Hemoragična mrzlica EBOLA je večinoma smrtna in obsega številne simptome, npr. mrzlico, bruhanje, drisko, splošno slabo počutje ter bolečine v mišicah in sklepih, včasih tudi notranje in zunanje krvavitve. Smrtnost je izredno visoka, pri človeku odvisno od virusnega podtipa od 50% do 89%. Neposredni vzrok smrti je največkrat hipovolemični šok ali odpoved organov.

Ebola je bolezen, ki jo povzroča ebolavirus. Simptomi se običajno pojavijo dva dni do tri tedne po okužbi z virusom, in sicer vročina, boleče grlo, bolečine v mišicah in glavoboli. Sledijo slabost, bruhanje in driska, skupaj z zmanjšanim delovanjem jeter in ledvic.

Takrat se pri nekaterih bolnikih pojavijo tudi zunanje in notranje krvavitve. Do okužbe z virusom lahko pride pri stiku s krvjo ali telesnimi tekočinami.

Preživeli moški lahko bolezen širijo s semenom skoraj dva meseca. Za postavitev diagnoze se običajno najprej izločijo druge bolezni s podobnimi simptomi in znaki, kot so malarija, kolera in druge virusne hemoragične mrzlice. Diagnozo potrdijo z dokazom prisotnosti virusnih protiteles, virusne RNA ali samega virusa v krvi.

Za bolezen ni posebnega zdravljenja. V prizadevanju za pomoč se okuženim osebam dajejo bodisi raztopina za peroralno rehidracijo (nekoliko sladka in slana voda za pitje) ali intravenske tekočine. Bolezen ima visoko umrljivost – za njo umre od 50 % do 90 % okuženih.

ZNAKI IN SIMPTOMI

Znaki in simptomi okužbe z ebolavirusom so sprva podobni znakom okužbe z gripo: utrujenost, povišana telesna temperatura, glavobol, bolečine v sklepih, mišicah in trebušne bolečine. Bruhanje, driska in neješčost so prav tako pogosti znaki. Manj pogosti simptomi vključujejo boleče grlo, bolečine v prsih, kolcanje, oteženo dihanje in požiranje. Povprečen čas med okužbo in začetkom simptomov je od 8 do 10 dni, variira pa lahko tudi med 2 in 21 dnevi. V približno 50 % primerih se pojavijo tudi kožni izpuščaji.

Začetni simptomi so podobni malariji, mrzlici denga in drugim tropskim boleznim, nato bolezen napreduje do faze krvavitev.

V 40 do 50 % primerov se pojavijo krvavitve iz sluznic (npr. gastrointestinalnega trakta, nosu, nožnice, dlesni). V tej fazi, ki se ponavadi začne od 5 do 7 dni po pojavu prvih simptomov, se lahko notranje in podkožne krvavitve kažejo z rdečimi očmi ali prisotnostjo krvi v izbruhku. Krvavitve v koži lahko vodijo do petehij, purpure, ekhimoz in hematoze (še posebej na mestih injekcijskih vbodov).

Krvavitve se kažejo v krvi, prisotni v blatu in izbruhanini, ter pri kašlju. Močne krvavitve so redke in so ponavadi povezane s prebavno cevjo. V splošnem pojav znakov, povezanih s krvavitvami, pogosto povezujemo s slabšo prognozo. Vsi okuženi kažejo znake, povezane s krvnim obtokom. To vključuje tudi koagulopatijo (moteno strjevanje krvi). Če okuženi ne okreva, v 7 do 16 dneh po pojavu prvih simptomov nastopi smrt zaradi odpovedi več notranjih organov.

8. avgusta 2014 je WHO epidemijo razglasila za globalno nevarnost in pozivala vse države, naj prizadetemu območju pomagajo. Vrhovni direktor organizacije je dejal, da prizadete države preprosto niso sposobne zajeziti tako velikega in kompleksnega izbruha ebole. Do sredine avgusta so Zdravniki brez meja opozorili, da je stanje v liberijski prestolnici Monrovija katastrofalno in da se stanje slabša iz dneva v dan. Do konca avgusta se je bolezen razšrila v Nigerijo, o enem primeru pa so poročali tudi iz Senegala.

