae -amoksicilin
6. Akutni laringotracheitis, laringotracheobronhitis, bronchitis *praviloma virusna
etiologija, posamezni primeri morda “atipični” (kašelj, lahko vročina, ni kliničnih znakov
pljučnice, RTG, če traja kašelj > 3 tedne
Pljučnica Vročina, Kašelj, Izkašljaj (sputum), Plevritična bolečina (vezana na dihanje), RTG pc
Delitev: Zunajbolnišnična : bolnišnična (48 ur po sprejemu), Tipična : atipična
l Aspiracijska (motnja zavesti, moten akt požiranja)
l Postobstrukcijska (zaradi zapore bronha navadno zaradi bronhalnega karcinoma)
Tipična: Streptococcus pneumoniae, Haemophilus influenzae, Klebsiella pneumoniae
(Nenaden začetek, Simptomi s strani dihal: kašelj, sputum, bolečina)
Atipična: Mycoplasma pneumoniae (mladina),Chlamydophila pneumoniae, Legionella
pneumophila (Več simptomov in znakov s strani drugih organov: glavobol, vročina, driska…)
Kdaj se odločimo za napotitev bolnika s pljučnico v bolnišnico:CURBA →
C = consciousness 1t, (Urea = sečnina)1t, R = respiratory rate > 30/min 1t, B = blood pressure <
90 1t , A= age > 65 y (starost > 65 let)1t (1-2t→lahko 3-4→nujno)
Kdaj sprejememo bolnika na oddelek za intenzivno zdravljenje *Potreba po umetnem
predihavanju ali *Septični šok→ zdravljenje z vazoaktivnimi amini *Oziroma 3 minor kriteriji
(Tahipnoe, Hipoksija, Prizadetost več režnjev, Zmedenost, Ledvična odpoved, Levkopenija,
Trombocitopenija¸ Hipotenzija, ki zahteva intenzivno zdravljenje s tekočino
Kdaj predpišemo antibiotik, ki deluje na P. aeruginosa *KOPB, *GOLD stadij IV,
*bronhiektazije, *cistična fibroza) *bolnišnično zdr.( v 30 dneh > 2 dni do 7 dni pred)
*kortikosteroidi *aspiracija *antibiotično zdravljenje >7 dni v zadnjem mesecu *podhranjenost

Prehod s parenteralnega na peroralno zdravljenje *Pogoji (izboljševanje klinične slike okužbe, se
hrani, afebrilen -24 ur, subfebrilen 48, fr dihanja < 24/min, pulz < 100/min)
*Pomen za P (Hitrejša mobilizacija, ↓zapletov iv zdravljenjem, ↓okužb iv kanil) *Pomen za SB
(↓cena, ↓dela s pripravo, ↓hospitalizacija, ↓bolnišničnih okužb, ↓dela za negovalno osebje

7. Kdaj govorimo o akutnem poslabšanju KOPB
• Tip I: prisotni vsi 3 simptomi: ↑dispneje, ↑količine izmečka, ↑gnojnosti izmečka
• Tip II: prisotna kombinacija 2 od naštetih 3simptomov;
• Tip III: prisoten 1 in še vsaj en izmed naslednjih: okužba zg dihal v preteklih petih dneh,
več piskanja, struganja, več kašlja, ↑T, hipotermija brez vzroka, za 20% višja fr dihanja,
tahikardija..

Ø Blaga KOPB (Pljučna funkcija: FEV1 > 50%) – H.influenzae, S.pneumoniae, M.catarrhalis
Zdravilo izbire: amoksicilin Druge možnosti: klaritromicin
Ø Zmerna do huda KOPB pomembne osnovne bolezni brez nevarnosti za okužbo s
P.aeruginosa ali FEV1<50% (lahko več, če gre za pomembne osnovne bolezni) Etio: kot zgoraj,
možni odporni sevi + enterobakterije, Zdravilo izbire: amoksicilin/klavulanska kislina, Druge
možnosti: moksifloksacin, levofloksacin cefuroksim aksetil
Ø Huda KOPB pomembne osnovne bolezni z nevarnostjo za okužbo s P.aeruginosa, FEV1<
50%, Isto kot zgoraj + P.aeruginosa Ciprofloksacin, Protipsevdomonasni betalaktam IV ±
aminoglikozid ali ciprofloksacin

Okužbe sečil

1. Klinična slika vnetja sečnega mehurja (cistitis) *↑odvajanje uriniranje (polakisurija),
*Pekoče mikcije (dizurija) *Bolečina nad sramnico (suprapubična)

2. Klinična slika vnetja ledvičnih čašic (pielonefritis) *Mrzlica, vročina, navzea, bruhanje
*Lahko pekoče pogosto odvajanje urina (dizurične težave) *Bolečina ledveno
! Pri starostnikih zelo neznačilni znaki!

3. Kako postavimo diagnozo okužbe sečil? *Klinična slika *Pregled urina: beljakovine,
levkociti, nitriti *Urinski sediment: piurija, cilindriSemikvantitativna kultura urina po Sanfordu
*Hitri testi za dokaz bakteriurije, nitritov, levkocitne esteraze…)
Definicija bakteriurija
≥102 CFU koliformnih bakterij/ml ali ≥105 nekoliformnih bakterij/ml pri simptomatski ženi
≥103 CFU/ml pri simptomatskem moškem≥105 CFU/ml pri asimptomatskem P v 2 zaporednih
vzorcih, vsak porast B iz seča, odvzetega s suprapubično kateterizacijo pri simptomatskem P
≥102 CFU/ml pri kateteriziranem P, ≥104 CFU/ml pri čistem vzorcu P s kondomskim katetrom
Asimptomatična bakteriurija (v seču značilno konc. B, P nima simptomov okužbe sečil)

Zdravimo pri: nosečnicah, Nevtropeničnih, (po presaditvi ledvice), Pred urološkim posegom

OKUŽBE SEČIL: Večino okužb povzroča Escherichia coli, terapija izbire: TMP/SMX, druge
možnosti: FQ, AMC, cefalosporini

Cistitis: 3 dni, 7 dni (starejš od 65, SB, nosečnice, P s simptomi >7 dni), Pielonefritis: 14 dni, pri
reinfekciji več , Prostatitis: 4 tedne!

