webmd_composite_image_of_sinusesHladna zima je glavno obdobje, ko se pojavijo zamašen nos, vneto grlo ter srbeče in solzeče se oči. Vse to najpogosteje v tem času povezujemo s prehladom, čeprav ni vedno tako. V primeru, da simptomi trajajo dlje kot en teden ali če simptomi prenehajo ob menjavi okolice, gre lahko za alergijo ali sinusitis.

Prehlad povzročajo virusi, alergije pa izpostavljenost alergenom. V obeh primerih so simptomi zelo podobni in vključujejo zamašen nos,kihanje, sopenje ter solzeče se ali srbeče oči. Glavna razlika med alergijo in prehladom je v simptomih, ki se poleg omenjenih pojavljajo samo pri prehladu, npr. vneto grlo, vročina in bolečine po telesu.

Tako prehlad kot alergije lahko vodijo do pojava sinusitisa, ki se pojavi, ko sinusi nabreknejo in preprečijo prehod sluzi, kar vodi v velike pritiske, ki jih oseba čuti kot bolečino. Pojavijo se okužbe. Simptomi sinusitisa so nabrekel, boleč občutek okoli čela, oči in ličnic, zamašen nos z debelo in obarvano sluzjo, slabše zaznavanje voha, oteženo dihanje, vneto grlo, kašelj, utrujenost in občasna zmerna vročina.

Prehlad se razvije v obdobju nekaj dni, alergija kmalu po izpostavitvi alergenom, sinusitis pa takrat, ko zamašen nos in kašelj trajata dlje kot en oz. dva tedna. Po tem ko se prehlad razvije, se v nekaj dneh tudi pozdravi. Pri alergijah so simptomi prisotni toliko časa, kot je oseba izpostavljena alergenom. O akutnem sinusitisu  govorimo, ko simptomi trajajo več kot 4 tedne. Pri kroničnem simptomi trajajo 3 mesece ali več. Pri večini primerov sinusitisa se stanje  s pomočjo antibiotikov izboljša v 2 tednih. Simptome lahko izboljšajo dekongestivi, nosni spreji, solne raztopine in vlažilci zraka.

Prehlad ali akutni nahod je najpogostejša okužba zgornjih dihalnih poti. Povzroči ga več kot 200 različnih virusov, med njimi so najpogostejši povzročitelji rhinovirusi, ki so odgovorni za približno polovico prehladov. Okužbe zgornjih dihal povzročajo tudi virusi družine adenovirusov, ki so hkrati tudi povzročitelji pljučnice, konjuktivitisa (vnetje očesne veznice) in drugih bolezni. Simptomi prehlada se pojavijo 1 – 3 dni po izpostavitvi virusu.

Prehlad napreduje stopenjsko, pri tem so opazni določeni vzorci. Skoraj vedno se prehlad pojavi hitro, pri tem najprej pride do občutka draženja  grlu in zamašenega nosa. V obsegu nekaj ur se pojavijo simptomi popolne zamašenosti nosa, ki vključujejo kihanje, blago vnetje grla, blag glavobol, bolečine v mišicah in kašljanje. Vročina pri odraslih po navadi ni prisotna oz. je nizka, bolj pogosto se pojavi pri otrocih in traja v večini primerov dan ali dva. Nato se vročina večinoma najkasneje peti dan po začetku prehlada normalizira. Izcedek iz nosa je sprva prozoren in tekoč, nato se po nekje treh dneh odebeli in postane rumeno-zelen. Izcedek in kašljanje sta lahko prisotna tudi več kot dva tedna po okužbi.