Zaradi okužbe z Ebola virusno boleznijo (EVB) se je v nekaj mesecih v nekaterih afriških državah okužilo več tisoč ljudi in več tisoč jih je tudi umrlo. Čeprav izbruh te hude bolezni traja že nekaj mesecev, se je z virusom Ebole zunaj teh držav okužilo relativno malo ljudi. Kljub temu se posameznim primerom v Evropi ne bo mogoče povsem izogniti, vseeno pa je tveganje za velik izbruh te bolezni zelo majhno. Evropske države so med najbolje pripravljenimi na svetu za boj proti tej bolezni. Tudi v Sloveniji smo pripravili podobne ukrepe kot številne druge države Evropske unije in redno spremljamo dogajanje po vsem svetu.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) zaradi izbruha Ebola virusne bolezni (EVB), ki se ne umirja, prebivalcem Slovenije odsvetuje vsa nenujna potovanja v Gvinejo, Liberijo in Sierra Leone. Čeprav je tveganje za večino potnikov nizko, pa se lahko poveča za tiste, ki bi potrebovali zdravstveno oskrbo v prizadetih območjih. Poleg tega zaradi preobremenjenosti zdravstvenega sistema in pomanjkanja osebja na teh območjih je lahko dostopnost do zdravstvenih storitev v primeru poškodb ali drugih zdravstvenih težav omejena.

EVB je akutna virusna bolezen z visoko stopnjo smrtnosti. Bolezen se pogosto začne s splošnimi znaki kot so nenadna visoka vročina, slabost, bolečine v mišicah, glavobol. Temu sledijo bruhanje, driska, izpuščaj, okvara ledvic in jeter, v nekaterih primerih notranje in zunanje krvavitve. Diagnozo postavimo z laboratorijsko preiskavo krvi, s katero dokazujemo prisotnost virusa ali protiteles. Izbruh ebole v nekaterih državah Zahodne Afrike je največji doslej.

PRIPOROČILA ZA POTNIKE

Za preprečevanje okužbe z virusom Ebola se priporočajo splošni higienski ukrepi, ki tudi sicer veljajo za potovanja po svetu, kot so izogibanje neposrednim stikom z živimi ali mrtvimi divjimi živalmi, izogibanje uživanju mesa divjih živali, obvezno pranje in lupljenje sadja in zelenjave pred zaužitjem, zaščiteni spolni odnosi in redno umivanje rok. Predvsem pa je za preprečevanje okužbe z virusom Ebola pomembno izogibanje stikom z bolniki oziroma  stikom s krvjo ali telesnimi izločki bolnikov ali umrlih. Najbolj zanesljivo preprečimo okužbo z virusom Ebola tako, da se izognemo krajem, kjer poteka izbruh bolezni.

Potnikom svetujemo naj se:

– izogibajo krajem, kjer poteka izbruh bolezni,
– izogibajo neposrednim stikom z živimi ali mrtvimi divjimi živalmi,
– izogibajo uživanju mesa divjih živali,
– obvezno operejo in lupijo sadje in zelenjavo pred zaužitjem,
– poskrbijo za zaščiten spolni odnos,
redno umivajo roke, pri čemer naj uporabijo milo ali razkužilo,
– izogibajo stikom z bolniki oziroma stikom s krvjo ali telesnimi izločki bolnikov ali umrlih ter stikom s predmeti, za katere je možno, da so okuženi s telesnimi tekočinami bolnikov ali umrlih,
– izogibajo okolju, ki je gosto poseljeno z netopirji, npr. jamam, rudnikom in zakloniščem,
– vnaprej pozanimajo o ustrezni zdravstveni ustanovi na teh območjih,
– si uredijo zavarovanje, ki jim v primeru bolezni ali poškodbe krije evakuacijo v spremstvu zdravstvenih delavcev s prizadetih območij.

Potniki, ki se vrnejo v domovino iz prizadetih držav, svetujemo naj:

– bodo ob vrnitvi domov še 21 dni pozorni na morebitni pojav bolezenskih znakov, .
– v primeru, da so bili na potovanju v neposrednem stiku s krvjo ali drugimi telesnimi tekočinami živih ali mrtvih okuženih oseb ali živali, vključno z nezaščitenimi spolnimi odnosi z bolnikom (tudi če je že okreval), čim prej za nasveto povprašajo svojega zdravnik in ga seznanijo, da smo bili na območju, kjer poteka izbruh EVB.
– v primeru pojava bolezenskih znakov pokličejo zdravnika, ki bo ukrepal v skladu z Navodili za obravnavo bolnikov s sumom na EVB, pred odhodom v zdravstveno ustanovo pa obvestijo osebje, da bo pred sprejemom ustrezno zaščil sebe in ostale obiskovalce.

