bipolarna motnja manija in depresijaBipolarna motnja (BM), znana tudi kot manično-depresivna bolezen, je možganska motnja, ki jo povzročijo nenavadni prehodi v razpoloženju, energiji, nivoju aktivnosti in sposobnosti za opravljanje vsakodnevnih opravil. Obstajajo štirje osnovni tipi BM, pri tem je za prav vse tipe značilen jasna sprememba v razpoloženju, energiji in nivoju aktivnosti. Ta razpoloženja imajo razpon obdobij razpoloženja od ekstremno »dobrih« obdobij z veliko energije (znano kot manično obdobje) do zelo žalostnih, obupanih obdobjih (znano kot depresivno obdobje). Manj resna manična obdobja so znana tudi kot hipomanična obdobja.

Glavni tipi BM so:

  1. BM tipa 1: ki jo definirajo manična obdobja, ki trajajo vsaj 7 dni ali manični simptomi, ki so tako resni, da oseba takoj potrebuje bolnišnično oskrbo. Najpogosteje se pojavijo tudi obdobja depresije, ki običajno trajajo 2 tedna. Možna so tudi obdobja z mešanimi lastnostmi (istočasno se pojavljata depresija in manija).
  2. BM tipa 2: definira jo vzorec depresivnih in hipomaničnih obdobij, ne pa popolnoma manična obdobja opisana zgoraj.
  3. ciklotimična motnja (ciklotimija): definirajo jo številna obdobja hipomaničnih simptomov, prav tako tudi številna obdobja depresivnih simptomov, ki trajajo vsaj 2 leti (1 leto pri otrocih in mladostnikih).
  4. druge specifične ali nespecifične bipolarne ali sorodne motnje: definirane s simptomi BM, ki ne ustrezajo trem kategorijam zgoraj.

Ljudje z maničnim obdobjem Ljudje z depresivnim obdobjem
·         Se počutijo vznesene,polne, »dvignjene«

·         Imajo veliko energije

·         So zelo aktivni

·         Se počutijo »poskočne«

·         Imajo težave s spanjem

·         Postanejo bolj aktivni kot običajno

·         Govorijo izredno hitro o različnih stvareh

·         So razdražljivi, razburjeni in »občutljivi«

·         Se počutijo, kot da njihove misli tečejo izredno hitro

·         Mislijo, da lahko počnejo več stvari hkrati

·         Počnejo tvegane stvari, npr. porabijo ogromne vsote denarja

·         Se počutijo žalostne, obupane, prazne

·         Imajo zelo malo energije

·         Imajo težave s spanjem, lahko spijo preveč ali premalo

·         Imajo občutek, da ne morejo uživati v ničemer

·         Se počutijo prazne in zaskrbljene

·         Imajo težave s koncentracijo

·         Veliko pozabljajo

·         Jedo preveč ali premalo

·         Se počutijo utrujene ali upočasnjene

·         Razmišljajo o smrti ali samomoru

 

Dejavniki tveganja, ki vplivajo na pojav BM pri bolnikih so predmet različnih raziskav. Večina strokovnjakov se pri tem strinja, da stanje ni posledica zgolj enega vzroka, pač pa k stanju prispevajo različni dejavniki. Glavni dejavniki so:

  • struktura možganov in njihovo delovanje: določene raziskave so pokazale, da se možgani ljudi z bipolarnimi motnjami razlikujejo od možganov ljudi z drugimi duševnimi motnjami. Iskanje novih razlik, skupaj z informacijami genetskih raziskav, znanstvenikom pomaga, da bolje razumejo bipolarne motnje in napovedo, kateri tip zdravljenja bo najbolj učinkovit.
  • genetika: določene raziskave so pokazale, da so ljudje z določenimi geni bolj izpostavljeni, da razvijejo bipolarne motnje v primerjavi z drugimi. Geni pa niso edini dejavnik tveganja. Raziskave identičnih dvojčkov so pokazale, da se pri drugem dvojčku motnja ne razvije vedno, ne glede na dejstvo, da identični dvojčki delijo iste gene.
  • družinske zgodovina: BM je družinsko pogojena. Otroci, ki imajo starše ali sorojence, ki imajo BM, imajo večje tveganje, da razvijejo bolezen v primerjavi z otroci, ki nimajo družinske zgodovine. Kljub temu se je pomembno zavedati, da se pri večini ljudi z družinsko zgodovino BM ne razvije.
  • travme iz otroštva: določeni raziskovalci verjamejo, da lahko na razvoj BM vplivajo dogodki iz otroštva, ki so povzročila velik čustveni stres,npr. spolna in fizična zloraba, travmatični dogodki, izguba bližnjih (npr. staršev). Travme iz otroštva naj bi imele po mnenju strokovnjakov velik vpliv na sposobnost nadzora čustev pri posamezniku.
  • stresni življenjski dogodki: pogosto se pojavijo povezave pojava simptomov s stresnimi obdobji v življenju, npr. razpadom partnerske zveze, revščino, finančnimi skrbmi ali soočanje s travmatičnimi izgubami. Čeprav velja, da nizki nivoji stresa ne povzročijo BM, pa lahko sprožijo obdobja depresije ali manije.
  • težave s samozavestjo: raziskovalci verjamejo, da so lahko manična obdobja način za pobeg iz občutkov depresije ali nižje samopodobe. To je posledica dejstva, da lahko manija izboljša našo samopodobo, da se lažje soočamo s slabim mnenjem o samem sebi.