Zdravljenje okužb sečil pri bolnikih s trajnim urinskim katetrom
*Vsak dan 3% več možnosti (po 1 mesecu skoraj vsi okuženi) * predstavljajo > 40% SB okužb
(kateterizacija) *okužba se prenaša s P na P “s pomočjo” osebja

Okužbe kože in podkožja

1. Zamejena vnetja : Staphylococcus aureus : Impetigo, Furunkel, Karbunkel, Folikulitis,
Panaricij, Paronihija Kdaj antibiotiki: oslabela imunost, SB, širjenje v okolico, sum na
bakteriemijo, P z vsadki

2. Difuzna vnetja :

1) Šen (Mrzlica, Vročina, Ostro omejeno področje enakomerne rdečine, Bolečina, Oteklina
Streptococcus pyogenes (penicilin (makrolidi)

2) Celulitis(Podobno šenu) Limgangiitis,Limfadenitis →Streptococcus pyogenes, Staphylococcus
aureus (bolj zamejena), redko drugi MO) penicilin, protistafilokokni penicilin

3) Fasciitis (nekrozantni fasciitis) v predelu presredka in z.spolovila, sega na sp. trebušno steno
= Fournierjeva gangrena, *Poteka kot sepsa *hiter potek, vodi v sepso, septični šok *Hude
bolečine v prizadetem delu, NUJNA TAKOJŠNJA OP Streptococcus pyogenes, Mešana B
flora: streptokoki, gramnegativne bakterije, anaerobi (penicilin + klindamicin + gentamicin)

4) miozitis
5) Diabetična noga stafilokoki, po Gramu negativne bakterije, anaerobi (Antibiotično zdr. brez
kirurške oskrbe ne zadošča- Trajanje odvisno od vnetja in prizadetosti kosti)

Izpuščajne bolezni

Ošpice (morbilli, measles) Morbilivirus(Paramyxoviridae) Pred cepljenjem= epidemije- 2 do
4 leta- trajanje 3 do 4 m (zima, pomlad)- zelo kužna, prenaša se z aerosolom, kapljicami in
sposrednim in neposrednim stikom vstop-Skozi sluznice Inkubacija 10 dni

*Prodromalna bolezen: 3 dni (vročina, glavobol, utrujenost, nahod, konjunkitivitis, driska,
lahko nežen prehoden izpuščaj *Koplikove pege (razjede po ustih, nasproti kočnikov) *Vročina
izzveni po 2 do 3 dneh *14 dni po okužbi: izpuščaj začne za ušesi: makulopapulozen zlivajoč se
*Ponovno visoka vročina nekaj dni
Zapleti:*Bakterijska pljučnica *Vnetje srednjega ušesa*Akutni postinfekcijski encefalitis *SSPE
(subakutni slerozajočipan encflitis, huda okvaramžn, navadno po 7 letih)
Preprečevanje: Aktivno cepljenje z oslabljenim virusom(kontraind- imunsko oslabeli nosečnicah)
15 mesecev, ob vstopu v šolo Pasivna imunizacija: nespecifični imunoglobulini

Norice (vodene koze, varicella) Virus iz družine herpesvirusov (VZV) Epidemije:pozimi, pomladi
Zelo kužno: do starosti 3 let 90% okuženih, Prenos s kapljicami in aerosolom (kužni že 2 dni
pred začetkom izpuščaja) Vstopno mesto so dihala in druge sluznice
Inkubacija:10-20 dni (30) Prodrom dan ali dva: slabo počutje, vročina, difuzen eritem
Izpuščaj: makula-papula-vezikula-pustula-krusta v zagonih v teku 1 tedna
Zapleti: *Prizadetost organov: pljuča (pogosto), centralno živčevje (cerebellum), hepatitis
*Sekundarne okužbe kožnih sprememb (S. aureus, Streptococcus pyogenes-škrlatinka)
Zdravljenje in preprečevanje *Starejšim od 12 let – aciklovir v 24 urah *Cepivo: živ atenuiran
virus (v programu v razvitem svetu) *VZIG: nosečnice, imunokompromitirani (imunoglobulini)

Herpes zoster (pasovec) VZV (ostaja po prebolelih noricah v senzoričnih ganglijih)
Znaki: Pekoča bolečina v dermatomu, 4-5 dneh po koži dermatoma noricam podoben izpuščaj
lahko v obliki otočkov, P je kužen: kontakti dobijo norice!
Zapleti: encefalitis, mielitis, pareze, Sekundarne okužbe, Postherpetična nevralgija, h.zoster v
sluhovodu, motnje sluha, ravnotežja in pareza obraznega živca
Zdravljenje Čimprej, vsaj do 96 ur- Aciklovir, Valaciklovir, Brivudin, analgetik

Rdečke (german measles, rubella) Rubivirus iz družine Togavirid
zelo kužna bolezen, v zaprtem prostoru se okužijo vsi dovzetni Epidemije na 6 do 9 let, manjše
na krajše obdobje, tudi pandemije, Polovica okužb je brezsimptomnih!
Možen prodrom 1-5 dni: nahod, driska, bolečine v žrelu, glavobol, kašelj…

*Izpuščaj: na obrazu- na telesu, makulopapulozen, zlivajoč se, lahko srbi. Traja do 5 dni.