Dejavniki tveganja pojava prehlada so starost, izpostavitev dimu in drugim onesnaževalcem, različna bolezenska stanja, stres, letni čas, potovanja z javnimi prevozi, dnevno-varstveni centri itd.  Okužbam zgornjih dihalnih poti in z njimi povezanimi zapleti so najbolj izpostavljene starejše osebe in otroci. Otroci so najbolj nagnjeni k prehladom, na leto lahko za prehladom zbolijo tudi dvanajstkrat. Tveganje za okužbe dihal se povečajo ob izpostavitvi cigaretnemu dimu, ki lahko poškoduje poti za zrak ter cilije (tanke, dlaki podobne strukture, ki pomagajo ohranjati poti za zrak čiste). Dejavniki tveganja so tudi toksični in industrijski dim ter drugi onesnaževalci v zraku. Za resne okužbe so zelo dovzetni bolniki z AIDS-som, rakavi bolniki, še posebno bolniki z levkemijo in Hodgkinsonovo boleznijo itd. Bolniki z diabetesom imajo večje tveganje za gripo. Prav tako imajo vpliv tudi genske predispozicije oz. bolezni, ki povečajo tveganje za pojav respiratornih okužb, npr. anemija srpastih celic, cistična fibroza in Kartagenerjev sindrom. Stres poveča tveganje za prehlad ne glede na življenjski stil in druge zdrave navade, ki jih ima človek. Ko enkrat oseba zboli za prehladom ali gripo, stres te simptome samo še poslabša.

Prehlad in gripa se pojavijo predvsem v zimskem času, pri čemer se sezona gripe začne nekje v oktobru in traja do sredine marca. Vzroki za večjo pojavnost prehlada in gripe  tem času ni v samih virusih, temveč v kombinaciji različnih dejavnikov. Dejstvo je, da se virusi lažje prenašajo v zimskem času, ko več časa preživimo v prostorih, ki jih redkeje dobro prezračimo, posledično se v prostoru kopičijo večje koncentracije virusov. Suh zrak v prostorih in na prostem osuši nosne prehode, zaradi česar so slednji bolj dovzetni za prehod virusov.

Sinusitis je vnetje ali okužba sinusov, t.j. z zrakom napolnjenih votlin v lobanji, ki se nahajajo okoli nosa. Simptomi sinusitisa vključujejo izcedek iz nosu, bolečino ali pritisk na obrazu, vročino in zmanjšano zaznavanje vonja. Odvisno od tega kako dolgo trajajo simptomi sinusitis delimo na: akutni, subakutni, konični in ponavljajoči se sinusitis. Najpogostejši povzročitelji akutnega sinusi so virusi, za bolj resne primere pa so odgovorne bakterije.

Sinusi so prostori napolnjeni z zrakom v okolici nosa. Proizvajajo sluz, ki ima vlogo navlažitve nosa. Če pride do okužbe in nos nabrekne, to povzroči blokado sinusov in posledično bolečino. Obstaja več tipov sinusitisa:

·         akutni, ki traja do 4 tedne;

·         subaktuni, ki traja od 4 do 12 tednov;

·         kronični, ki traja več kot 12 tednov in se lahko nadaljuje več mesecev ali celo let;

·         ponavljajoči se sinusitis, kjer pride do 3 ali več napadov v obdobju enega leta.

Akutni sinusitis se prične kot prehlad, ki se nato pretvori v baterijsko okužbo. Povzročitelji akutnih sinusitisov so lahko virusne, bakterijske in glivne okužbe. Prav tako lahko akutni in kronični sinusitis povzročijo alergije, težave z nosom in določene bolezni. Najpogosteje akutni sinusitis povzročijo virusne okužbe zgornjih dihal (npr. prehlad) in se pozdravi sam. Kronični sinusitis označuje dolgo trajajočo nabreklost in vnetje sinusov. Lahko je posledica ponavlajajočih se akutnih sinusitisov ali pa ga povzročijo druga stanja, npr. astma in alergijski rinitis, imunske motnje ali strukturne nenormalnosti v nosu, npr. nosni polipi.

Virusi povzročijo 90 – 98% primerov akutnega sinusitisa. Tipični proces, ki vodi do akutnega sinusitisa se začne z virusom prehlada. Večina ljudi ima med prehladom vnete sinuse. Ta vnetja so tipično kratka in blaga, zato se pri večini ljudi pravi sinusitis ne razvije. Prehladi in vročina povzročijo vnetja in zastoje nosnih prehodov, kar vodi v oviranje normalne vloge sinusov.

Majhen delež primerov akutnih sinusitisov in verjetno tudi kroničnih, povzročijo bakterije. Bakterije so naravno prisotne v nosnih prehodih in grlu ter so kot take neškodljive. Ko pa ob prehladu ali drugi virusni respiratorni okužbi pride do blokade nosnih prehodov in se sinusi ne praznijo, to bakterijam omogoči razmnoževanje znotraj sluzih oblog sinusov, kar povzroči sinusitis. Najpogosteje z akutnim sinusitisom povezujemo bakterijske vrste: Streptococcus pneumonia, Haemophilius influenzae in Moraxella catarrhalis. Bakterijski sinusitis ponavadi povzroči resnejše simptome in traja dalj časa kot virusni.

Od gliv s sinusitisom najpogosteje povezujemo vrsto Aspergillus. Glivne okužbe so najpogostejše pri ljudeh z drugimi bolezenskimi stanji, npr. diabetesom, levkemijo, AIDS-om in ostalimi bolezenskimi stanji, ki vplivajo na imunski sistem. Prav tako se lahko pojavijo pri ljudeh z zdravim imunskim sistemom, vendar je to manj pogosto.

[wp_ad_camp_1]

Sinusitis je ena najpogostejših bolezni v vseh razvitih državah. Preden imunski sistem dozori so vsi novorojenčki dovzetni za respiratorne okužbe. Pri dojenčkih se tako prehlad pojavi skoraj vsak mesec. Pri otrocih se izbruhi prehlada pojavijo 8-12-krat na leto. Manjši nosni in sinusni prehodi pri otrocih povečajo tveganje za okužbe zgornjih respiratornih dihal v primerjavi z odraslimi. Kljub temu se pravi sinusitis pri otrocih mlajših od 9 let pojavi redko.

Veliko tveganje za pojav sinusitisa imajo starejše osebe. Njihovi nosni prehodi se s starostjo vse bolj sušijo, poleg tega postaja hrustanec, ki podpira nosne prehode vse šibkejši, kar povzroči spremembe toka zraka. Starejše osebe imajo tudi slabše reflekse kašljanja in reflekse bruhanja. Njihov imunski sistem je oslabljen, tveganje za pojav resnih respiratornih okužb pa povečano.

Najboljši način, da se izognemo sinusitisu je, da se izognemo prehladu in gripi. Če se jima ne uspemo izogniti, se sinusitisu izognemo tako, da ju učinkovito zdravimo. Sliši se enostavno,kaj torej storiti, da bo se bomo sinusitisu lahko izognili?

V prvi vrsti sta ključna dobra higiena in preprečevanje prenosa okužb. Prehlad in gripa se primarno prenašata iz okuženih oseb preko kašljanja in kihanja v bližini drugih oseb. Pogost način prenosa prehlada je preko rokovanja. Vsi bi si roke morali umivati pred hranjenjem in po tem, ko smo bili zunaj. Dovolj je že umivanje z vodo in navadnim milom. Za vsakodnevno rabo so učinkovita tudi razkužila za roke (kjer ne potrebujemo vode), ki pobijejo bakterije in celo nekatere viruse, vendar so manj primerna, kadar je potrebna bolj ekstremna higiena. Antibakterijska mila nudijo nekaj zaščite, predvsem pred nekaterimi virusi. Brisanje površin z raztopinami, ki vključujejo enoto belila na deset enot vode so prav tako zelo učinkovita pri uničevanju virusov.

Drug način preprečevanja pojava sinusitisa so cepljenja. Cepiva proti gripi se priporočajo za vse osebe starejše od 6 mesecev starosti, z izjemo oseb, ki imajo alergijo na jajca in/ali druge komponente cepiva. Cepiva proti pnevmokokom ščitijo pred bakterijo S.pneumoniae, ki je najpogostejša povzročiteljica okužb dihal. Cepljenje je priporočljivo za vse otroke in osebe starejše od 65 let. Prav tako je cepljenje priporočljivo za odrasle mlajše od 65 let, ki imajo zdravstvena stanja, ki vplivajo na njihov imunski sistem in bolnike z astmo. V Sloveniji je cepljenje otrok proti pnevmokonim okužbam del rutinskega cepljenja s konjugirnaim cepivom. Cepljenje otrok se začne v starosti 3 mesecev, pri čemer se uporabi petvalentno cepivo (proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, H.influenzae tipa b in otroški paralizi). Drugi odmerek sledi skupaj z drugim ali tretjim odmerkom petvalentnega cepiva v starosti 4-6 mesecev. Tretji, zadnji, odmerek pa dobijo otroci čim prej po dopolnjem drugem letu starosti. Cepljenje se ne sme opraviti pri osebah, ki so imele hudo alergijsko reakcijo na predhodno dozo cepiva ali osebe s hudo alergijo na katero od sestavin cepiva. Prav tako se cepljenje odložo pri resno obolelih osebah s povišano telesno temperaturo, ne odloži pa se pri osebah z blago boleznijo (npr. prehladom).

Prehlada ne moremo pozdraviti, lahko pa storimo čim več, da bi se lažje soočili z njegovimi simptomi. Še vedno je najbolj uporaben nasvet naših babic, da je potrebno piti dovolj tekočine (npr. čaj) in počivati. Najbolj priporočljivo je uživanje vode, ki pomaga navlažiti membrane sluznic in s tem omogoči normalno nastajanje sluzi, ki je gladka in tanka.  Kokošja juha potrjeno pomaga pri zamašenem nosu in bolečinah po telesu. Topla para naj bi bila glavna prednost, ki jo ima kokošja juha, čeprav strokovnjaki ugotavljajo, da naj bi imele tudi njene sestavine blagodejne proti-vnetne učinke. Pri soočanju s prehladom pomagajo prav vsi topli napitki, npr. čaj z medom in limono, prav tako naj bi pomagal tudi sadni sok. Podoben učinek kot kokošja juha in topli napitki, naj bi imelo tudi inhaliranje vodne pare med tuširanjem. Pri čiščenju sinusov naj bi pomagala pikantna hrana, ki vključuje pekoče feferone in hren.

Določene študije so pokazale, da večje količine vitamina C zmanjšajo trajanje prehlada, vendar večina strokovnjakov ugotovitev teh raziskav ni mogla potrditi. Vnos prevelikih količin vitamina C tako ni priporočljiv, saj lahko velike količine vitamina C povzročijo glavobol, težave s prebavili in izločali ter celo ledvične kamne. Visokim odmerkom vnosa vitamina C bi se morali izogibati bolniki s hemokromatitisom in talasemijo, saj vitamin C poveča absorpcijo železa.

Nosni trakovi se namestijo preko nižjega dela nosu. Delujejo tako, da odprejo nosne kanale. Njihova vloga poleg odprtja nosnih kanalov, je omiliti zamašenost nosu,kot posledico prahlada, sinusitisa in vročine. O tem, ali dejansko imajo kakšne blagodejne učinke, zaenkrat še ni znanstvenih dokazov.

Čiščenje nosa naj bi pomagalo pri odstranjevanju sluzi iz nosu. Solno raztopino lahko dobimo v lekarni ali pa jo izdelamo doma. Če jo pripravljamo doma, je potrebno vodo iz pipe najprej prevreti in previdno očistiti in posušiti vse dele,ki jih bomo uporabljali za shranjevanje raztopine. Čeprav so čiščenje nosa dolgo priporočali vsi, je ena od znanstvenih študij pokazala, da niti doma pripravljena raztopina, niti komercialno dostopna raztopina nima nobenih učinkov na simptome. Nasprotniki raziskave so kot protiargument raziskavi poudarili uporabo solne raztopine skozi desetletja, pri tem pa izpostavili še dejstvo, da domače pripravljena solna raztopina ne vključuje jedilne sode, ki je bila uporabljenena v raziskavi prav tako pa se za vsak odmerek v tradicionalni rabi uporablja več tekočine in manj soli.

