alergijski rinitisAlergija je stanje, ki je pogosto dedno in pri katerem se imunski sistem osebe, ki ima alergijo, odziva na nekaj, kar je oseba pojedla, česar se je dotaknila ali pa vdihnila. Taka snov, ki pri alergičnih posameznik izzove reakcijo, na večino ljudi nima vpliva.

Bolnikov imunski sistem se na snov odzove na način kot se na odzove na vdor npr. mikroorganizmov, virusov itd. Reakcija vodi do pojava simptomov, ki pogosto negativno vplivajo na bolnikovo kvaliteto življenja, saj vplivajo na njegovo delo, počitek in sprostitev.

Sam izraz alergije se je pojavil že l.1906 v Nemčiji, kjer so pod izrazom alergija definirali »specifično spremenjeno reakcijo organizma«. Danes alergijo definiramo kot imunološko preobčutljivost, ki lahko vodi do različnih bolezni preko različnih patoloških mehanizmov. Veda, ki se ukvarja z alergijskimi boleznimi in njihovimi različnimi diagnozami in mehanizmi se imenuje alergologija.

Alergija sama po sebi ni bolezen, pač pa je to mehanizem, ki vodi do bolezni. V klinični praksi se alergija izraža v obliki različnih stanj, npr. anafilakse, koprivnice, alergijskega rinokonjunktivitisa, alergijske astme, serumske bolezni, alergijskega vaskulitisa, preobčutljivostnega pneumonitisa, atopičnega dermatitisa in granulomatoznih reakcij. Do alergičnih reakcij lahko pride v kateremkoli organu, najpogosteje pa so vključene mukozne membrane in koža.

Pomembna prelomnica v poznavanju alergij je bilo odkritje IgE (imunoglobin E) ter mehanizmov z IgE povezanih vnetij, alergijske astme in rinokonjunktivitisa, alergij na hrano in ekscemov. IgE je protitelo, ki ga proizvaja imunski sistem telesa kot odziv na potencialno grožnjo. Gre za eno od petih razredov imunoglobinov,ki je v krvi normalno prisotna v nizkih koncentracijah. IgE so že v 70-ih letih prejšnjega stoletja povezali z alergijskimi reakcijami, vključno z astmo ter z odpornostjo na parazite. S pomočjo testov IgE se lahko izmeri celotna količina IgE v krvi, nato pa se razišče specifične IgE (za vsak alergen določen IgE), ki nam odkrijejo vzrok za alergijo. Testi IgE se naredijo takrat, ko kožnih testov ni mogoče narediti ali pa ko želimo natančno določiti vzrok alergij.

Alergen je termin s katerim pojmujemo katerokoli snov, ki sproži alergijsko reakcijo. Alergeni v telo vdirajo preko vdihovanja, lahko jih v telo vnesemo s hrano ali jih injiciramo, določene snovi pa v telo prehajajo preko kože. Najpogostejši alergeni so prah, cvetni prah in plesni. Alergeni so v interakciji z različnimi deli prirojenega imunskega sistema, ki ima ključno vlogo pri oblikovanju pridobljenega imunskega odziva. Alergijska preobčutljivost je večstopenjski proces na katerega vplivajo biološke in molekulske lastnosti proteinov ter interakcijske poti z imunskim sistemom.

Lipidi (ki so lahko neposredno vezani z alergeni, prisotni v viru alergena ali izhajajo iz okužb z mikroorganizmi) spremenijo imunski odziv oseb, ki imajo predispozicijo za alergijo, tako da spremenijo njihov prirojeni imunski sistem. Alergene uvrščamo v malo število različnih družin proteinov glede na intrinzične lastnosti, t.j. podobna aminokislinska zaporedja in/ali 3D zvijanje. Člani iste družine proteinov si lahko delijo IgE in epitope T-celic, ki za navzkrižno-reaktivnostjo povzročijo alergijsko reakcijo. Navzkrižna reakcija na nivoju T-celic lahko npr. pri ljudeh alergičnih na cvetni prah breze, predstavlja enega od mehanizmov, ki stanje atopičnega dermatitisa poslabša.

Ob prvem stiku alergena z imunskim sistemom še ne pride do alergijske reakcije, pač pa pride do senzibilizacije. To pomeni, da imunski sistem ustvari protitelesa, katerih naloga je prepoznava teh (alergene) snovi kot tujkov in njihova odstranitev. Protitelesa se po sintezi večinoma pritrdijo na celice mastocite v tkivih, nekaj jih ostane v telesnih tekočinah. Ob ponovni izpostavljenosti telesa alergenu, se protitelesa vežejo na alergen, kar povzroči alergijsko reakcijo. Iz mastocitov se sprosti histamin ter ostale snovi, ki povzročajo alergijske težave – srbenje, pordečitev, otekanje sluznic, solzenje, kihanje, lahko tudi bruhanje, omotičnost in v nekaterih primerih dušenje.