*Povečane zatilne in zaušesne bezgavke, *Artralgija, artritis
Prirojene (kongenitalne) rdečke: *Največje tveganje za okužbo je v prvih tednih nosečnosti
*V prvih 2 mesecih okvare pri 65 do 85% plodov *V 3. mesecu pride do okvar v 30 do 35%

*Okužbe in okvare možne tudi kasneje
Okvare! Gluhost, katarakta, srčne napake, duševna zaostalost, zaustavitev rasti,
emningoencefalitis, možne trajne okužbe Do 3. meseca – indikacijo za splav

Preprečevanje: Živo atenuirano cepivo v starosti 15 mesecev in ob vstopu v šolo, Pasivna zaščita
z imunoglobulini (nespecifičnimi) – učinek dvomljiv

Exanthema subitum (roseola, 6. bolezen) HHV-6 (herpes virus) Inkubacija 10-15 dni
Znaki: *Vročina, otrok sorazmerno neprizadet-3 dni, *Upad vročine, Makulopapulozen zlivajoč
se izpuščaj Redko: podobno mononuklozi, možni zapleti s strani različnih organov (encefalitis,
pljučnica, hepatitis…)

Erythema infectiosum (peta bolezen) Parvovirus B-19 Prenos: kapljično aerogeno, s transfuzijo,
z matere na plod Epidemije: 3-5 let spomladi in poleti Inkubacija 6-10 dni Prodrom 2-3 dni
Prosto obdobje 7 dni, 18 dan po okužbe: izpuščaj na obrazu, ki je videti kot oklofutan (metuljast
izpuščaj s privzdignjenimi robovi), Po 2-4 nežen, v sredini bledeč izpuščaj po telesu in udih,

Spremenljiv izpuščaj, ki se ojači po npr. tuširanju..1 do 3 tedne, Predvsem pri odraslih ženskah
artralgije in artritis tudi več let Prizadetost krvi in kostnega mozga: prehodna aplazija rdeče vrste,
manj druge lože Okužbe ploda: hidrops fetalis (prirojena anemija) Preprečevanja ni

Škrlatinka (scarlatina, scarlet fever) Streptococcus pyogenes -Pirogeni eksotoksin
Izpuščaj: *difuzni eritem, ki na pritisk zbledi, koža suha, kot gosja (folikularni zpuščaj), na
dlaneh in podplatih le redko makule *Bel trikotnik med ustnima kotoma in nosom (trikotnik
Filatova) *Rdeče črte na pregibnih mestih-pikčaste krvavitve (Pastijeve črte) *Luščenje kože po
1 do 2 tednih v velikih zaplatah

Okužbe s herpes virusi

Herpes simpleks virus tip 1 (HSV 1) *Stomatitis aphtosa (prva okužba) *Herpes labialis
*Herpes gladiatorum (na telesu) *Herpetični encefalitis(žariščni, hud)
Herpes simpleks virus tip 2 (HSV 2) *Genitalni herpes *Meningitis *Okužba novorojenčka
*Okužba prebavil pri msm

EBV – Infekcijska mononukleoza (Pfeiferjeva angina) Zelo kužno, Malo nalezljivo
Inkubacija 30-50 dni Prodrom 4-5 dni: slabo počutlje inapetenca, mrazenje

Znaki: Bolečine v žrelu, povečane bezgavke povsod po telesu , Visoka vročina, Povečana jetra in
vranica, povečane tonzile (stikajo), zelenorumene obloge-težko odluščijo, zadah
Dokazujemo: Posebne celice: virociti v DKS, Heterofilna protitelesa: Paul Bunnelova reakcija ali
hitri test (Monotest), Specifična protitelesa (IgM, IgG…)

CMV – Citomegalovirus *Prirojena citomegalija *Infekcijski mononukleozi podobna bolezen
*Febrilna bolezen po transfuziji *Bolezni pri imunsko oslabelih: hepatitis, pnevmonitis, kolitis…

HHV-7: hepatitis, encefalitis

HHV-8: Kaposijev sarkom

Okužbe prebavil

Dizenterija: bolečine v trebuhu, tenezmi, pogosto odvajanje malo blata s sluzjo in krvjo
Zastrupitev s hrano: pojemo toksin, ki ga je naredila bakterija

Alimentarne toksikoinfekcije toksin, ne bakterije→ Staphylococcus aureus, Bacillus cereus,
Clostridium perfringens
Inkubacija: nekaj ur. Znaki: nenadna slabost, bruhanje, vodena driska, bolečine v trebuhu,
glavobol, slinjenje, Hitro se lahko razvije huda dehidracija!

Bakterijski gastroenterokolitis *Campylobacter jejuni *Salmonella *Shigella spp. *Escherichia
coli *Vibrio cholerae *Jersinia enterocolitica *Clostridium difficille

Virusne driske *Rotavirusi *Adenovirusi *Kalicivirusi *Norovirusi *astrovirusi

Paraziti, ki povzročajo drisko *Criptosporidium parvum *Entamoeba hystolitica *Giardia
lablia *Isospora belli *Balantidium coli

Klinična slika akutne driske *Vodena: kolera, E. coli (ETEC), salmonela.., virusi *Krvava:
šigela, klostridij
Posebne vrste driske *S Clostridium difficile povezana bolezen (CDAD): *po antibiotikih
Potovalna driska E. coli, ki izloča toksin, Vodena driska

Zdravljenje akutne driske Rehidracija
Zdravljenje akutne infekcijske driske elektroliti! (1 l čiste vode+1 rezana čajna žlička soli+8
rezanih čajnih žličk sladkorja+pol skodelice pomarančnega soka ali zmečkana banana -kalij!)
Antibiotiki le izjemoma!, Loperamid pri vodeni driski

Bolezni, ki jih povzročajo bakterijski toksini

Alimentarne toksikoinfekcije, Škrlatinka, Sindrom toksičnega šoka, Davica (del klinične slike),
Botulizem, tetanus

Sindrom toksičnega šoka Staphylococcus aureus (TSST-1), Streptococcus pyogenes (pirogeni
exotoksin A, C superantigen Ssa), Stafilokokni pogosto povezan z menstruacijo
Znaki: Večorganska prizadetost, difuzen izpuščaj
Toksini delujejo kot superantigeni, zelo močno aktivirajo imunski sistem
Tetanus Clostridium tetani: tetanolizin in tetanospazmin
Znaki: *Najpogosteje najprej prizadete mišice obraza (trizmus, risus sardonicus) *Krči nato
descendirajo: napet trebuh, bolečine v križu, opistotonus

Botulizem Clostridium botulini – Nevrotoksini A do G, v Sloveniji navadno B
*Hrana se onesnaži s sporami, iz njih se razvijejo vegetativne celice, iz katerih se sprošča toksin
*Pri novorojenčkih spore prehajajo v vegetativne oblike v črevesu (spore v medu) *Spore lahko
prehajajo v vegetativne oblike tudi v ranah, kjer se prav tako sprošča toksin (narkomani) *Toksin
zavre sproščanje acetilholina v sinaptično špranjo
Inkubacija: 6 ur do 8 dni

Znaki: V začetku možne prebavne motnje, Simetrične ohromitve, ki se širijo navzdol:
*Pareza očesnih živcev: moten vid (akomodacija), diplopija, midriaza, nistagmus, ptoza vek,
strabizemđsuhe sluznice *Težave s požiranjem *Otežen govor *Suhost sluznic *Pareze mišic
udov *Obstipacija *Pareza dihalne muskulature- zadušitev! *Vrtoglavica,ortostatska hipotenzija

Okužbe osrednjega živčevja

Gnojni meningitis, Akutni in kronični serozni meningitis, Encefalitis, Subduralni empiem,
Epduralni absces, Možganski absces
Klinična slika meningitisa: Glavobol, Navzea, bruhanje, Vročina, Meningealni znaki
Klinična slika meningoencefalitisa: Meningitis+ Znaki okvare c. živčevja (nevrološki “izpadi”)
(tremor pri klopnem meningoencefalitisu, motne zavesti, žariščni znaki kot je epilepsija…

Gnojni meningitis piogene bakterije: Streptococcus pneumoniae (vse starosti), Neisseria
meningitidis (mladostniki), Haemophilus influenzae (otroci, cepljenje), Listeria monocytogenes
Klinična slika: Hiter, pogosto fulminanten potek, Pogosto motnje zavesti, Dojenčki:
razdražljivost, krči, napeta fontanela Likvor: prašnat, moten ali gnojen, Levkociti (nevtrofilci)
> 1000 x 106/L, glukoza , 40% krvne, beljakovine ↑ Zdravljenje: Antibiotiki, Kortikosteroidi,
Podporno zdravljenje nujno stanje!- zdravljenje v ½ ure po sprejemu!

Serozni meningitis Enterovirusi (coxackie, echo…), Lymska borelioza, TBC (znižana
koncentracija glukoze v lq), Leptospire, Brucele, Zajedavci…

Encefalitis (meningoencefalitis) Virus klopnega meningoencefalitis, Številni različni virusi
v različnih delih sveta, HSV (fokalni, hud potek, aciklovir), VZV, ošpice…, Postinfekcijki
encefelitis (ADEM)
Klopni meningoencefalitis Inkubacija: 3 dni do 28 dni (navadno 7 do 14)
Znaki: *Lahko prva faza: febrilno stanje, lahko kot angina *Prost interval *Faza
meningoencefalitisa Lahko preprečimo s cepljenjem!

Možganski absces
Hematogeno: iz obnosnih votlin, srednjega ušesa, odontogeno: poškodba, krg posegu

Lymska borelioza Borrelia burgdorferi – Prenašalec klop Ixodes ricinus
Klinična slika: 1.stadij (Erythema migrans, borelijski limfocitom, multipli eritemi,
nevroboreloza) 2.stadij (prizadetost srca, prizadetost sklepov) 3.stadij (kronična prizadetost
sklepov, živčevja, kože: akrodermatitis atrofikans)
Zdravljenje in preprečevanje: *Obramba pred pikom klopov, Antibiotično zdravljenje

Glivične okužbe

*Dermatomikoze *Glivne okužbe sluznic (orofaringealna kandidoza, vulvovaginitis) *Globoke
(invazivne, sistemske) glivne okužbe
Glivične okužbe pri človeku lahko povzroča vsaj 300 različnih vrst gliv, Po presaditvi srca 3-krat
večja smrtnost zaradi glivnih kot zaradi B ali V okužb, 36% bolnišničnih pljučnic po presaditvi
kostnega mozga povzročajo aspergili, 20% bolnikov po presaditvi jeter zboli v prvih 100 dneh za
glivično okužbo, Smrtnost inv. kandidoze: 30 do 40%, Smrtnost inv. aspergiloze: 50%

Dejavniki tveganja za oportunistične glivne okužbe: *dolgotrajna hospitalizacija – intenzivni
oddelki! *uporaba širokospektralnih antibiotikov *imunska oslabelost (kortikosteroidi,
nevtropenija, AIDS…) *trajni i.v kanal *politravmatizirani P, P po več kirurških posegih
*parenteralna prehrana *SB

Klinično pomembne vrste gliv rodu Candida: C. Albicans, C. tropicalis, C. parapsilosis
C. glabrata, C. krusei
Povrhnje okužbe: *koža *sluznice ( ustna votlina, požiralnik, črevo, sečila in rodila) *kronična
mukokutana kandidoza Invazivne okužbe: akutna oblika, kronična oblika

Aspergili Prisotni povsod v okolju (listje, kompost, kopalnice…), Še posebej – gradbena dela
Klinične slike aspergiloze: otomikoza, okužba obnosnih votlin, bronhopulmonalna aspergiloza,
kronična invazivna aspergiloza, invazivna pljučna aspergiloza, aspergiloza osrednjega živčevja,
vnetje srčnih zaklopk, kosti, kože…

Invazivna aspergiloza- nevarnostni dejavniki *Nevtropenija *Kortikosteroidi *Presaditve