Zdravila, droge ali alkohol ne morejo povzročiti razvoja BM, lahko pa vodijo do pojava bipolarnih simptomov. Tako npr. določeni antidepresivi lahko kot stranski učinek povzročijo manijo ali hipomanijo. Alkohol in droge lahko vodijo do simptomov, ki so podobni tako maniji kot depresiji. Tako je ločevanje učinkov alkohola in drog od zdravstvenih težav relativno težko.

Diagnozo BM postavi zdravnik na osnovi simptomov, ki jih bolnik dožisvlja (pojavljanje maničnih oz. depresivnih obdobij), pri tem upošteva dolžino trajanja teh obdobij, njihovo pogostost pojavljanja, kolikokrat so se pojavila obdobja v preteklosti, družinsko zgodovino pojava boleznin ter vpliv simptomov na življenje bolnika. Zdravnik od bolnika pogosto zahteva beleženje razpoloženj. Večinoma se opravijo tudi drugi pregledi, kjer se med drugim prevri tudi delovanje ščitnice, ki lahko povzroča maniji podobne simptome. Točno diagnozo in kasneje tudi način zdravljenja BM lahko postavi samo zdravnik specialist, npr. psihoterapevt.

BM na bolnika vpliva na več načinov, najpogosteje mu da občutek, da bolnik nima nobene kontrole. Kljub temu je potrebno poudariti, da lahko bolnik s pravilnim načinom življenja svoje simptome nadzoruje in s tem poveča kvaliteto svojega življenja. Pomembno je redno spremljanje dnevnega razpoloženja. Zelo koristno je beleženje razpoloženja v daljšem časovnem obdobju, saj tako redno beleženje bolniku pomaga razumeti, kaj stanje (manije ali depresije) sproži in ali obstajajo vzorci pojavnosti tega stanja, npr. da se depresija ponavlja vedno tik pred spanjem.

Preventivno ravnanje bolnikov z BM naj vključuje:

  • praktični koraki:
    • ohranjanje rutine: rutina pomaga pri ohranjanju občutka varnosti in pomirjenosti v obdobjih manije in vas motivira v času depresije ter ohranja stabilnost v splošnem. Pomembno je ohranjanje rutine vsakodnevnih opravil (npr. kdaj greste spat, kdaj imate obroke..), ohranjanje rutine obdobja za sprostitev, čas za hobije, druženje… Pomembno je, da bolnik ohranja tudi rutino pri jemanju zdravil.
    • nadzor stresa: stres lahko sproži obdobja manije in depresije.
    • nadzor financ
  • ohranjanje fizičnega zdravja:
    • spanje: pri veliko bolnikih je pomanjkanje spanca sprožilec simptomov BM. Zadostne količine spanca lahko pomagajo ohranjati stabilno razpoloženje ali skrajšati posamezna obdobja BM.
    • zdravo prehranjevanje: prehranjevanje z uravnoteženo in bogato hrano lahko pomaga pri ohranjanju dobrega počutja, jasnih misli in umirja vaše razpoloženje.
    • redna vadba: telovadba lahko pomaga pri porabi energiji v obdobju maniji in v možganih v obdobju depresije sprošča endofrine (vplivajo na dobro počutje). Joga ali plavanje pa lahko npr. pomagata pri sproščanju in nadzoru stresa.

SEZONSKO SPREMINANJE OBDOBIJ MANIJE IN DEPRESIJE

Sezonske različice maničnih in depresivnih simptomov ostaja eno najbolj kontroverznih vprašanj raziskav bipolarne motnje. Različne raziskave poročajo o sezonskih vzorcih sprejemov bolnikov z depresijo in manijo v bolnišnice, prav tako se poroča o različicah simptomov, ki se pojavljajo v značilnih vzorcih, ki so odvisni od sezone, čeprav druge raziskave teorije o različicah simptomov zavržejo.

Mnogi ljudje intuitivno ugotavljajo, da nas slabo vreme naredi žalostne, lepše vreme pa nas spravi v boljšo voljo. Raziskovalci teh povezav znanstveno še niso podprli, čeprav obstajajo razlike v meteoroloških spremenljivkah, ki kažejo nič ali malo povezav različic normalnega razpoloženja. Najbolj logičen sklep pravi, da so ta šibka eksperimentalna odkritja posledica tega, da ima vreme dejansko učinek na razpoloženje samo pri določenem delu populacije, moč in smer teh učinkov pa se razlikujeta med posamezniki.