ZDRAVSTVENA JAVNOST

NIJZ je skupaj s strokovnjaki s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja ter Inštitutom za imunologijo in mikrobiologijo Medicinske fakultete v Ljubljani pripravil NAVODILA ZA OBRAVNAVO BOLNIKA S SUMOM NA EBOLA VIRUSNO BOLEZEN.

V navodilih so poleg natančne definicije bolezni, kriterijev za postavitev suma bolezni in postopka ukrepanja tudi navodila glede napotitive bolnikov v sumom.

Navodila, ki so jih prejeli zdravniki, se bodo po potrebi posodabljala.

LETALIŠČA IN PRISTANIŠČE

Obstaja tudi možnost, da bi potnik v Slovenijo prišel preko mednarodnega letališča Brnik in tudi preko pristanišča v Kopru, zato smo na NIJZ pripravili oziroma obnovili Smernice za ukrepanje v pristanišču v Kopru in na letališču v Ljubljani. V smernicah so natančno opredeljena navodila glede postopanja s potnikom, ki bi kazal znake okužbe z Ebolo. V kolikor bi potnik med letom zbolel z vročino, glavobolom ali krvavitvami in prihaja iz območja z izbruhom Ebole ali pa se je tam zadrževal v zadnjih treh tednih, imajo letalski prevozniki natančna navodila, katere ukrepe morajo izvesti že na letalu. Navodila zajemajo tako navodila za osebje na letalu, ki obvešča pristojne letališke službe in posredno preko njih zdravstveno osebje kot postopke in ukrepanja ter protokol, na podlagi katerega bi takšnega potnika prepeljali na Kliniko za infekcijske bolezni in vročinska stanja v UKC Ljubljana, kjer bi bolnika zdravili.

Ljudje, ki so bili izpostavljeni Eboli, ne bi smeli potovati s komercialnimi potniškimi letali, dokler po izpostavitvi ne mine 21-dnevno obdobje opazovanja pojava simptomov bolezni. Če se pri izpostavljeni osebi v tem obdobju pojavijo bolezenski znaki, oseba poišče zdravniško pomoč in ne sme potovati, dokler ji tega ne odobri zdravnik ali javnozdravstveni delavec, ki je za to odgovoren.

[wp_ad_camp_1]

PRIPOROČILA SVETOVNE ZDRAVSTVENE ORGANIZACIJE ZA DRŽAVE

Odbor za izredne dogodke (Emergency Committee) pri Svetovni zdravstveni organizaciji (SZO) je na srečanju v začetku avgusta 2014 podal priporočila glede izbruha Ebola virusne bolezni (EVB) v zahodnoafriških državah (Gvineji, Liberiji, Nigeriji in Sierri Leone), na podlagi katerih je direktorica SZO razglasila, da izbruh Ebola virusne bolezni predstavlja tveganje za javno zdravje mednarodnega pomena, ki zahteva usklajen mednarodni odziv.

Slovenija sodi v tretjo skupino držav, kjer za zdaj ni aktivnega prenos virusa Ebole in ne meji na prizadete države.

Za vse te države, vključno Slovenijo, zato veljajo naslednja priporočila:

SZO še vedno ne priporoča omejitev mednarodnih potovanj in prometa blaga.

Država naj potnikom, ki potujejo na prizadeta področja, zagotovi ustrezne informacije o tveganjih, ukrepih za zmanjševanje teh tveganj in nasvete, kako ravnati ob morebitni izpostavljenosti virusu Ebola.

Država mora biti pripravljena za zgodnje odkrivanje, preiskovanje in zdravljenje primerov EVB.

Zagotavlja naj ustrezno laboratorijsko diagnostiko EVB. Na letališčih ali glavnih državnih mejnih prehodih naj potnike, ki se vračajo z znanih prizadetih območij in imajo nepojasnjeno vročinsko bolezen, ustrezno obravnavjo v skladu z navodili.

