debelostDebelost je vodilni vzrok smrti po vsem svetu, njena razširjenost pri odraslih in otrocih se povečuje (zadnji podatki za Slovenijo iz leta 2013 sicer kažejo na stabilizacijo odstotka, zlasti pri otrocih).

Za zdravstvene organe je eden najresnejših javnozdravstvenih problemov 21. stoletja. Debelost povečuje verjetnost resnih bolezni, zlasti bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni tipa 2, obstruktivne apneje med spanjem, nekaterih vrst raka in osteoartritisa. Posledice pa pusti tudi na sklepih in psihičnem zdravju.

Sama debelost, ki jo nekateri že označujejo kot epidemijo, pa prispeva tudi veliko k čustvenim in socialnim spremembam pri posamezniku. Preventiva pred debelostjo je zelo pomembna že v zgodnjem otroškem obdobju, zato so že tukaj potrebni ustrezni preventivni ukrepi, saj število otrok in mladostnikov, ki trpijo za debelostjo vedno bolj narašča.

KAJ JE DEBELOST?

Debelost je definirana kot prekomerno nalaganje maščobe, ki presega normalne ovire. Povečana telesna teža sama še ne pomeni debelosti, saj je lahko večja na račun mišic, kosti in edemov.

Razlikujemo dve obliki debelosti: hiperplastična debelost, pri kateri je povečano število maščobnih celic in hipertrofično debelost, kjer pa so povečane same maščobne celice.

Število maščobnih celic pri odraslih je stalno, zato menijo, da se v odrasli dobi razvije predvsem hipertrofična oblika debelosti. Izjema so skrajne debelosti, pri katerih pride do povečanja maščobnih celic in povečanja števila maščobnih celic.

Bolje kot podajanje podatkov o telesni višini in teži omogoči prikaz stopnje debelosti izračun indeksa telesne mase. Normalno in idealno težo razberemo iz razpredelnic, ki so sestavljene po statističnih podatkih. Pri  normalni teži upoštevamo starost, spol, telesno višino in razvitost okostja in jo ugotavljamo na podlagi statističnih vrednosti.

Ali gre za debelost pri povečani, normalni ali celo zmanjšani telesni teži, določamo rutinsko z merjenjem debeline kožne gube.

O bolezensko prekomerni teži, debelosti govorimo takrat ko je ITM višji od 30, poleg indeksa pa se je uveljavilo merilo, ki upošteva porazdelitev maščevja po telesu in s tem ugotavlja zdravstveno tveganje. Pri tem velja tudi upoštevati obseg pasu, ki pri ženskah pri 88cm in pri moških pri 102cm, povzroča tveganje za sladkorno bolezen in motnje presnove maščob, srčnožilne bolezni, psihične motnje, depresije, motnje čustvovanja…

Pogoji in vzroki za nastanek debelosti je pozitivna energijska bilanca, ko organizem prejema več energije kot jo porablja. To dejstvo pa nam žal ne pove več o vzroku za razvoj debelosti. Pri debelosti razlikujemo dve fazi: dinamično fazo, ko se debelost  razvije in se zaradi kalorično preobilne hrane nabira maščevje, ter statično fazo, v kateri je organizem v energetskem ravnotežju.

PRESNOVA

Presnova in termogeneza sta odvisni od sinteze katabolizma maščob, zato je smotrno iskati vzrok v motnjah presnove, čeprav pri večini debelih ljudi ne ugotovimo presnovnih motenj.

Pri nekaterih boleznih se lahko posledično razvije debelost ali pa gre za prerazporeditev maščobe po telesu. Raziskovali so možnost, da se pri debelem človeku hrana koristneje uporablja in resorbira. Pokazalo se je, da prebava, aktivnost prebavnih encimov, absorbcija in podobno, pri debelem človeku niso boljši, kot pri ljudeh z idealno telesno težo.

Ugotovljeno pa je bilo, da je pri debelejših zmanjšan vstop glukoze v mišične celice, kar je posledica debelosti in ne njen vzrok. Pri človeku dosedanje raziskave niso zanesljivo pokazale takšnih motenj presnove ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin, ki bi pri kalorično primerni hrani povzročila debelost.

Približno tri četrtine porabe energije nad bazalnim metabolizmom  gre na račun resorbcije in presnove zaužite hrane, preostanek na račun termogeneze, pospešene z učinki adrenergičnega sistema.Čedalje več raziskovalcev pripisuje prav termogenezi pomemben vpliv pri preprečevanju  in razvoju debelosti.

genetika debelost

GENETIKA

Genetski dejavniki zajemajo  populacijsko genetske oziroma evolucijske študije debelosti. Pomembno je ločevati med podedovano in okoljsko pridobljeno debelostjo. Eno ima opraviti z odpravo stigmatizacije debelih ljudi, drugo s sistemsko kampanjo. Interesi korporacij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo hrane so v popolnem nasprotju z javnim interesom. Cilj industrije je povečati porabo hrane, tudi za ugodne cene.

HORMONSKE IN HIPOTALAMIČNE MOTNJE

Hormonske in hipotalamične motnje so posvečene razsikavam hormonov pri debelih ljudeh. Zmanjšano izločanje rastnega hormona po različnih dražljajih, vendar se izločanje rastnega hormona normalizira, če tak človek shujša. Pomemben problem je tudi povečano izločanje inzulina, ki ga večkrat ugotovimo pri debelih ljudeh, je posledica zmanjšane odzivnosti perifernih tkiv na inzulin.

S shujšanjem se motnja odpravi. Nekateri menijo, da je zmanjšana odzivnost mišičnih celic posledica premajhne telesne aktivnosti. Ključno vlogo igra tudi hipofunkcija ščitnice in zato zmanjšano bazalno presnovo so našli le pri nekaj odstotkih debelih ljudi, čeprav je pomen hormonov ščitnice v katabolizmu nedvomen. Telesna teža se ponavadi poveča tudi zaradi  edemov. Pri Cushingovi bolezni pa je značilna razporeditev adipoznega tkiva.

Hipotalamične motnje so dokazovali na poskusih na živalih, ter dokazali da gre za posredno poškodbo hipotalamusa s posledičnimi motnjami hranjenja, ne pa za hormonske dejavnike, ki bi utegnili biti neposredna posledica bolezni hipofize.

NEVARNOSTI DEBELOSTI

Nevarnosti debelosti pestijo predvsem ljudi, ki trpijo za sladkorno boleznijo tipa 2, ki je neodvisna od inzulina, hiperglikemijo, hipertenzijo, aterosklerozo, koronarno boleznijo,..

Povečana telesna teža obremeni srce in s tem poveča tudi volumen cirkulirajoče krvi in minutni volumen srca, z debelostjo povezujejo tudi holecistopatije  in toksemije v nosečnosti, pogosteje so tudi nezgode.

Potek bolezni je večinoma hujši pri debelih ljudeh. Debelost je predvsem nevarna zaradi omenjenih zapletov, redko le sama po sebi. Zlasti pri skrajni debelosti se razvije sindrom hipoventilacije, ki ga označujejo kot somnolenco, cianozo in motnje spanja zaradi zastojev dihanja.

Zaradi obilne gmote abdominalnega maščevja ki pritiska na prepono in maščevja na steni prsnega koša je dihanje že močno oteženo. Pri ležečem in spečem bolniku se razvijejo še obstrukcija dihalnih poti in apnoa zaradi maščobe v vratu ter hipotonije mišic mehkega neba in farinksa.

debeli otroci

DEBELOST PRI OTROCIH IN MLADOSTNIKIH

Dejavniki za nastanek debelosti pri otrocih in mladostnikih so lahko dedni dejavniki, kot so: dednost ( morfološke značilnosti in dovzetnost za debelost), hormonske motnje (zmanjšano delovanje ščitnice, povečano delovanje nadledvične žleze), pokvarjen metabolizem za uravnavanje lakote in sitosti.

Dejavniki okolja, ki prispevajo k nastanku debelosti:

–          Družinski vzroki

–          Povečan vnos hrane

–          Zmanjšana telesna aktivnost.

Družinske navade v  zgodnji mladosti so tiste, ki  so pomembne za nadaljnji vzorec otrokovega hranjenja, ter vodijo k dovzetnosti za nastanek debelosti.

Zelo pomemben je namreč izbor same hrane, obseg hrane, čas uživanja, ter tudi sama količina zaužite hrane. Prehranjevalne navade staršev so ključnega pomena, kako se bo otrok prehranjeval v nadaljne, saj otrok smatra, da je tako kot se prehranjujejo starši pravilno in normalno.

V obdobju je najpogostejše prehranjevanje dojenje in ni vzrok za debelost. Pozneje, ko pa je otrok privajen na mešano hrano pa je zelo pomemban serviranost hrane in količina.

NAPAKE V PREHRANI IN NEAKTIVNOST

Napake v prehrani in telesna neaktivnost vplivajo na porast debelosti v tem obdobju. Majhni otroci uživajo namreč preveč sladkorja. Glavni vir tega zaužitega sladkorja pa so sladkane pijače in sladki prigrizki. Maščob dobijo s prehrano dovolj, vendar preveč nasičenih, katerih glavni vir so čokolada in mesni izdelki.

V prehrani je tudi preveč rastlinskih maščob, zlasti sončničnega olja.prehrana vključuje zgolj 70% vlaknin, kar je veliko premalo. Premajhno je uživanje vitamina A in C, ter železa. Otroci dobijo s prehrano dovolj kalcija, premalo pa je cinka. Zaradi samega tempa življenja, tudi otroci vedno bolj posegajo po hitri prehrani, najpogosteje pa po sladicah, sladkih pijačah, živilih, ki so energijsko goste in hranilno revne.Velikokrat pa je napaka, da otroka nagradimo s sladkarijami, kar je zelo škodljivo, posledice pa se pokažejo šele čez nekaj časa.

Velik problem je tudi, da je zajtrk vedno bolj opuščajoč in nepomemben. Gibanje je prav tako zanemarljivo, saj otroci vedno več presedijo pred televizorji in računalniki, ter tako zaužito energijo ne porabijo. Pogosto je tudi odsotnost aktivnosti  krivda staršev, ker se bojijo, da bi se otrok poškodoval.

PREVENTIVA PRI DEBELOSTI

Preventiva debelosti vključuje zdravstvene ustanove, vzgojno-izobraževalne ustanove, Ministrstvo za šolstvo in šport, športne organizacije, navsezadnje celo mediji. Debelost sodi med kronične bolezni, ki vedno bolj narašča, zato moramo  stremeti k čim večjemu preprečevanju, saj predstavlja tudi velik problem sodobne družbe.

V samo preventivo vključujemo:

–          Otroke z normalno težo za preprečevanje debelosti

–          Otroke z prekomerno telesno težo da preprečimo debelost

–          Otroke, ki so bili debeli in uspešno zmanjšali težo.

Preventivna dejavnost se deli na:

– splošno ali javnozdravstveno

– selektivno preventivo

– usmerjeno preventivo

Pri majhnih otrocih so za preventivo pred debelostjo odgovorni starši, ki se morajo zavedati, da je debelost njihovega otroka družinska težava.

Družine, ki so prizadevne za bolj zdrav način življenja, seveda pri tem  dosegajo boljše uspehe.

Otroku lahko dajejo zgled, tako da sami redno uživajo dovolj zelenjave in telovadijo ali hodijo na sprehode.

Pedagoški delavci, starši in delavci v zdravstvu pa se morajo zavedati, da morajo biti vzor otroku na vseh področjih in uporabljati pravilno usmerjanje otrokove prehrane in dnevne aktivnosti., ter tako dosežejo ustrezen psihosocialni razvoj otroka v življenju.

Prav tako je pomembna prehrana, ki more zadostovati otrokovim psihološkin in fiziološkim zahtevam. Biti mora uravnotežena, varovalna in zdrava, energijsko in hranilno uravnotežena, z veliko vlakninami in mikrobiološko neoporečna, v vsak obrok pa naj bosta vključeni tudi sadje in zelenjava.

Rezultati študij na dvojčkih podpirajo domnevo, da igra tudi dednost določeno vlogo pri nastanku debelosti, posebno pri načinu nalaganja maščobnega tkiva in stopnji debelosti. Raziskave tudi kažejo, da imajo otroci debelih staršev manjšo porabo energije v mirovanju in zaužijejo manj kalorij, kot otroci normalno težkih staršev.

To kaže na dejstvo, da je pri nekaterih ljudeh nagnjenost k debelosti dedna in da morajo ti ljudje za vzdrževanje normalne telesne teže pojesti manj oziroma porabiti več kot tisti, ki niso dedno nagnjeni k debelosti. Otroci debelih staršev pa so običajno še manj telesno dejavni in tako tudi porabijo manj s hrano zaužite energije.