Klimstra in njegovi sodelavci so v svojem vzorcu identificirali 4 podtipe ljudi glede na njihovo razpoloženje, na katerega vpliva vreme. Tako ločijo: 1)ljubitelje poletja, 2)sovražnike poletja, 3)sovražnike dežja in 4)ljudi,na katere vreme nima učinka. Zadnji podtip, ki vključuje ljudi, ki ob spremembah vremena ne čutijo sprememb razpoloženja, je bil po ugotovitvi Klimstra tudi najbolj razširjen podtip, kar pojasni, zakaj v povprečju učinek vremena v splošni populaciji ni potrjen.

Del populacije, ki je za spremembe razpoloženja, kot posledice spremembe vremena najbolj dovzeten, so bolniki, ki imajo diagnosticirano BM. Lastnost motnje je nestabilno razpoloženje, ki je prisotno tudi zunaj klinični obdobij manije in depresije. Dokazali so, da so ljudje, ki imajo to stanje bolj dovzetni za okoljske motnje (npr. motnje spanca, motnje socialnega ritma) v primerjavi z ostalo populacijo. Specifičen sezonski vzorec pri diagnostiki motnje omogoča karakterizacijo kliničnih različic razpoloženja kot »sezonskih«, kar nakazuje, da se pri določenih ljudeh z BM ponavljajoči vzorci motenj razpoloženja kažejo v ciklih, ki so povezani s sezonskimi obdobji.

Različne raziskave so skušale sistematično oceniti povezavo med sezonskim razpoloženjem pri ljudeh z BM. Tako je Geoffroy s svojimi sodelavci ugotovil, da je največ sprejemov v bolnišnico, zaradi depresije v zgodnje zimskem času, zaradi manije pa v spomladansko-poletnem času. Podobni vzorci pojavnosti so bili prisotni tudi pri ljudeh diagnosticiranih s sezonsko specifično BM (približno 10-15% vseh bolnikov z BM). Pri interpretaciji teh podatkov je potrebna določena mera pazljivosti, saj imajo dostopni podatkov sprejemov v bolnišnice določene omejitve. Zato so Geoffroy in sodelavci pregledali tudi podatke sezonskih simptomih o katerih so poročali, kar bolniki sami. Pri tem so ugotovili, da približno ¼ bolnikov poroča o sezonskih vzorcih razpoloženja.  Najpogosteje so bolniki poročali o slabšem razpoloženju v zimskem času. Podobne ugotovitve je podala tudi dolgotrajna raziskava maničnih in depresivnih simptomov, ki so jo izvajali v obdobju 10-ih let. Pri tem je pomembno poudariti, da so v tej raziskavi potrdili vrh pojavnosti depresivnih simptomov v zimskem času, medtem ko je bil vrh pojava maničnih simptomov v jesenskem času in ne v spomladansko-poletnem času, kot so poročali v ostalih raziskavah.

Pet drugih raziskav je raziskovalo povezavo med razpoloženjem in vremenom pri ljudeh z BM. Pri tem sezonskih vzorcev opisanih zgoraj, niso potrdili. Bauer in sodelavci tako niso ugotovili nobenih sezonskih različic v razpoloženju pri 360 bolnikih z BM, ki so dnevno beležili svoje razpoloženje. Christensen je s svojimi sodelavci raziskoval sezonske različice različnih meteoroloških dejavnikov (npr. temperature, relativne vlažnosti, zračnega pritiska, dolžine dneva…) ter ali ti dejavniki lahko predvidijo pojav depresivnih in maničnij obdobij med 56 bolniki z BM v obdobju treh letih. Tudi ta raziskava ni potrdila nobenih pomembnih povezav.

Vzrokov za razlike med podatki sprejemov v bolnišnice in podatki lastnega poročanja bolnikov je več. Dejstvo je, da podatki sprejemov v bolnišnice težko ponudijo povezavo med sezono in razpoloženjem, saj so datumi sprejema v bolnišnice pogosto slabi indikatorji začetka obdobja, prav tako pa vsi bolniki z BM, ki gredo skozi obdobja menjave razpoloženja ne pridejo tudi v bolnišnico.  Zato so pomembne raziskave, kjer bolniki sami beležijo spremembe svojega razpoloženja, prav tako pa je pomembna tudi uporaba dnevnih vremenskih podatkov, da bi lahko raziskali vpliv na razpoloženje. Christensen in sodelavci so poudarili, da bi lahko bile prav spremembe vremena tiste, ki bi razložile sezonski vpliv na razpoloženje.  Veliko teorij je sezonske različice razpoloženje pri ljudeh z BM razlagalo s pomočjo dnevnih različic vremenskih dejavnikov, npr. izpostavljenost soncu in kako ta izpostavljenost vpliva na nevrobiološke procese, manj pa se jih je osredotočalo na nespecifične okoljske spremembe, ki se sezonsko pojavljajo. Z drugimi besedami lahko rečemo, da so dnevni vremenski dejavniki boljši pokazatelji o tem, kako sezonske spremembe vplivajo na razpoloženje.