Država naj splošni javnosti zagotovi natančne in ustrezne informacije o EVB in o ukrepih za zmanjševanje tveganja izpostavljenosti virusu Ebola. Država naj bi bila pripravljena tudi na morebitno evakuacijo svojih državljanov (npr. zdravstvenih delavcev), ki so bili izpostavljeni virusu Ebola. Odbor je poudaril tudi, da naj SZO in drugi mednarodni partnerji še naprej podpirajo prizadevanja za učinkovito izvajanje teh priporočil.

NAČIN PRENOSA

Virus Ebola se med ljudmi prenaša preko stika s krvjo in drugimi telesnimi tekočinami in izločki, bolnika ali okuženih živali. Za naravne gostitelje virusa Ebole se smatrajo rastlinojedi netopirji, ki prenašajo okužbo na divje živali, predvsem primate. Okužba se na človeka prenese preko stika z mrtvimi ali bolnimi divjimi živalmi (šimpanzi, gorile, opice …). Med ljudmi se okužba prenaša z neposrednim stikom (skozi poškodovano kožo ali sluznico) s krvjo in drugimi telesnimi tekočinami bolnikov, ali z neposrednim stikom s predmeti, ki so okuženi s temi izločki. Običajni socialni stiki (npr. rokovanje) predstavljajo nizko tveganje za okužbo. Človek postane kužen, ko se pojavijo prvi bolezenski znaki in njihova kri in izločki vsebujejo virus. Po do sedaj znanih podatkih je virus najdlje prisoten v mleku doječih mater in spermijih oziroma semenski tekočini. Dokler je človek brez simptomov, ni kužen.

Najbolj ogrožene skupine ljudi so zdravstveni delavci, ki negujejo in zdravijo bolnike ter družinski člani, ki bivajo skupaj z bolnikom.

Inkubacijska doba

Traja od 2 do 21 dni, v povprečju od 8 do 10 dni.

PRELIMINARNA NAVODILA ZA OBRAVNAVO BOLNIKA S SUMOM NA EBOLA VIRUSNO BOLEZEN ZA ZDRAVNIKE – ZDRAVSTVENE DELAVCE(14.10.2014)

Navodilo je namenjeno vsem zdravnikom za hitro prepoznavo bolnika s sumom na Ebola virusno bolezen in neposredno napotitev, po predhodnem dogovoru, na Kliniko za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana na ustrezno obravnavo in diagnostiko, tako da bo izpostavljenih čim manj zdravstvenih delavcev.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) pozorno spremljamo dogajanje v zvezi z izbruhom Ebola virusne bolezni (EVB), ki je najbolj prizadela nekatere države Zahodne Afrike (Liberija, Sierra Leone, Gvineja, Nigerija). Za pripravo učinkovitih ukrepov proti EVB budno spremljamo dogajanja, povezana z izbruhom EVB ter priporočila Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) in ameriškega Centra za nadzor nad nalezljivimi boleznimi (CDC).
Kljub temu da se izbruh Ebole ne umirja, ocenjujemo, da le-ta še vedno predstavlja majhno tveganje za splošno prebivalstvo Slovenije.

Največje tveganje predstavlja morebitni vnos s potovanjem povezanega primera, ki pa je tudi majhno.

Namen teh navodil je seznaniti vse zdravnike s:
1. kriteriji, na podlagi katerih postavimo sum na EVB,
2. postopki glede obravnave takega bolnika,
3. z navodilom, kam napotiti takega bolnika,
4. z načinom prijave suma na EVB.

Znaki okužbe z Ebola virusom
Za EVB je značilna nenadna povišana telesna temperatura in slabo počutje, ki ga spremljajo drugi nespecifični znaki in simptomi, kot so bolečine v mišicah, glavobol, bruhanje in driska. Pri bolnikih s hudimi oblikami bolezni se pojavijo zunanje in notranje krvavitve, odpoved organov (jeter, ledvic), ki vodijo do šoka in smrti. Stopnja smrtnosti se giblje od 40 do 90 %.
Virus Ebola se prenaša s človeka na človeka prek neposrednega stika s telesnimi tekočinami, kot so kri, urin, znoj, semenska tekočina, materino mleko ali posredno preko stikov s predmeti okuženimi z izločki bolnika. Do okužbe pri človeku lahko pride tudi po stiku z divjimi živalmi (netopirji, primati).