Čiščenje nosnic mora oseba ponoviti večkrat na dan. Enostavna metoda za nosno izpiranje poteka tako:

·         nagnite glavo nad umivalnik z obrazom navzdol,

·         nalijte nekaj solne raztopine v sklenjene roke in jo inhalirajte skozi nos, najprej preko ene nosnice, nato preko druge,

·         izpljunite odvečno raztopino,

·         nežno izpihajte nos.

Pri komercialno dostopnih pršilih za nos, je potrebno slediti navodilom proizvajalca. Načeloma je proces tak:

·         nagnite glavo nad umivalnikom z obrazom navzdol,

·         konico brizgalke vstavite v eno od nosnic,

·         nekajkrat nežno stisnite plastenko, da se očistijo nosni prehodi,

·         nato dovolj močno stisnite, da tekočina preide preko v usta in višek izpljunite,

·         enako ponovite na drugi nosnici.

Med preventivne postopke spadajo še vlažilci zraka zlasti v prostorih, kjer se dnevno največ zadržujemo in ki preprečujejo izsuševanje nosnih prehodov. Sluz prehaja v sinuse ponoči, ko je glava nagnjena navzdol, zato je pomembno, da je med spanjem glava nekoliko dvignjena.

Prehlad in okužbo sinusov težko razlikujemo. Sinusitis pogosto sledi navadnemu prehladu. Prehladi so virusne infekcije, ki normalno trajajo do 10 dni. Najresnejši simptomi se kažejo med tretjim in petim dnevom, nato se simptomi izboljšajo in izginejo. Nosni izcedki so na začetku prozorni, nato se izcedek odebeli in postane bele, rumene in zelene barve. Po nekaj dneh postane izcedek spet bister in se posuši. Sinusitis je vnetje sluznih oblog nosa in sinusov. Okužba se lahko začne z vnetjem kot posledica virusnega prehlada, lahko pa je vzrok alergijska reakcija. Simptomi kot so nosni izcedek, glavobol in obrazni pritiski trajajo več kot 10 dni brez izboljšanja. Glavobol pri sinusitisu se v splošnem pojavljajo za očmi ali okoli njih ter se poslabšajo, ko se oseba priklanja naprej. Čeprav prehlada in ostalih virusnih okužb ne moremo pozdraviti z zdravili, pa lahko s preventivnimi ukrepi in ukrepi za lajšanje simptomov olajšamo njegov potek.

Avtorica: Mojca Strgar, dipl. biol. (UN)

Literatura:

1.       Nacionalni inštitut za javno zdravje RS. 2014. Pnevmokone okužbe in cepljenje – vprašanja in odgovori. http://www.nijz.si/sl/pnevmokokne-okuzbe-in-cepljenje-vprasanja-in-odgovori#kje-lahko-izvem-vec-o-cepivih-proti-pnevmokoknim-okuzbam%3F

2.       Thanai Pongdee. 2012. Colds, Allergies and Sinusitis – How to Tell the Difference. MD, FAAAI. http://www.aaaai.org/Aaaai/media/MediaLibrary/PDF%20Documents/Libraries/EL-allergies-colds-allergies-sinusitis-patient.pdf

3.       http://umm.edu/health/medical/reports/articles/sinusitis

4.       Harvard Health Publications. 2009. What to do about sinusitis? http://www.health.harvard.edu/staying-healthy/what-to-do-about-sinusitis

NeilMed. 2014. What is the difference between Sinusitis and the Common Cold? http://www.neilmed.com/neilmedblog/2014/07/what-is-the-difference-between-sinusitis-and-the-common-cold/