*Hematološki malignomi *Citotoksična terapija *Napredovali AIDS
Mukormikoze Glive reda Mucorales (Rhizopus spp., Cuninghamella, Saksenaea,
Apophysomyces…) rinocerebralna oblika je najpogostejša pri SB s ketoacidozo, okužbe pljuč in
osrednjega živčevja, podobno aspergilozi: okvara žil, nekroza, Mukormikoza očnice

Kriptokokoza: AIDS, drugi imunsko oslabeli bolniki, meningitis, pljučnica, kožne spremembe
Okužbe s pneumocystitis jirovecii: pljučnica, razsoj, AIDS, nedonošenčki, ?zdravi,
Pneumocystis carinii pljučnica pri otroku
Glivični endokarditis

Sepsa – Sistemski vnetni odgovor
Znaki: (potrebna 2 od naštetih) T > 38 °C ali < 36°C; Fr. dihanja > 20/min ali PaCO2 < 32; Pulz >
90/min; Levkociti > 12 000 mm3 ali < 4 000/mm3 ali > 10% nezrelih oblik

Huda sepsa = sepsa s prizadetostjo delovanja organov

Septični šok = hipotenzija zaradi sepse kljub vnosu tekočin + znaki slabe prekravitve organov

Večorganska odpoved = moteno delovanje organov, ki zahteva ukrepanje, pri P s sepso

Povzročitelji: Doma: *Staphylococcus aureus *Streptococcus pneumoniae *Escherichia coli

Bolnišnici: *proti meticilinu odporni stafilokoki *odporne enterobakterije *Pseudomonas
aeruginosa *Acinetobacter spp. *Glive rodu Candida

Patogeneza *možgani- slaba prekrvavitev *srce- citokini slabijo delovanje srca *krvni obtok-
mimo tkiva *pljuča- p.edem *ledvice- slaba prekrvavitev, edem *ožilje- poškodba ž.stene,
moteno strjevanje

Klinična slika sepse: *CŽS- zaspanost, zmedenost, euforija *Kri- krvavitve v podkožju,
sluznicah, vbodnih mestih *dihala- d s pomožno musculaturo, pospešeno, plitko, RTG-pc:
difuzno nehomogeno zasenčenje (ARDS)

Zdravljenje: *antibiotično, *podporno (dopamin, noradrenalin, prehrana, ventilacija)
*protivnetno- kortikosteroidi: *citokini in druge snovi

P s sepso moramo začeti zdraviti čimprej, vsaj v 1 uri po sprejemu!

Hepatitis = vnetje jeter

Neinfekcijski vzroki: etanol, avtoimuni hepatitis, zdravila
Infekcijski vzroki: Hepatitis A, B, C, D, E, CMV, EBV…kala-azar, tuberkuloza
Klinična slika: *Preikterična faza (nekaj dni): slabo počutje, anoreksija, gripi podobna bolezen z
vročino, bolečinami po mišicah in sklepih, artritis, bolečine v d. zg. kvadravtu trebuha *Ikterična

faza: rumenico na beločnicah, temen urin, lahko svetlo (aholično) blato, pruritus, praske po koži,
lahko palpatorno občutljiva jetra

Hepatitis A Inkubacija: 4 t (fekalno-oralno – voda) *Zelo kužno: majhni otroci, hrana, voda
*Potek nav. blag *Trajanje bolezni 2-3 m *Možne ponovitve v 6 mesecih *Zelo redko poteka
fulminantno *NIKOLI – kronično Diagnoza: IgM anti HAV Zdravljenje je simptomatsko

Preprečevanje: pasivna zaščita z imunoglobulini in cepljenje

Hepatitis B Inkubacija: 12 t (spolno, telesne tekočine, igla)

Simptomatika 1-3 mesece, transaminaze se normalizirajo kasneje, virus perzistira v jetrih do 10 l

Kronično poteka 5 do 90% primerov, 1% poteka fulminantno, jetrna odpoved

Zdravljenje akutnega poteka je simptomatsko Zdr. kroničnega lamivudin, adefovir, entecavir

Preprečevanje: pasivna zaščita z imunoglobulin in cepljenje (zdravstveni delavci!)

Hepatitis C Inkubacija: 6 do 10 t (z iglo-uživalci drog, redko spolno, z matere na plod)

*Le 25% -simptomatsko akutno fazo *50 do 75% bolnikov ima kroničen potek

Nihanje transaminaz, nespecifični klinični znaki, različne oddaljene manifestacije: ledvice, koža,
Pogost potek v cirozo, Ca, Tx Zdravljenje: ribavirin+ pegilirani interferon Cepiva ni!

Hepatitis D Inkubacija: 12 t (Okužijo se P, okuženi z virusom hepatitisa B, spolno, telesne
tekočine, igla) *Pri uživalcih drog lahko povzroči jetrno odpoved

Hepatitis E Inkubacija: 4 tedne (fekalno-oralno, V tretjem svetu) Bolezen podobna hepatitisu A
Fulminanten potek možen pri nosečnicah, Ni cepiva

Spolno prenosljive okužbe

Uretritis Chlamydia trachomatis in Neisseria gonorrhoeae

Gnojni ali sluzav izcedek iz penisa pri moškem in piurija pri ženski
Diagnostika *Pregled izcedka *Pregled prve porcije urina *PCR ali kultura *Upoštevati možnost
dvojne okužbe! Zdravljenje antibiotično- GU in NGU (ceftriakson + azitromicin)

Vnetna bolezen male medenice C. trachomatis ali N. gonorrhoeae, redkeje streptokoki skupine
B, E. coli, K. pneumoniae, anaerobi, Menstruacija omogoči prehod bakterij skozi maternični vrat:
večina PID 7 dni po menstruaciji

Klinična slika *Bolečina v sp.delu trebuha *Lahko krvavitev, izcedek iz nožnice in vročina

Diagnoza: *klinični ginekološki pregled (bolečina) *kri- parametri vnetja *pregled izcedka iz
nožnice in urina* UZ- absces zdravljenje- antibiotično Posledice: infertilnost, kronična bolečina,
ektopična nosečnost

