Kronična obstruktivna pljučna bolezen je bolezensko stanje, za katerega je značilen zmanjšan pretok zraka v dihalnih poteh, ki ni povsem reverzibilen. Zmanjšanje pretoka zraka je običajno napredujoče in ga spremlja nenormalen vnetni odziv v pljučih na škodljive delce in pline. Cigaretni dim je dejavnik tveganja, ki največ prispeva k razvoju KOPB. Eliminacija tega dejavnika tveganja je najpomembnejši korak k preprečevanju bolezni. Spirometrija je osnovna preiskava za diagnozo in nam da pomembne informacije o stopnji patoloških sprememb pri KOPB. Glede na izvid spirometrije klasificiramo težavnostne stopnje KOPB v štiri stopnje; I.-blaga, II.- zmerna, III.- huda, IV.- zelo huda. Značilni simptomi KOPB so kronična in napredujoča dispneja, kašelj in nastajanje izmečka. Za zdravljenje KOPB uporabljamo predvsem bronhodilatatorje in protivnetna zdravila v kombinacijah glede na stopnjo bolezni (Župec, 2012).
Tako kot pri vseh kroničnih boleznih je tudi pri kronični obstruktivni pljučni bolezni poučevanje bolnika bistvenega pomena in je sestavni del zdravljenja. Seznanjanje bolnika z boleznijo ne izboljša pljučne funkcije ali telesne zmogljivosti, pač pa poveča sposobnost obvladovanja bolezni in izboljša kakovost življenja. Poučevanje mora biti prilagojeno socialnemu okolju ter intelektualnim sposobnostim bolnika in zdravstvenih delavcev. Predvsem mora biti bolnik seznanjen z naravo bolezni: kaj jo povzroča, kako napreduje, kako jo je mogoče preprečevati, ali upočasniti poslabšanje pljučne funkcije, kakšni so možni zapleti, kakšna je vloga zdravstvenih delavcev in bolnika samega ter možnosti samozdravljenja, zdravljenje na domu in v bolnišnici. Bolniku pomaga zmanjševati težave z dihanjem ter ga ozavešča o pravilnem jemanju zdravil. Seznani ga z zdravljenjem in rehabilitacijskimi programi. Izobraževanje je vsaj delno uspešno glede prenehanja kajenja (Debeljak, 2003).
Reševanje problema
Bolnike moramo naučiti živeti z boleznijo. Naučiti se morajo pravilnega odnosa do sebe, bolezni, svojcev in zdravstvenih delavcev. Pri tem jim je v pomoč in oporo medicinska sestra. Razložimo jim zgradbo in delovanje dihalnega sistema, spremembe na dihalnih poteh, potek bolezni in učinke zdravljenja, ti so predvsem daljše preživetje in izboljšana kakovost življenja. Bolnike poučimo o delovanju in možnih okvarah na viru kisika, njihovem vzdrževanju, praktični uporabi katetrov in njihovem čiščenju, ureditvi stanovanja in okolice, higiensko-dietetskem režimu, kako si sam pomaga pri zdravljenju in o obiskih medicinske sestre na dom (Sovič, 2011).
Najpomembneje je, da posameznik čimprej popolnoma preneha s kajenjem cigaret. Opustitev kajenja dolgoročno prinese večje pozitivne učinke na pljučno funkcijo kot zdravila. V največji meri naj se bolnik izogiba okužb (virusnih, bakterijskih). Priporočeno je redno letno cepljenje proti gripi ter občasno proti pnevmokoku. Hkrati je pomembno, da oseba ne jemlje antibiotikov, če ne gre dokazano za bakterijsko okužbo, saj prepogosta uporaba antibiotikov povečuje odpornost bakterij. Izogibati se je treba zaprtih javnih prostorov v času epidemij viroz, predvsem v hladnih mesecih. Zaželeno je, da izvaja posebne dihalne vaje, vaje za izkašljevanje in krepitev dihalnih mišic. Dihalne mišice so zelo pomemben del dihalnega sistema. Z rednimi vajami za njihovo krepitev (demonstrirajo jo fizioterapevti) zmanjšamo občutek težke sape ter izboljšamo učinek izkašljanja nabrane sluzi v bronhijih. Predpisuje se redna telesna aktivnost. Dokazano je, da zmerna telesna vadba izboljša pljučno funkcijo in telesno zmogljivost. Hujše stopnje bolezni namreč poleg dihalnih mišic pomembno prizadenejo tudi ostale mišice telesa. Osebe s KOPB so tako vse manj fizično aktivne, manj se gibljejo na svežem zraku in so bolj podvržene okužbam. Ne smemo zanemariti tudi socialnega vidika – skrb za fizično kondicijo in druženje z ljudmi sta dejavnika, ki bistveno zmanjšujeta možnost pojava depresije, ki je pri hujših stopnjah bolezni pogosta in pomembno vpliva na kvaliteto življenja. Vsekakor pa se je pred začetkom vadbe pametno posvetovati z zdravnikom. Priporočljivo je skrbeti za kvalitetno prehrano. Kronični pljučni bolniki so nagnjeni k hujšanju, kar je slabo. Življenje oseb s KOPB, ki imajo podpovprečno težo, je krajše od tistih z normalno težo. Hujša se namreč tudi v mišice, ki so, kot že vemo, zelo važne za dihanje. V veliko pomoč pri izbiri prave hrane in ustrezne kalorične vrednosti živil so nam lahko dietetiki.
Kritično mnenje
[wp_ad_camp_1]
Zdravstvena vzgoja bolnikov s KOPB in njihovih svojcev je zelo pomembna pri obvladovanju bolezni. O njihovi bolezni jih je potrebno poučevati ob vsakem stiku z nami, vključevati jih moramo v rehabilitacijske programe, dati jim moramo gradivo v tiskani obliki, še boljše so šole KOPB. Na Kliniki Golnik šolo KOPB izvajajo diplomirane medicinske sestre, socialna delavka, psiholog in dietetik. Udeleženci šole pridobijo osnovna znanja o dejavnikih tveganja in znakih KOPB, zdravljenju in diagnostiki bolezni, znakih poslabšanja, pravilnem in rednem jemanju zdravil in preverjanju tehnik vdihovanja inhalacijskih zdravil. Izvajajo tudi šolo za bolnike, ki potrebujejo trajno zdravljenje s kisikom na domu in njihovim svojcem. Pridobijo osnovna znanja zgradbe in delovanja dihalnega sistema in se seznanijo z ravnanjem s koncentratorjem, namestitvijo nosnih katetrov, njihovo menjavo in čiščenjem.
Viri:
Debeljak A. Kronična obstruktivna pljučna bolezen. Med Razgl:2003:42:257-76.
Župec M. Kajenje v povezavi z nastankom kronične obstruktivne pljučne bolezni: [diplomsko delo]. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede;2012.
Uradna spletna stran Klinike Golnik: