Nekaj najpogostejših težav v vratnem delu in kako si lahko pomagamo sami.

V vratnem delu so pogoste poškodbe vratne hrbtenice, ki so v večini primerov lažje oblike. Večinoma so prizadete le mišice in vezi, ki se pri poškodbi preraztegnejo.  Hujše poškodbe, kjer so mišice natrgane ali so prisotni celo zlomi vretenc močno vplivajo na stabilnost glave.

Sodoben način življenja vpliva na kvaliteto življenja in pospešujejo tudi razvoj degenerativnih  sprememb, ki so vidne na medvretenčnih ploščicah, malih sklepih in vretencih. Posledica izgube vode v medvretenčnih ploščicah je sesedanje ploščice in pokanje vezivnega obročka, zaradi česar mehka sredica sili v hrbtenični kanal in pritisne na živčevje, ki oživčuje roki ali celo na hrbtenjačo.

Bolečina v zatilju in akutni tortikolis

Do bolečina v zatilju najpogosteje pride zaradi  pritiska na drugi vratni živec (poteka med prvim in drugim vratnim vretencem). Posebnost med prvim in drugim vratnim vretencem je, da med njima ni diska, zato tu ne gre za pravo okvaro diska. Največkrat motnje in pritisk na živčno korenino nastane zaradi zagozditve med prvim in drugim vratnim vretencem. Bolnik čuti bolečino v zatilju, velikokrat bolečino spremlja prisilna drža glave.

Navadno pomagajo hladni obkladki, rahla masaža, pravilno usmerjene vaje in ciljano manualno raztezanje. Doma si lahko pomagamo z mrzlimi obkladki (včasih tudi toplimi), sprostitvenimi tehnikami, lahko si naredimo ovratnico z brisačo in poskrbimo tudi za sprostitev ramenskega obroča.

Torticolis lahko nastane tudi zaradi okvar diskov ostale vratne hrbtenice.

Bolečina v vratu, rami in roki (cervicobrachialgia)

Bolečine v vratu, rami in roki so veliko pogostejše kot težave v zgornjem delu vratu. Sodobni način življenja, malo gibanja, veliko sedenja, pisarniško delo in delo z računalnikom nas silijo v prisilno držo, katere posledica so spremembe med vretenci. Najpogostejše spremembe v vratnem delu so med 5 in 6 in 6 in 7 vretencem. Bolniki imajo bolečine v ramenih in rokah, lahko je prisotno mravljinčenje v rokah, nespretnost prstov (stvari padajo iz rok), nepravilna občutljivost v rokah. Nekateri gibi in povečanje napetosti (na primer kašelj) lahko težave še povečajo. Mnogo bolnikov toži da imajo ponoči mravljinčaste roke, da imajo občutek otekanja rok.

Najprej je potrebno zmanjšati bolečino. Lahko si pomagate s toplimi obkladki, toplim tušem, masažo, sprostilnimi tehnikami (dihajte, meditirajte, avtogeni trening,..), večkrat na dan dvignite rameni proti ušesom, krožite z rameni, analgetiki,… Nato moramo ponovno mobilizirati, pridobit nazaj normalno gibljivost in mišično moč, ki jo potrebujemo za naše kvalitetno preživljanje dneva. Nujno potrebno je v rehabilitacijo vključiti tudi ramenski obroč in predel med lopaticami. Odpraviti ali zmanjšati moramo vzrok težav (raztegniti skrajšane mišice, okrepiti mišice, popraviti držo, prilagoditi delovno površino,…). In nato vse novo pridobljeno ves čas vzdrževati. Poiščite si dobrega fizioterapevta, pojdite na masažo, na limfno drenažo.

Samoraztezni vaji

• Sedite vzravnano ob steni, ledveni del je za plosko dlan odmaknjen od stene, vzravnajte se (kot da vas nekaj na vrhu glave vleče navzgor proti stropu), glavo naslonite na steno in  potegnite brado noter, tako da čutite razteg v vratnem delu. Mirno dihajte in štejte počasi do 10.
• Sedite vzravnano, pest postavite pod brado z drugo roko primite vratno hrbtenico tik ob glavi. Počasi in z občutkom (ne sme boleti), potegnite glavo navzdol.