Genitalni ulkusi *Herpes simpleks *Sifilis (lues, trdi čankar) *Šankroid *Lymphogranuloma
venereum *Donovanosis

Siflis- lues Treponema palidum Inkubacija: 3 tedne- Klinična slika: *Prva faza: neboleč čvrst
ulkus *Sekundarni sifilis (pri 30% simptomatsko): Izpuščaj po vsem telesu, Lisasta alopecija,

Generaliziran limfadenitis, Bazilarni meningitis s prizadetostjo možg. Živcev, Hepatitis
*Latentno obdobje: 20 do 30 let *Pozni sifilis: Nevrolues: vnatje žil v osrednjem živčeju: zgodnji
CVI, osebnostne spremembe, psihiatrične motnje, žariščna nevrološka prizadetost, tabes dorzalis:
ataktična hoja, senzibilitetne motnje, sevajoče bolečine, impotenca; Kardiovaskularni sifilis:
prizadeta media žil Pozne benigne gume: tumorozne mase v številnih organih

Diagnostika: Specifične in nespecifične serološke preiskave Zdravljenje: penicilin
Papularne lezije, genitalne bradavice Condylomata acuminata (HPV)

*Prekancerozne lezije *Različna topična zdravljenja *Cepljenje
HIV, AIDS

Patogeneza HIV: *Receptoriji za HIV so predvsem CD4 molekule na površini določene
subpopulacije T limfocitov *HIV okužba zmanjša število CD4 pozitivnih celic s 1000/mm3 za 70
na leto, pri 200 CD4/mm3 se pojavijo oportunistične okužbe *Genetski in drugi faktorji vplivajo
na progres bolezni: hitreje v zgodnji in pozni starosti *Z množenjem virusa raste tudi imunski
odgovor, ki pa ni zelo uspešen virus okuži prav tiste T celice, ki so odgovorne za odgovor, z
mutacijami se uzogiba imunskemu odgovoru *Ko virus v krvi po uspešnem zdravljenju ni več
prisoten, ostaja v tako imenovanih rezervoarjih

Klinična slika primarne HIV okužbe Inkubacija 2 do 4 tedne (lahko 10)

Znaki: *Začetek je lahko nenaden: vročina, boleče rdeče žrelo brez eksudata ali povečanih tonzil
*Boleče razjede po ustih in spolovilih *Difuzna limfadenopatija *Težave s prebavo, anoreksija,
driska *Rožnat makulopapulozen izpuščaj *Glavobol in serozni meningitis *Utrujenost mesece

Laboratorijska diagnostika HIV okužbe: *Določanje protiteles *Zelo dobra senzitivnost in
specifičnost *Potrditveni testi zaradi možnih večinoma adminsitrativnih napak *Protitelesa se v
95% pojavijo 90 dni po okužbi *Dokler se ne pojavijo protitelesa, lahko določamo antigene (p24)
ali RNA (PCR)

Stadiji HIV okužbe: *Asimptomatsko ob., perzistentna generalizacija limfadenopatija, akutna
okužba *Simptomatsko ob. *Indikatorke bolezni na AIDS

Oportunistične okužbe, s katerimi pri bolniku s HIV postavimo diagnozo AIDS: *kandidoza
požiralnika,traheje,bro Kriptokokoza nhov, pljuč * Invazivni rak na materničnem vratu

* Izvenpljučna kokcidioidomikoza * Kriptosporidijska driska > 1 mesec * Izvenpljučna
histoplazmoza * CMV izven limfatičnih organov * Mukokutani herpes ali sistemska okužba >

1 mesec * HIV demenca * HIV wasting syndrome * Isospora belli infekcijs z drisko > 1 mesec

*Kaposi sarkom * Limfom (Burkitt, imunoblastni, primarni v OŽS) * MAI diseminirana okužba

* TBC * Nokardioza * Pneumocystis jirovecii pljučnica * Ponavljajoče se bakterijske pljučnice

*PML * Ponavljajoča se bakteriemija s Salmonella spp. * Strongiloidiza, ekstraintestinalna

*Toksoplazmoza notranjih organov * Hujšanje zaradi HIV

Zdravljenje HIV *Kombinacija vsaj 3 zdravil *Prvo zdravljenje naj bo kar se da učinkovito

*Mnogi stranski učinki in součinkovanja zdravil *P naj razume zdravljenje *Sodelovanje P in
redno jemanje je nujno za učinek zdravljenja *Nadzorovati moramo število kopij in CD4 celic

Zdravila za HIV *Nukleozidni inhibitorji reverzne transkriptaze (NRTI) (zidovudin, abakavir,
didanozin, emtricitabin, lamivudin, stavudin, tenofovir *Nenukleozidni inhibitorji reverzne
transkriptaze (NNRTI) (efavirenz, nevirapin) *Proteazni inhibitorji (PI) (amprenavir, darunavir,
indinavir, lopinavir/ritonavir, nelfinavir, sakvinavir, tipranavir *Zaviralec fuzije (enfurtivid)

*CCR5 inhibitorji (maraviroc) in integrazni inhibitorji (MK-0518)

Oportunistične okužbe dihal *Bakterijske pljučnice (običajni povzročitelji)

*Pneumocystis jirovecii *TBC *Kaposi *Intersticijska limfoidna pneumonia

Oportunistične okužbe prebavil: *Usta: soor, levkoplakija, afte *Ezofagus: soor, ulkusi (CMV,
HSV) *Tanko črevo: kriptosporidij, izospora, enterocitozoon, slamonela, šigela, kampilobakter,
maligni limfom *Žolčevodi: CMV, kriptosporidij, mikrosporidij, HIV? *Jetra: hepatitisi (MAI)

*Debelo črevo: CMV. HSV

Oportunistične okužbe osrednjega živčevja: *Toksoplazmoza *Limfom *PML (JC virus)