V zadnjem času je opravljenih veliko raziskav, ki kažejo na to, da je debelost povezana z genetskimi dejavniki.

PREVENTIVA DEBELOSTI V MENOPAVZI

Preventiva debelosti v menopavzi temelji na varovanju lastnega zdravja. Samo hujšanje je lahko zelo neprimerno, ker se telesna teža na koncu hujšanja ponavadi hitro povrne na staro stanje ali celo poveča.

Na preventivo vpliva:

–          Informiranost in znanje

–          Načrt zdravega življenja

–          Trdo delo

–          Motivacija

Pri tem  upoštevamo da je bazalni metabolizem za žensko v tem obdobju 1300kcal.

Upoštevamo lahko tudi nekaj koristnih nasvetov:

–          Dovolj spanca

–          Uživanje živil z rastlinskimi estrogeni

–          Uživanje izvlečkov grozdnate svetilke

–          Uravnotežena prehrana

–          Uživanje vitaminov in mineralov

–          Opustitev kajenja

body mass index

TELESNA TEŽA IN MERITVE

Telesno težo ugotavljamo s tehtanjem na tehtnici in jo v naši kulturni sredini izražamo s kilogrami (kg). V Ameriki in Angliji uporabljajo funt ali pound (Ib), ki ustreza 0,45 kg. Telesna teža posameznika je odvisna tako od telesne višine, konstitucije telesa ter od spola in starosti. To dejstvo upoštevajo tabele, ki prikazujejo idealno telesno težo. Stanje prehranjenosti lahko ocenite s pomočjo tabele o relativni telesni teži ali s pomočjo vrednosti indeksa telesne mase.

Telesna teža posameznika je odvisna od telesne višine, konstitucije telesa ter od spola in starosti. Nekdo, ki ima drobno konstitucijo (nežne kosti), bo pri isti telesni višini in enaki količini maščobnega in mišičnega tkiva tehtal manj kot nekdo, ki ima močne kosti. To dejstvo upoštevajo tudi tabele, ki prikazujejo idealno telesno težo .Idealna telesna teža, ki jo najdemo v tabeli, je samo okvirna vrednost, ki naj ne predstavlja zaskrbljenosti, če je ne dosegate. Služi naj vam predvsem za izračun stanja prehranjenosti.


Idealna telesna teža je odvisna od spola, telesne višine in konstitucije. Spol (moški, ženski) poznate, telesno višino izmerite v centimetrih, konstitucijo pa določite z merjenjem obsega desnega zapestja. Obseg izmerite s šiviljskim metrom v centimetrih(cm), konstitucijo pa odčitajte v tabeli 1.

Tabela 1: Obseg desnega zapestja in konstitucija:

Obseg desnega zapestja konstitucija
Do 16 Nežna
16-20 Srednje močna
Nad 20 Močna

Idealno telesno težo odčitajte v tabelah:
tabela 2: moški
tabeli 3: ženske

Tabela 2. Tabela za določitev idealne telesne teže za moške

TELESNA TEŽA V KILOGRAMIH
MOŠKI
VELIKOST V CENTIMETRIH NEŽNIH KOSTI SREDNJE MOČNIH KOSTI MOČNIH KOSTI
160 52,2 – 55,8 54,9 – 60,3 58,5 -65,3
162 53,2 – 56,9 55,9 – 61,4 59,6 – 66,7
164 54,3 – 57,9 57,0 – 62,5 60,7 – 68,2
166 55,4 – 59,2 58,1 – 63,7 61,7 – 69,6
168 56,5 – 60,6 59,2 – 65,1 62,9 – 71,1
170 57,9 – 62,8 60,7 – 66,6 64,3 – 72,9
172 59,4 – 63,4 62,1 – 68,3 66,0 – 74,7
174 60,8 – 64,9 63,5 – 69,9 67,6 – 76,2
176 62,2 – 66,4 64,9 – 71,3 69,0 – 77,6
178 63,3 – 68,2 66,4 – 72,8 70,4 – 79,1
180 65,1 – 69,6 67,8 – 74,5 71,9 – 80,9
182 66,5 – 71,0 69,2 – 76,3 73,6 – 82,7
184 67,9 – 72,5 70,7 – 78,1 75,2 – 84,5
186 69,4 – 74,0 72,1 – 79,9 76,7 – 86,2
188 70,8 – 75,8 73,5 – 81,7 78,5 – 88,0
190 72,2 – 77,2 75,3 – 83,5 80,3 – 89,8