Alergenov je veliko, v tem prispevku se bomo osredotočili na tiste, ki največ težav povzročajo v spomladanskem času.

Med najbolj razširjenimi alergijskimi stanji je alergijski rinitis (AR), drugače tudi seneni nahod.

AR se najpogosteje pojavlja v starosti 8 do 20 let, v razvitih državah ima zaradi AR težave okoli 10% prebivalcev, število pa se ves čas povečuje. AR se pojavlja pri 10-30% odraslih in 40% otrok. Epidemološke raziskave kažejo, da se pojavnost stanja v svetu povečuje. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je obolelih za AR približno 400 milijonov ljudi. AR definiramo kot stanje vnetja organov v nosem predelu, vključno z obnosnimi votlinami. Simptomi stanja so: zamašenost nosa, izcedek iz nosu, kihanje, pordečele oči ter občutek srbenja v  nosu, ustih, očeh in/ali po koži ter oslabljen občutek voha. Vsi ti simptomi so posledica z IgE mediiranega vnetja nosne mukoze.

Ob tem se lahko pri bolnikih pojavi splošno slabo počutje, glavoboli ter bolečine v sklepih. Znaki AR so pordele očesne veznice, vneta in otekla nosna sluznica ter vneto žrelo.

Dejavniki tveganja za razvoj AR vključujejo dedne dejavnike – družinska zgodovina atopičnih bolezni, povečane vrednosti IgE  v serumu pred 6-im letom starosti, višji ekonomsko-socialni razred in pozitiven rezultat na preobčutljvostnih kožnih testih. Najpogostejši alergeni, ki povzročajo AR so: cvetni prah, pršice, plesen in žuželke. AR je dejavnik tveganja za pojav astme.

Kako ločimo AR od prehlada? AR je alergijsko vnetje sluznice nosu in obnosnih votlin. Simptomi AR so enaki kot pri prehladu – izcedek iz nosu, kihanje, srbenje in občutek zamašenosti nosu. V osnovi velja, da so simptomi celoletnega rinitisa manj izraziti kot pri sezonskem rinitisu. Prehlad nastane zaradi okužbe nosne sluznice z virusi prehlada ter navadno mine po 7 do 10 dneh. Simptomi pri AR pa trajajo toliko časa, kolikor smo izpostavljeni alergenom.

SIMPTOMI IN ZNAKI RINITIS PREHLAD
SEZONSKI CELOLETNI
Voden izcedek iz nosu DA VČASIH NA ZAČETKU
Kihanje DA VČASIH NA ZAČETKU
Vnetje očesne veznice DA NE VČASIH
Zamašen nos VČASIH DA DA
Srbeč nos DA NE NE
Povišana temperatura NE NE VČASIH
Glavobol NE DA DA

Diagnozo AR na podlagi alergijskih testov (po napotitvi zdravnika družinske medicine) postavi alergolog in/ali otorinolaringolog. Za natančno diagnozo je potrebno narediti kožne teste in krvne teste, kjer se določi morebitna specifična protitelesa proti določenemu alergenu. Samo zdravljenje združuje čim večje izogibanje alergenom, zdravljenje z zdravili, zdravstveno vzgojo in imunoterapijo.

Zdravila, ki jih zdravnik stopenjsko predpisuje bolniku so: različni antihistaminiki (pozor pri uporabi, saj vplivajo oz. zmanjšujejo budnost, zato se je dobro posvetovati z zdravnikom kako in na kakšen način jih jemati, čeprav so določeni na voljo tudi brez recepta zdravnika), lokalni nosni spreji (večinoma jih lahko bolniki začnejo uporabljati že pred sezono cvetnega prahu) ter očesne kapljice, ki jih kombiniramo s antihistaminiki in nosnimi spreji. Ko ti proizvodi ne pomagajo in so težave dolgotrajne, se zdravnik odloči za imunoterapijo, kjer se s pomočjo nizkih odmerkov alergena skuša doseči, da se telo na določen alergen »navadi«.

Sezonski AR se najpogosteje pojavi v toplih mesecih, po navadi od maja do avgusta, ko so nivoji cvetnega prahu trav največji. Prav tako lahko stanje AR povzročijo drugih alergeni v zraku, npr. cvetni prah dreves ali žit, kar sezono pojavnosti AR podaljša od meseca februarja do oktobra.