Inkubacijska doba je običajno 8–10 dni (giblje se od 2–21 dni). Bolnik postane kužen in prenaša virus, ko se pojavijo prvi simptomi bolezni (običajno povišana telesna temperatura), kužen je tudi v kasnejši fazi bolezni pa tudi po smrti, če se dotikamo trupla bolnika.
Specifičnega zdravila in cepiva ni, zdravljenje je simptomatsko.

Ključno za uspešno preprečevanje in obvladovanje širjenja bolezni je hitro prepoznavanje suma ali obolelega z EVB ter ustrezna obravnava morebitnih kontaktov, ki naj bi jih bilo čim manj!

KRITERIJI, NA PODLAGI KATERIH POSTAVIMO SUM NA EVB
Zdravstveni delavci morajo biti pozorni na simptome in znake, ki skupaj z epidemiološkim podatkom utemeljujejo sum na EVB. Pri opredelitvi primera uporabljamo trenutno veljavno definicijo ECDC. Merila, ki so uporabljena v tej definiciji, so zelo široka, tako da zajamejo vse obolele z EVB in ne samo tiste, ki so del trenutnega največjega izbruha v Zahodni Afriki. Klasifikacija bolnikov temelji na kliničnih, epidemioloških in laboratorijskih kriterijih in podatku, da je bil bolnik v državah, kjer je tveganje za EVB (t.j. v državah, kjer poteka izbruh) oz. obstaja možnost okužbe izven teh držav (npr. tesen, nezaščiten stik z bolnikom z EVB kjerkoli drugje).

Definicija je namenjena epidemiološkemu spremljanju in ukrepanju. Definicija EVB se ne uporablja za klinično obravnavo bolnika.

Klinična merila
1. Oseba, ki ima ali je imela pred smrtjo:
– povišano telesno temperaturo višjo od 38,6 ‘C (merjena v ušesu)

IN
katerega koli od naštetih simptomov in/ali znakov:
– hud glavobol,
– bruhanje, driska, bolečine v trebuhu,
– nepojasnjene krvavitve,
– večorganska odpoved.

ALI
2. oseba, ki je umrla iznenada in brez jasnega vzroka

Laboratorijska merila

Katerikoli od treh:
– ugotovitev prisotnosti nukleinskih kislin virusa Ebole v kliničnem vzorcu in potrditev s sekveniranjem,
– ugotovitev prisotnosti nukleinskih kislin virusa Ebole v kliničnem vzorcu in dodatna potrditev prisotnosti nukleinskih kislin virusa
Ebola na drugem tarčnem odseku genoma,
– izolacija virusa Ebole iz kliničnega vzorca.

 

Epidemiološka merila

Oseba, ki je v obdobju 21 dni pred pojavom prvih simptomov in/ali znakov
– bila na območjih, kjer se pojavlja EVB1;

ALI
– bila v stiku z bolnikom, pri katerem je EVB verjetna ali potrjena 1 Območja, kjer se pojavlja EVB: območja, kjer je v preteklih 3 mesecih potekal prenos EVB. Ta območja zajemajo Gvinejo, Sierro Leone, Liberijo, Nigerijo in Demokratično Republiko Kongo. Posodobljen seznam območij, kjer se pojavlja EVB, je dostopen na spletni strani CDC na
http://www.cdc.gov/vhf/ebola/outbreaks/2014-west-africa/distribution-map.html

Merila za visoko tvegano izpostavljenost

Zadostuje izpolnitev enega od naštetih meril
– Bližnji stik na razdalji, krajši od 1 m brez uporabe ustrezne osebne varovalne opreme (vključno z zaščito oči) z osebo, ki je verjeten ali potrjen primer EVB in je ob tem stiku kašljala, bruhala, krvavela ali imela drisko.

– Nezaščiten spolni odnos z bolnikom/bolnico ali prebolevnikom/prebolevnico (še 3 mesece po izboljšanju stanja) z verjetno ali potrjeno EVB.

– Neposreden stik s kakršnimkoli materialom, onesnaženim s telesnimi izločki verjetnega ali potrjenega primera z EVB.