Bullock in sodelavci so naredili raziskavo, kjer so preverjali vpliv vremenskih sprememb na razpoloženje. Ugotovili so, da je večdnevno zaporedno višanje maksimalne temperature, povezano s povečanjem možnosti prehoda iz depresivnega v manično razpoloženje. Poleg tega so ugotovili,da je bilo izboljšanje razpoloženja iz depresivnega do normalnega bolj pogostejše pri ljudeh, kjer je bil zračni pritisk najbližje tistemu tik nad nivojem oceanom. Vpliva dolžine izpostavljenosti soncu, vlažnosti in minimalne temperature na prehode med razpoloženji niso odkrili.

Višje temperature so povezali s prehodom iz depresivnega v manično razpoloženje, kar je nekoliko presenetljivo, ker povezave z izpostavljenostjo soncu niso potrdili. Predhodne raziskave so pokazale, da imajo sončni žarki pozitivne učinke na razpoloženje, kar bi lahko pomenilo, da bi imela povečana izpostavljenost soncu učinke na nevrobiološke sisteme, ki so pomembni pri motnjah razpoloženja.

[wp_ad_camp_1]

Potrjene so bile močne povezave za vpliv spanja na razpoloženje. Odvisno od časa, ki so ga bolniki preživeli v postelji, so ugotovili večjo možnost za prehod v normalno razpoloženje, tako iz depresivnega kot maničnega razpoloženja prejšnji dan ter nižjo verjetnostjo za prehod iz normalnega v depresivno ali manično razpoloženje naslednji dan. Zdi se torej, da bi lahko imel daljši čas spanja zaščitno vlogo na nezdrave prehode razpoloženja pri ljudeh z BM-1. Glede na rezultate raziskave Bullock in njegovi sodelavci trdijo, da verjetno obstajajo učinki vremena na razpoloženje, in da so ti učinki vremena vsaj delno povezani s spanjem in aktivnostjo. Tako določeni vremenski dejavniki lahko vplivajo na spanje in aktivnost bolnikov z BM, kar dalje vpliva tudi na njihovo razpoloženje. Da bi se vse to potrdilo, so potrebne dodatne raziskave.

Pomembno področje, ki za enkrat še ni bilo raziskano, so povezave sezonskih različic v družbenih interakcijah, ki so večje poleti in manjše pozimi. Te razlike v interakcijah, bi lahko imele ključne učinke na ljudi z BM.

BM je torej motnja v možganih, ki povzroči nenavadne preklope v razpoloženju, energiji in aktivnosti bolnika.  Prehodi razpoloženja so normalni pri vseh ljudeh, kljub temu so pri bolnikih z BM ti prehodi bolj ostri in se lahko izražajo v slabših družbenih odnosih, bolniki se težje izkažejo na področju službe ali šole, motnja pa lahko vodi celo do samomora posameznika. Dobra novica za tiste, ki menite, da se v simptomih stanja prepoznate, je, da se lahko BM, če jo seveda ustrezno prepoznamo, brez težav zdravi. Pri tem se kvaliteta življenja posameznika močno izboljša. Zavedajte se, da niste edini, ki imate BM – samo v ZDA je obolelih 5,7 milijona odraslih Američanov, kar predstavlja 2,6 % celotne odrasle populacije. Čeprav se motnja najpogosteje razvije v poznem mladostništvu in zgodnji odraslosti, pa lahko za njo zbolijo otroci in odrasli v kasnejših letih.

Avtorica: Mojca Strgar, dipl. biol. (UN)

Literatura:

  • Klimstra TA, Frijns T, Keijsers L, Denissen JJA, Raaijmakers QAW, van Aken MAG, et al. Come rain or come shine: Individual differences in how weather affects mood. Emotion. 2011;11(6):1495–9. doi: 10.1037/a0024649. pmid:21842988
  • Christensen EM, Larsen JK, Gjerris A, Peacock L, Jacobi M, Hassenbalch E. Climatic factors and bipolar affective disorder. Nordic Journal of Psychiatry. 2008;62(1):55–8. doi: 10.1080/08039480801970049. pmid:18389426
  • Bullock B, Murray G, Meyer D (2017)Highs and lows, ups and downs: Meteorology and mood in bipolar disorder. PLOS ONE 12(3): e0173431. doi: 10.1371/journal.pone.0173431