Pri ljudeh, kjer se AR pojavlja skozi celo leto, gre najpogosteje za alergijo na alergene,ki so prisotni v hišah, npr. hišne pršice, alergeni hišnih ljubljenčkov ali spore plesni. Ljudje imajo v tem primeru prehladu podobne simptome skozi celo leto, kar vpliva na njihovo kvaliteto življenja in dnevne aktivnosti.

Raziskave so pokazale, da je AR tesno povezan s stanjem astme. Tako se lahko pri posameznikih, pri katerih se ustrezno zdravljenje AR ne izvaja, pojavi tudi poslabšanje stanja astme. AR je prisoten pri 80% bolnikov z astmo, pri tem večina kliničnih raziskav priporoča povezan pristop zdravljenja obeh stanj. Za izboljšanje stanja naredimo veliko že z zmanjšano izpostavljenostjo alergenom. To zmanjšanje izpostavljenosti ima pozitivne učinke na astmo in AR, prav tako vpliva tudi zmanjšanje količine potrebnih zdravil.

Cvetni prah je v zraku prisoten predvsem v spomladanskem in poletnem času. Ko ga na cvetni prah občutljiva oseba vdihne preko nosne votline, lahko cvetni prah sproži simptome astme in AR.  Cvetni prah breze je v večini prisoten med aprilom in majem. Približno 25% AR bolnikov je občutljivih prav na cvetni prah breze. Cvetni prah breze je prisoten v času od marca do junija, pri tem je vrh sezone v mesecu aprilu – seveda odvisno od leta. Sama sezona traja približno 4 tedne, največje količine cvetnega prahu pa so ob toplih, suhih dneh, ko je prisoten rahel veter. Glavna težava cvetnega prahu breze je v navzkrižnih reakcijah z drugimi člani družine brezovk, vključno z lesko in jelšo, ki cvetijo volj zgodaj spomladi.

Navzkrižna alergija je alergija, pri kateri alergijsko reakcijo ne izzove alergen proti kateremu ima telo protitelesa, pač pa do alergijske reakcije pride, zaradi stika z nekim drugim alergenom, ki je prvemu podoben. Drugi alergen je večinoma podoben prvemu (npr. če smo alergični na cvetni prah ene vrste trav, obstaja velika verjetnost za pojav alergije na cvetni prah vseh vrst trav, lahko pa še žit), včasih pa se zgodi, da drugi alergen ni podoben izvornemu(npr. ob alergiji na cvetni prah trav, se pojavi alergija na paradižnik).

Prav navzkrižne alergije so ključna težava bolnikov z AR. Posamezniki alergični na cvetni prah drevesnih vrst namreč pogosto razvijejo alergične reakcije v ustih, če uživajo koščičasto sadje, jabolka, hruške, kivi, janež, različne začimbe itd. Posamezniki alergični na cvetni prah pelina, razvijejo alergični odziv tudi npr. na korenje, kamilici, janež, česen, papriko, kumino in ingver. Posamezniki alergični na cvetni prah trav pa navzkrižno reagirajo na sojo, različne moke, arašide in paradižnik.

Osnovni alergen Možni navzkrižni alergeni
Cvetni prah dreves (jelša, breza, leska) Jabolka, koščičasto sadje, lešniki, mandlji, arašidi, kivi, krompir, zelena, paradižnik, paprika, janež, poper
Cvetni prah trav Žita, koščičasto sadje, zelena, paradižnik, krompir, soja,kivi, peteršilj, timijan, grah
Cvetni prah zelišč (tudi plevelov): ambrozija, navadni pelin, trpotec, kamilica, krišina Zelena, soja, korenje, koromač, janež, kumina, česen, koriander, paprika, peteršilj, artičoka, regrat, melone, kumare, buče, mango, pelinkovec, vermut
Pršice v hišnem prahu Morski sadeži
Lateks Banane, kivi,kostanj, avokado, melone, surov krompir, paradižnik,fige, lešniki,marelice, grenivke, pasijonka, ananas,papaja
Kivi Ržena moka, jabolka, korenček, breza, lateks,ananas, papaja, avokado.

Ker je pomlad čas, ko začnejo rastline cveteti, je to tudi čas cvetnega prahu. Za olajšanje težav se priporoča izogibanje alergenom, kar pa je bistveno težje, kot je izogibanje alergenom, ki so npr. prisotni v hrani.