– Poškodba kože z ostrim predmetom (npr. injekcijsko iglo), ki je bil onesnažen s krvjo ali drugimi telesnimi tekočinami, telesnimi izločki, tkivi ali drugimi laboratorijskimi vzorci osebe z verjetno ali potrjeno EVB.

– Izpostavljenost sluznic telesnim tekočinam, izločkom, tkivom ali drugim laboratorijskim vzorcem osebe z verjetno ali potrjeno EVB.

– Udeležba pri pripravah na pogreb ali pogrebnem obredu, pri katerem je prišlo do neposrednega stika s pokojnikom, pri čemer izpostavljeni ni uporabljal ustrezne osebne varovalne opreme.

– Neposreden stik z netopirji, glodalci, primati, ki so bili ob stiku živi ali poginuli v/ali iz območij, kjer se pojavlja EVB ali mesom divjih živali iz omenjenih območij.

Sum na okužbo z virusom Ebole postavimo pri bolniku, ki izpolnjuje klinična in epidemiološka merila

ALI

– izpolnjuje eno od naštetih meril za visoko tvegano izpostavljenost in katerega koli od naštetih simptomov in/ali znakov, vključno s povišano telesno temperaturo ne glede na njeno vrednost.

Razvrstitev primera za namene poročanja
Možen primer: se ne uporablja.

Verjeten primer: oseba, ki izpolnjuje klinična merila in merila za visoko tvegano izpostavljenost.
Potrjen primer: oseba, ki izpolnjuje laboratorijska merila.

POSTOPEK Z BOLNIKOM S SUMOM NA EVB
Pri obravnavi bolnika s sumom na EVB upoštevamo postopke in ukrepe za preprečevanje širjenja okužb v zdravstvenih ustanovah. V tem primeru so to ukrepi standardne izolacije, ukrepi za preprečevanje prenosa s stikom (kontaktna izolacija) in ukrepi kapljične izolacije:

http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/mz_dokumenti/delovna_podrocja/zdravstveno_varstv/zdravstveno_varstvo_v_posebnih/NAKOBO_september_2010/MZ_pogl_4_Izolacija_2009.pdf

Obravnava v ambulanti:
Bolniku nadenemo navadno kirurško masko (v kolikor je že nima).
S čistimi rokami si nadenemo osebno varovalno opremo:

1. kombinezon s kapuco – vodoodbojen z varjenimi šivi in z manšetami (dobro, če ima zanko za palec ali prst); kapuce še ne potegnemo čez glavo,

2. zaščitno masko (respirator FFP2 ali N95, lahko tudi FFP3)
– namestimo še kapuco in dobro zatesnimo kombinzon,

3. zaščitna očala (brez prezračevanja); vizir je sprejemljiv le, če je zadosti dolg, da ne pride do kontaminacije od spodaj,

4. vodoodbojno visoko prevleko/pokrivalo za zaščito obuvala in noge razkužimo roke in nadenemo,

5. dvojne kirurške rokavice ali kirurške rokavice in preko njih sintetične nesterilne preiskovalne rokavice (lahko nitrilne, ki so dostopne na tržišču).

Zahteve glede kakovosti:
– Glede na dejavnike tveganja naj bodo rokavice kategorije III z oznako CE 0493 in v skladu s standardi EN 455-1do4;
– AQL (Acceptance Quality Limit) za kirurške rokavice mora biti vsaj 0,65;
– AQL za sintetične nesterilne preiskovalne rokavice naj bo vsaj 1,5;
– Rokavice naj ne bodo pudrane.
– Zaščitni kombinezon mora ustrezati stopnji III in CE tipu 3 ali 4 in standardu EN 14126, če pričakujemo večjo kontaminacijo.

Zaposleni mora uporabljati tudi sicer predpisano zaščitno delovno obleko in obutev.
Pred stikom s pacientom je treba nadeti osebno varovalno opremo v zaporedju, kot je navedeno zgoraj, zaščitne rokavice si nadenemo nazadnje po predhodnem razkuževanju rok.
Slačenje in odstranjevanje osebne varovalne opreme
Pravilno in nadzorovano odstranjevanje osebne varovalne opreme je zelo pomembno.
Paziti moramo, da si ne kontaminiramo sluznic (ustne, nosne in očesne) in morebiti poškodovane kože.