*Kriptokokni meningitis *HIV encefalopatija/demenca *HIV meningitis *CMV encefalitis

Okužbe in druge spremembe kože pri HIV: *Akutna HIV okužba *Oralna levkoplakija *Kaposi
sarkom *Bacilarna angiomatoza *Herpes zoster *Seboroični dermatitis *Akutni kondilomi

*Moluscum contagiosum *HSV *Prurigo nodularis

Okužbe pri imunsko oslabelih

Prirojeno: zgodaj v otroštvu (le splošna spremenljiva hipogamaglobulinemija kasneje)
Pridobljeno: *bolezni (krvotvorni, limfni organi, sladkorna bolezen) *zdravila (kortikosteroidi,
citostatiki, imunosupresivna zdravila) *razvade *poškodbe

Pristop k bolniku z imunsko oslabelostjo

*nevarni tudi sicer medicinsko nepomembni mikroorganizmi = širok spekter povzročiteljev

*več okužb hkrati *oslabel imunski odgovor = težavna serološka diagnostika *pomen osamitve
povzročitelja neposredno iz vnetega področja

Mehanizmi obrambe: Nespecifični: *nepoškodovana koža in sluznice *normalna bakterijska flora
*fagociti *komplement *posredniki vnetja Specifični: *celična imunost *humoralna imunost

Okvara humoralne imunosti *prirojeno pomanjkanje IgA (1/500) *multipli mielom *kronična
limfocitna levkemija *Waldenstromova makroglobulinemija *nefrotski sindrom *opekline
*citotoksična kemoterapija *kronična reakcija presadka proti prejemniku *prehodno po
presaditivi kostnega mozga

Okužbe: (Motena opsonizacija, aglutinacija in liza bakterij)
*Bakterije (bakterije z ovojnico (pnevmokoki, H. influenzae), mikoplazemski artritisi,

Campylobacter jejuni *virusi (enterovirusi, virusi hepatitis) praživali (Giardia lamblia)
Zdravljenje *širokospektralni antibiotiki *nadomestno zdravljenje z imunoglobulini
*imunoglobulini pri sepsi novorojenčka *imunoglobulini pri sepsi odraslega bolnika (?)

Motnje celične imunosti *okužba s HIV *T-celične levkemije *okužbe z virusi: EBV, CMV
*zdravila: citotoksični kemoterapevtiki, ciklosporin A, kortikosteroidi
okužbe dihal in sistemske okužbe *Legionella spp., Nocardia spp., mikobakterije *Pneumocystis
jirovecii *Toxoplasma gondii * citomegalovirus, virus herpes simpleks, varicela-zoster virus,
adenovirusi, respiratorni sincicijski virus in virus ošpic
okužbe osrednjega živčevja *Listeria monocytogenes, Mycobacterium tuberculosis, Treponema
pallidum *T. Gondii *Cryptococcus neoformans *citomegalovirus, polioma virus JC (PML)
okužbe prebavil *Salmonella spp. *Cryptosporidium spp., Microsporidium spp., Isospora belli

Motnje fagocitoze *nevtropenije *presnovne motnje: uremija, sladkorna bolezen, alkoholizem
*mielodisplastični sindromi *stanje po odstranitvi vranice ali motnje v delovanju vranice

Okužbe z mikroorganizmi, ki običajno poseljujejo kožo in sluznice (*stafilokoki, streptokoki
*enterobakterije, Pseudomonas aeruginosa *anaerobi *herpes simpleks *kandida (aspergili,
mukor)

Okužbe po presaditvi čvrstih organov

V ospredju motnja celične imunosti zaradi imunosupresivnega zdravljenja

V prvem mesecu: *okužbe povezane s kirurškim posegom *bolnišnične okužbe *bakterije, virus
herpes simpleks (aciklovir) Od 2 do 6 meseca: značilni povzročitelji: citomegalovirus, P. carinii,

Aspergillus spp., Nocardia spp., T. gondii in L. Monocytogenes *ponoven izbruh: tuberkuloza in
virusni hepatitisi Kasneje: povzročitelji okužb so vedno bolj podobni povzročiteljem okužb pri
zdravih (razen GVHD), pasavec

Okužbe po presaditvi kostnega mozga *v prvem mesecu: nevtropenija *30 do 100 dni: okvara
limfocitov T *po 100 dneh: prizadetost humoralne imunosti in delovanja makrofagov
Imunske motnje zaradi kortikosteroidov *tanjšanje kože in sluznic in slabo celjenje ran:
nespecifična imunost *zaviralni vpliv kortikosteroidov na nastanek citokinov: aktivacija
limfocitov T, granulocitov im enojedrnih makrofagov *okužbe pogostejše

Imunske motnje pri sladkornih bolnikih *prizadetost nespecifičnih mehanizmov obrambe
zaradi okvare ožilja in perifernega živčevja *moteno delovanje fagocitov in komplementa
*okužbe mehkih tkiv pogosto povzroča več aerobnih in anaerobnih mikroorganizmov hkrati

*pogosto okužbe s S. Aureus *vnetja sečil: po Gramu negativni enterični bacili in kvasovke
*redki hudi okužbi pri sladkornih bolnikih: otitis externa maligna (P. aeruginosa) in
rinocerebralna mukormikoza

Okužbe pri bolnikih, ki prekomerno uživajo alkohol *motena zavest, slab refleks kašlja in
zapiranja grla: aspiracije želodčne vsebine *slaba prehranjenost bolnikov, način življenja, slaba
higiena *okvara jeter *alkohol neposredno okvarja delovanje makrofagov, komplementa in
celično imunost najpogostejše okužbe: vnetja kože, bakterijske pljučnice (pnevmokoki, mešana
aerobna in anaerobna flora, Legionella spp.), tuberkuloza

Okužbe pri politravmatiziranih *nekoliko prizadete vse veje imunosti *prizadetost ni tolikšna,
da bi se razvile okužbe, značilne za posamezno vrsto imunske oslabelosti *večji pomen dodatnih
dejavnikov: osnovna bolezen, starost dodatni dejavniki tveganja: bivanjev CIT-u , i.v kanal,
umetno predihavanje, nekritična uporaba širokospektralnih antibiotikov