Majhni delci cvetnega prahu se prenašajo s pomočjo vetra na dolge razdalje, kar je glavni razlog, zakaj se jim težje izognemo. Kljub temu veliko bolnikov ob izogibanju alergenom pozitivno vpliva na svoje stanje. Da se lahko bolnik izogne alergenom v zraku se priporočajo različne pregrade (npr. maske),ki prepreči alergenom prehod v nos in sprožitev simptomov. Izdelki za izpiranje nosne votline, ki vključujejo solno raztopino so dostopni in omogočajo izpiranje alergenov celo pri otrocih.

Koraki, ki lahko pomagajo pri izboljšanju stanja AR:

  1. Redno spremljanje dnevnih napovedi koncentracij cvetnega prahu ter zadrževanje v notranjih prostorih, ko je to le mogoče, predvsem v času, ko so koncentracije cvetnega prahu visoke (v splošnem ob toplih, suhih dnevih) je najpogostejši nasvet. Deževje spira cvetni prah iz zraka, zato so koncentracije takrat nižje.
  2. Omejite čas v gosto naseljenih območjih – raziskave kažejo, da imajo nižje tveganje za alergije ljudje, ki prihajajo s podeželja, saj se pogosteje igrajo v prahu in na zunanjih površinah. Morski vetrovi prenašajo cvetni prah v notranjost, zato se raje odpravite na obalo.
  3. Da odstranite alergene uporabljajte solne raztopine s katerimi izperete alergene in cvetni prah iz nosne votline.
  4. Uporabljajte alergene pregrade,ki so na voljo v obliki nosnih sprejev in balzamov. Ti izdelki preprečijo prehod alergenov in pomagajo pri preprečevanju reakcij.
  5. Ob dnevih, ko je koncentracija cvetnega prahu visoka, se takoj, ko pridete domov, struširajte in umijte lase.
  6. Ko se nahajate v prostoru, imejte okna zaprta. To je najpomembneje zgodaj zjutraj, ko se cvetni prah sprosti, in ob večerih, ko se ozračje ohladi in cvetni prah iz zraka prične padati ponovno na tla.
  7. Če se simptomi pojavljajo, ko se nahajate v notranjih prostorih, lahko pomagajo zračni filtri.
  8. Izogibajte se košnji trave ali grabljenja listov. Če morate izvajati te naloge, uporabljajte filtrirne obrazne maske.
  9. Uporabljajte sončna očala, ki bodo vsaj delno preprečila stik alergenov z vašimi očmi.
  10. Izogibajte se zunanjemu sušenju oblačil, ko so koncentracije cvetnega prahu najvišje.
  11. Hišnih ljubljenčkov ne spuščajte v bivalne prostore, ko so koncentracije cvetnega prahu najvišje oz. ji prej stuširajte.
  12. V bivalnih prostorih se izogibajte kajenju.

PREVERITE AKTUALNO OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM

http://www.nijz.si/sl/podrocja-dela/moje-okolje/cvetni-prah

 

Za konec še povezava povečanih količin cvetnega prahu kot posledice globalnih sprememb in z njimi povišanimi temperaturami. Rezultati določenih raziskav namreč kažejo, da se bo količina cvetnega prahu v zraku ob globalnih spremembah povečevala. Ogljikov dioksid, ki je eden glavnih toplogrednih plinov je tudi vir sladkorja v procesu fotosinteze.

Ob višjih temperaturah in višjih nivojih ogljikovega dioksida naj bi rastline proizvedle več cvetnega prahu. Leonard Bielory, profesor in specialist za alergije v Univerzitetnem centru v Rutgersu je potrdil, da že lahko opazimo povečanje tako števila ljudi z alergijami, kot tudi števila snovi, na katere so bolniki alergični. Trenutno statistični podatki kažejo, da se pojavnost AR povečuje predvsem na bolj poseljenih, urbaniziranih območjih. Ob tem Bielory izpostavlja, da poleg samih klimatskih sprememb, na večjo pojavnost alergij vplivajo tudi spremembe prehranskih navad in boljša higiena. Predvsem pretirana higiena, ki omejuje zgodnjo izpostavljenost otrok alergenom, vpliva na spremembe v normalnem razvoju imunskega sistema.


Na osnovi predvidevanj, da se bo koncentracija ogljikovega dioksida do l.2050 iz zdajšnjih 400 ppm, povečala na 600 ppm, so Ziska in njegovi sodelavci naredili modele stanja cvetnega prahu. Ugotovili so, da so visokim temperaturam in koncentracijam ogljikovega dioksida najbolj izpostavljena urbana naselja. Ob tem so ugotovili, da bodo rastline v urbanih naseljih rastle hitreje, cvetele prej in proizvedle več cvetnega prahu od rastlin zunaj mest. V raziskavi opravljeni v ZDA so potrdili, da se je sezona cvetnega prahu, med l.1995 in 2009 podaljšala za 13-27 dni, pri čemer je bilo podaljšanje cvetenja največje na bolj severnih območjih.