Najbolje je, da nas pri tem usmerja in nadzoruje izkušena oseba, če je le mogoče.

Varovalno opremo odstranjujemo previdno, umirjeno in po naslednjem zaporedju:
1. rokavice,
– roke razkužimo z alkoholnim razkužilom,
– nadenemo nove preiskovalne rokavice,

2. zaščitna očala (napnemo elastiko od zadaj ali razvežemo trakce ali primemo za ročko očal in jih snamemo, ne da bi se jih dotikali od spredaj);

– če smo imeli vizir, ga odstranimo tako, da popustimo trak od zadaj, vizir previdno snamemo, ne da bi se ga dotikali od spredaj in ga odložimo v namensko posodo ali v zabojnik za infektivne odpadke, če je za enkratno uporabo.

3. kombinezon skupaj s pokrivalom za zaščito obuvala,

4. preiskovalne rokavice,

– razkužimo roke,

5. zaščitna maska (respirator FFP2 ali N95, lahko FFP3) – primemo elastiko od zadaj, najprej spodnjo, jo napnemo preko glave in obraza ter popustimo, nato snamemo še zgornjo elastiko, ne da bi se pri tem dotikali maske na sprednjem, morebiti kontaminiranem delu. Takoj zatem si ponovno razkužimo roke.

V primeru, da so roke vidno onesnažene, si jih prej temeljito umijemo z milom in toplo vodo, osušimo in nato razkužimo.
Uporabljeno zaščitno opremo za enkratno uporabo sproti previdno odlagamo kot kužni odpadek v zabojnik za infektivne odpadke.

Zunanjost zabojnika prebrišemo z ustreznim razkužilom in ga nato dodatno vložimo v posebej označeno vrečo. Odpadke odstranjujemo v skladu z zahtevami in navodili, ki veljajo za infektinve odpadke v ustanovi.

Po končanem pregledu ambulanto dobro prezračimo z odpiranjem oken na prosto in razkužimo vse površine, s katerimi je bolnik ali zdravstveno osebje utegnilo priti v stik. Pred čiščenjem in razkuževanjem se je treba ustrezno zaščititi kot pri delu z bolnikom.

Pri tem je dobro, da si nadenemo nepremočljiv predpasnik, po potrebi gumijaste škornje in za zaščito rok preiskovalne rokavice in preko njih nepremočljive gospodinjske rokavice, ki morajo biti dovolj visoke, da ne pride do zatekanja tekočine med delom.

Za površine in opremo je po priporočilih WHO učinkovit 0,5 % natrijev hipoklorit (5000 ppm prostega klora), nekateri navajajo 1 % raztopina (10.000 ppm prostega klora). Zaradi korozivnosti lahko izberemo druga tovrstna razkužila za zdravstvo (bolnišnice), ki so po navodilih proizvajalca učinkovita za viruse brez ovojnice in piše, da delujejo npr. na noroviruse, rotaviruse, adenoviruse ali polioviruse.

Uporabimo lahko tudi kombinirano čistilno–razkužilno sredstvo na osnovi klora in izopropilnega alkohola kot je npr. Surfanios citron ali druga za ta namen učinkovita sredstva.

Začnemo pri najbolj čistih predelih in nadaljujemo do najbolj umazanih/kontaminiranih. Predhodno v primeru večjega onesnaženja površine (razlitje, izbruhanina, driska, kri zaradi zunanje krvavitve) le-to najprej dekontaminiramo tako, da posujemo prašek, ki učinkuje na viruse (npr. na osnovi pentakalijevega bis (peroksimonosulfat) sulfata, natrijevega benzoata in vinske kisline, kot je npr. Perform ali na osnovi neionizirane hipoklorne kisline, kot so npr. granule Izosan G ali ustrezni drugi proizvodi, tudi 1 % Na-hipoklorit, ki ga obilno nanesemo na vpojni material s katerim smo prekrili kontaminirano polje) in pustimo učinkovati po navodilih proizvajalca oz 1 % Na-hipoklorit vsaj 30 minut. Vsebino previdno odstranimo, če je bila kontaminacija obsežna, lahko še enkrat ponovimo postopek, sicer nadaljujemo s čiščenjem in razkuževanjem.

Zelo pomembno je, da pri pripravi in uporabi razkužil upoštevamo navodila proizvajalca le-teh. Razkužilo mora delovati dovolj dolgo, da doseže želeni učinek.