Bolnišnične okužbe (Delež P z bolnišnično okužbo: 4,6%)

Okužbe sečil: 1,2%, Pljučnica 1,0%, Okužbe kirurških ran 0,7%, Sepsa 0,3%

Bolnišnična pljučnica: >48 ur po sprejemu v bolnišnico

Z zdravstvom povezana pljučnica: *i.v. zdravljenje, oskrba rane ali kemoterapija v zadnjih
30 dneh *Nastanitev v negovalni ustanovi *Hospitalizacija vsaj 2 dni v zadnjih 90 dneh

*Hemodializa Etiologija bolnišnične pljučnice *-5 dni po sprejemu: še prisotna običajna flora
dihal, povzročitelji podobni kot pri zunajbolnišnični pljučnici *Po 5 dneh: odporne bolnišnične
bakterije Diagnostika Na bolnišnično pljučnico pomislimo ob novonastalem ali napredovalem
infiltratu na pljučih bolnika s kliničnimi znaki okužbe: povišano telesno temperaturo, gnojnim
izmečkom, levkocitozo, zmanjšano oksigenacijo *RTG pc: težavno, bolnik ležeč, druge
spremembe na pljučih (zastoj) *Krvne preiskave za vnetje *Sputum, aspirat traheje, BAL,
krtačenje bronhov z zaščiteno krtačo Zdravljenje *Antibiotiki *Deeskalacija: širokospektralni
antibiotik, ki ga po prejemu mikrobioloških preiskav kužnin, odvzetih PRED začetkom
antibiotičnega zdravljenja, ustrezno zamenjamo za ožjespektralnega!

Preprečevanje: “care bundle” = Sveženj zdravstvenih ukrepov s katerimi, če jih izvajamo skupaj,
pravilno in dosledno, bistveno izboljšajo izid zdravljenja in varnost bolnika.
*Položaj bolnika *Preprečevanje globoke venske tromboze in stresnih ulkusov *Dnevna
prekinitev sedacije *Čimprejšnji prehod na spontano dihanje (dnevno preizkušanje)

Bolnišnične okužbe sečil *Najpogostejša bolnišnična okužba *V 80% – urinski kateter

*Večinoma gre za endogeno okužbo Nevarnostni dejavniki: *Trajanje kateterizacije *Ženski
spol *Starost *SB *Okvara ledvic *Druge okužbe *Napake pri vstavljanju katetra Povzročitelji:
E.coli, druge odporne bolnišnične bakterije, Candida spp.

Asimptomatične bakteriurije pri kateteriziranem bolniku ne zdravimo

Najdba bakterij v urinu pri kateteriziranem bolniku ne pomeni okužbe – za diagnozo in
posledično zdravljenje so potrebni še drugi simptomi/znaki bolezni

Preprečevanje *Omejevanje rabe urinskih katetrov *LE IZJEMOMA ZA INKONTINENTNE!
*Pravilno vstavljanje katetra *Pravilno ravnanje s katetrom *Redno preverjanje, ali je kateter
potreben! *Redno jemanje vzorcev urina za mikrobiološke preiskave ni potrebno!

Okužbe kirurške rane

Nevarnost za okužbo = (Koncentracija bakterij X virulenca bakterij) / Odpornost gostitelja
(ESCAPE) Odporne bakterije, povzročiteljice bolnišničnih okužb

o E: enterokoki, odporni proti vankomicinu → VRE
o S: MRSA→ meticilin rezistenten Staphylococcus aureus
o K: Klebsiella pn. In E. coli, ki izločajo ESBL
o A: Acinetobacter spp.
o P: Pseudomonas aeruginosa
o E: Enterobacter spp.

(ESCAPE): C= Clostridium difficile

MRSA Staphylococcus aureus, odporen proti meticilinu (oksacilinu), Odpornost proti
meticilinu pomeni odpornost proti vsem betalaktamskim antibiotikom (penicilini, cefalosporini,
krabapenemi) Učinkovita zdravila: vankomicin, teikoplanin, daptomicin, linezolid (slabša
učinkovitost, omejenne indikacije, stranski učinki) Že sevi, odporno proti vankomicinu,
daptomicinu, linezolidu…

VRE Proti vankomicinu odporni enterokoki: Enterococcus faecium
Zdravljenje: Zelo malo učinkovitih antibiotikov: daptomicin, linezolid
ESBL so encimi, betalaktamaze, ki razgradijo vse cefelosporine- izločajo jih enterobakterije:

Klebsiella spp. E. coli, Proteus spp., Morganella spp.
Zdravlljenje:.Še učinkovita zdravila: karbapenemi (Na jugu Evrope že sevi, ki izločajo
karbapenemaze)

Pseudomonas aeruginosa *Zelo oportunistična bakterija, posebej nevarna za imunsko oslabele,
opečence, vse bolnike, ki imajo nerešljiv osnovni problem, ki pomeni nevarnost za okužbe *Zelo
virulentna bakterija *Spreminjanje občutljivosti med zdravljenjem *Tudi pri nas sevi, ki so
občutljivi le že za antiseptik kolistin *V Evropi že proti kolistinu odporni sevi
Acinetobacter spp. *Oportunist *Patogenost različna, odvisno od gostitelja *Sevi v Sloveniji
občasno še občutljivi za amikacin ali ampicilin s sulbaktamom ali imipenem *V Evropi že proti
vsem antibiotikom odporni sevi

Preprečevanje bolnišničnih okužb: *Osamitev bolnikov *Barierna zaščita *Nadzor nad
koloniziranostjo z odpornimi mikroorganizmi *Dekolonizacija *Higiena rok *Higiena okolja
*Specifični ukrepi za preprečevanje bolnišničnih okužb *Smotrna raba antibiotikov