Ti rezultati sovpadajo z rezultati druge raziskave, kjer so preučevali stopnjo prisotnosti AR pri otrocih v primerjavi s količino cvetnega prahu ter vremenskimi pogoji v ZDA. Ugotovili so, da je pojavnost AR najmanjša na bolj vlažni območjih, kjer so nivoji vlage višji. Podobne raziskave potekajo tudi v Evropi, kjer se do l.2050 predvideva štirikratno povečanje koncentracij cvetnega prahu v zraku, pri tem največje povečanje pričakujejo v severnih in vzhodnih delih Evrope. Poleg tega, da se naj bi po modelih povečale koncentracije ogljikovega dioksida ter povečala temperatura ozračja, se pričakuje tudi podaljšanje obdobja cvetenja rastlin.

AR je imunski odziv ali alergična reakcija, ki jo povzročijo določeni alergeni, ki so za večino posameznikov neškodljivi. Med občutljivimi posamezniki cvetni prah,ki ga oseba vdihne, povzroči odziv imunskega sistema,kar vodi v sprostitev substanc znotraj telesa, kar povzroči različne simptome, ki so najpogosteje vezani na nos in sinuse. Med simptome AR prištevamo zamašen nos, izcedek iz nosu, kihanje in srbenje nosu.

Med alergene sprožilce pa spadajo: hišne pršice, plesen in cvetni prah (trav, plevelov, dreves) živalski izločki in žuželke,med tem ko med nealergene sprožilce AR spadajo npr. virusi (npr. gripe in prehlada), hladen zrak in notranji onesnaževalci (npr. cigaretni vonj). Imunski odziv občutljivih oseb alergen prepozna kot tujek, zato začne proizvajati specifične tipe protiteles (IgE), ki bi te substance prepoznali. To povzroči, da druge krvne celice sprostijo kemične substance (vključno s histaminom), ki skupaj povzročijo simptome alergične reakcije.

Da bi olajšali težave z alergijami, je najlažje, da nivoje cvetnega prahu v hiši ohranjamo nižje. To storimo tako, da imamo rastline zunaj bivalnih prostorov ali pa namesto rastlin z večjimi količinami cvetnega prahu nadomestimo z rastlinami, ki imajo manj cvetnega prahu, npr. kovačnik ali vrtnica. Splošni nasveti vključujejo še dnevno preverjanje koncentracij cvetnega prahu v zraku, ki ga objavljalo na Agenciji Republike Slovenije za okolje (ARSO).

http://meteo.arso.gov.si/met/sl/weather/bulletin/bio/

Priporoča se tudi nošenje sončnih očal v času povišanih koncentracij cvetnega prahu, ki pomagajo pri zaščiti oči. Redno zapiranje oken in vrat zgodaj zjutraj in zvečer prepreči vstop in potovanje cvetnega prahu po hiši – zgodaj zjutraj in zgodaj zvečer so koncentracije cvetnega prahu največje.  Na sprehod se raje odpravite po dežju, ko je vsebnost cvetnega prahu majhna.

Literatura:

  • McManus L. 2009. Four Seasons – Managing your asthma and your allergic rhinitis throughout the seasons. https://www.allergyuk.org/downloads/…/Four_seasons_resourses.pdf
  • Akdis C.A., Agache I.2014. Global Atlas od Allergy. European Academy of Allerg and Clinical Immunology.
  • Pawankar R., Canonica G.W., Holgate S.T., Lockey R.F.2011. White Book on Allergy. World Allergy Organization (WAO), UK.
  • http://www.ezdravje.com/alergija/koledar-cvetenja/
  • Kert S. 2014. Seneni nahod. Združenje zdravnikov družinske medicine, Zavod za razvoj družinske medicine. http://www.drmed.org/wp-content/uploads/2014/06/IX-80.pdf
  • Miklavič M., Voušek L., Košir P., Svetlin A., Lesar A. 2009. V skrbi za vaše zdravje: Alergije in astma. Krka d.d., Tiskarna VeK. http://www.krka.si/media/prk/dokumenti/0547_2009_feb_alergija_astma.pdf
  • Schmidt C.W. 2016. Pollen Overload: Seasonal Allergies in a Changing Climate. Environmental Health Perspectives. DOI:10.1289/ehp.124-A70. https://ehp.niehs.nih.gov/124-A70/
  • http://www.allergyuk.org/hayfever-and-allergic-rhinitis/hay-fever-and-allergic-rhinitis
10 korakov za ustrezno higieno zob in ustne votline
Zobje in prehrana