Pripomočke in opremo za večkratno uporabo je treba po uporabi očistiti in razkužiti po navodilih, ki veljajo v ustanovi, upoštevati pa je treba tudi navodila proizvajalca medicinske opreme in pripomočkov. Uporabljamo predvsem pripomočke za enkratno rabo, če je le mogoče.

V primeru, da se embalaža poškoduje ali vsebina zabojnika razsuje, moramo površine razkužiti z razkužilom za površine kot je navedeno zgoraj.

Po končanem čiščenju in razkuževanju odložimo zaščitna sredstva v zabojnik za infektivne odpadke. Roke razkužimo z alkoholnim razkužilom. V primeru vidne onesnaženosti jih pred tem temeljito umijemo z milom in toplo vodo.

Prav tako zgornje ukrepe smiselno upoštevamo tudi pri transportu bolnika, tako glede uporabe osebne varovalne opreme za reševalce, ki pridejo v stik z bolnikom kot ustreznega čiščenja in razkuževanja ter ravnanja s kužnimi odpadki. Za prevoz uporabimo posebno rezervno vozilo, če se le da. Po prevozu bolnika je treba reševalno vozilo ustrezno očistiti in razkužiti kot to velja za prevoz kužnega bolnika.

KAM NAPOTITI BOLNIKA S SUMOM NA EVB
Vse bolnike z upravičenim sumom na EVB napotimo na Kliniko za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana, po predhodni najavi dežurnemu infektologu.

Telefonski številki dežurnega infektologa:
od 7.30 do 15.30: 01-522 8220
od 15.30 do 7.30: 01-522 8112

V kolikor bolnik ne bo najavljen, bo ostal v reševalnem vozilu, dokler ambulanta na kliniki ne bo pripravljena. Glede reševalnih prevozov svetujemo dogovor, da prevoze teh bolnikov opravlja le en prevoznik, da se izpostavlja čim manj ljudi.

NAČIN PRIJAVE SUMA NA EVB
Po Zakonu o nalezljivih boleznih mora zdravnik ob sumu na EVB – verjetni ali potrjeni okužbi z EBV, v treh do šestih urah primer prijaviti na OE NIJZ.

V rednem delovnem času se preliminarna prijava posreduje po telefonu epidemiologu ustrezne OE NIJZ, izven rednega delovnega časa, vključno sobota, nedelja, prazniki, pa na telefonsko številko epidemiologa v pripravljenosti in sicer:

– za območje, ki ga pokrivajo območne enote NIJZ Ravne, Maribor in Murska Sobota: 02 460 23 41
– za območje, ki ga pokrivata območni enoti NIJZ Ljubljana in Kranj: 01 244 15 36
– za območje, ki ga pokrivata območni enoti NIJZ Koper in Nova Gorica: 05 620 34 67
– za območje, ki ga pokrivata območni enoti NIJZ Celje in Novo Mesto: 07 393 41 12
Telefonski prijavi mora slediti prijava v pisni ali elektronski obliki.

OBDUKCIJA POKOJNIH, UMRLIH ZARADI EVB
Obdukcija pokojnih, umrlih zaradi Ebole v primerih, ko ne gre za kaznivo dejanje ali sum kaznivega dejanja, ni potrebna. V primerih, da pa je vmes kaznivo dejanje ali sum na kaznivo dejanje kakršnega koli izvora, je obdukcija obvezna. Opravi se na Inštitutu za sodno medicino v zato posebej opremljeni secirnici. V tej secirnici se opravljajo obdukcije infektivnih trupel. Ostalo ravnanje z infektivnimi trupli je enako kot pri aidsu ter ostalih infekcijah.

Več o eboli in najnovejše informacije na spletni strani CDC

http://www.cdc.gov/vhf/ebola/index.html

Viri:
Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana,
Ministrstvo za zdravje,
Verzija 2 PRELIMINARNA NAVODILA ZA OBRAVNAVO BOLNIKA S SUMOM NA EBOLA VIRUSNO BOLEZEN 8/8,
Inštitut za imunologijo in mikrobiologijo MF Ljubljana,
Nacionalni inštitut za javno zdravje, Center za nalezljive bolezni Ljubljana.