Nasvet

• Včasih pomaga zmanjšati mravljinčenje rok (sicer bolj značilno za sindrom thorakalnega izhoda, pa vendar) naslednja vaja. Usedite se na stol z naslonom za roke. Naslon mora biti zelo visok (podložite na slon s knjigami,…), sedite vzravnano, položite roki na naslon in vztrajajte v tem položaju. Možno je da se bo pojavilo mravljinčenje (teko je tudi prav). Vaja pomaga predvsem takrat kadar se pojavlja mravljinčenje ob točno določenem času vsako noč.
• Napravite si opomnike, ki vas bodo opozarjali na pravilno držo.
• Preden dvignete roki nad glavo vedno napnite trebušne mišice.

Glavobol in migrena
Glavobol je redko posledica okvare diska. Lahko ga povzroči okvara živčnih korenin zaradi pritiska v območju zgornje vratne hrbtenice od prvega do četrtega vratnega vretenca.

Tenzijski glavobol je vse bolj prisoten med današnjimi bolniki. Bolniki imajo napete zadajšnje mišice vratne hrbtenice, bolečino v narastiščih mišic na lobanji (v vratu ali tik pod lobanjo), ki lahko izžareva na vrh ali ob strani glave in je prisotna v enem delu glave ali na obeh straneh, vendar ena stran prevladuje. Bolečino občutijo kot pritisk ali stiskanje ali pa je občutek polne glave, medtem ko se intenzivnost bolečine spreminja od blage do neznosne bolečine, jakost bolečine pa narašča s pogostnostjo. Glavobol je povezan z držo, gibanjem in stresom.

Terapija je ponovno usmerjena v zmanjšanje bolečine (sprostitev, masaže, ustrezne vaje, analgetiki,…).

Ob hudih glavobolih razbremenite vratne mišice (brisača), lahko poskusite s toploto, z masažo, ne pozabite sprostiti tudi ramenskega obroča. Preverite položaj pri spanju (hrbtenica naj bi imela tudi kadar počiva obliko dvojnega S).

Nasvet

• Poskusite se izogibati stresu, pojdite v naravo, poiščite si konjiček.
• Ne spite na trebuhu. Tega se je včasih težko odvaditi, pomaga, če si z manjšo brisačo (naj bo vsaj 6 cm široko, z manjšo sponko si pomagajte pri fiksaciji) naredite ovratnico za spanje in si jo ovijete okoli vratu, seveda ne premočno. Ovratnica vam bo preprečevala maksimalni obseg giba in zato boste verjetno poiskali drug položaj ali pa se izognili maksimalni rotaciji v vratu.
• Pazite na ustrezno obliko in velikost blazine za pod glavo.
• Preverite postavitev monitorja.

Pogosto težave v vratni hrbtenici povzročajo tudi težave v temporomandibularnem sklepu. Bolečina se pojavi lahko lokalno in seva v predel ušesa, prenapetost obraznih mišic (maseter, temporalis, pterygoidint in ext) se lahko kaže kot glavobol, lahko pa tudi vzdraženje okcipitalnega živca povzroči tenzijski glavobol.

Pri teh bolnikih je potrebna relaksacijska terapija (masaža, relaksacijske tehnike), bolniki naj jedo mehko hrano, naj se izogibajo prevelikemu odprtju ust (zehanje), žvečenju (zvečilka!), grobemu grizenju (trda hrana). Specifične vaje so z jezikom (kroženje z jezikom po nebu, pisanje črk, pihanje ), bolniki naj napihnejo usta. Kontrolirano odpiranje ust ob stabilizaciji temperomandibularnega sklepa.

Samomobilzacijska vaja

• Med zadnje zobe vstavite zvitke zobne vate in ugriznite. Posledično ob sledila razmaknitev v sklepu.

Nasvet

• Kadar se spomnite, počasi in mirno vdihnite skozi nos in nato skozi usta naredite dolg izdih.
• Ne stiskajte zob, ne tiščite jezika ob zobe ali na nebo.
• Sprostite rameni.

Vsak dan poiščite tri lepe stvari (lepo rožico, nasmeh, prijazen pogled, pokličite prijatelje,..)

Več lahko preberete na naši spletni strani.

Blanka Koščak Tivadar dipl.fiziot.

IPNF in Cyriax terapevt