Tabela 3. Tabela za določitev idealne telesne teže pri ženskah

TELESNA TEŽA V KILOGRAMIH
ŽENSKE
150 42,7- -45,9 44,5 – 50,0 48,2 – 55,4
152 43,4 – 47,0 45,6 – 51,0 49,2 – 56,5
154 44,4 – 48,0 46,7 – 52,1 50,3 – 57,6
156 45,5 – 49,1 47,7 – 53,2 51,3 – 58,6
158 46,5 – 50,2 48,8 – 54,3 52,4 – 59,7
160 47,6 – 51,2 49,9 – 55,3 53,5 – 60,8
162 48,7 – 52,3 51,0 – 56,8 54,6 – 62,2
164 49,8 – 53,4 52,0 – 58,2 55,9 – 63,7
166 50,8 – 54,6 53,3 – 59,8 57,3 – 65,1
168 52,0 – 56,0 54,7 – 61,5 58,8 – 66,5
170 53,4 – 57,5 56,1 – 62,9 60,2 – 67,9
172 54,8 – 58,9 57,9 – 64,3 61,6 -69,3
174 56,3 – 60,3 59,0 – 65,8 63,1 – 70,8
176 57,7 – 61,9 60,4 – 67,2 64,5 -72,3
178 59,1 – 63,6 61,8 – 68,6 65,9 – 74,1
180 60,5 – 65,1 63,3 – 70,1 67,3 – 75,9
182 62,0 – 66,5 64,7 – 71,6 68,8 – 77,7
184 63,4 – 67,9 66,1 – 72,9 70,2 – 79,5

Najbolj enostavno ocenite stanje prehranjenosti z Relativno telesno težo (RTT), ki predstavlja razmerje med dejansko telesno težo in idealno telesno težo, izraženo v odstotkih.

Primer:
Ste ženska, ki je visoka 166 cm in težka 65 kg, obseg vašega desnega zapestja je 17 cm. V tabeli 1 odčitate, da je vaša konstitucija glede na obseg desnega zapestja srednje močna. V tabeli 3 odčitate vašo idealno telesno težo, ki znaša od 53,3 – 59,8 in določite povprečno vrednost ( v tem primeru znaša 56,5. Relativno telesno težo izračunate s pomočjo formule:

RTT= dejanska telesna teža (kg) / Idealna telesna teža (kg) X 100 (%) =
= 65 kg / 56,5 kg X 100 = 115 %

V tabeli 3 poiščite stanje prehranjenosti. Izračunana vrednost 115 % kaže, da ste prekomerno prehranjeni.

Vrednost relativne telesne teže je orientacijska ocena stanja prehranjenosti, stanje prehranjenosti odčitate v tabeli 3.

Tabela 3: Relativna telesna teža v odstotkih(%) in ocena stanja prehranjenosti

Relativna telesna teža v % Stanje prehranjenosti
90-110 Normalno
111-120 Prekomerno prehranjeni – debelost I stopnje
121-134 Debeli – debelost II stopnje
135-149 Zelo debeli – debelost III stopnje
150 in več Izredno debeli – debelost IV stopnje

Vrednost vaše relativne telesne teže je 115, to pomeni, da vaša dejanska telesna teža za 15 % presega idealno telesno težo, kar predstavlja stanje prekomerne prehranjenosti.

Stanje prehranjenosti najlažje opredelite z Indeksom telesne mase (ITM) = Body mass index (BMI) ki predstavlja razmerje med dejansko telesno težo v kilogramih in kvadratom telesne višine v m2.

Primer:
Oseba, ki tehta 78,93 kilogramov in je visoka 177 centimetrov, ima ITM 25.

ITM = Telesna teža: 78,93 kg / Telesna višina: 1,77x 1,77 (m)2 = 25

Tabela 4: Ocena telesne teže glede na vrednosti Indeksa telesne mase (ITM)

Telesna teža INDEKS TELESNE MASE ( kg/m2 )
PREMAJHNA TELESNA TEŽA 18,5 in manj
NORMALNA TELESNA TEŽA 18,5-25
ČEZMERNA TELESNA TEŽA 25,0-30,0
DEBELOST 30,0 in več

Če je ITM manjši od 18,5 pomeni, da ste podhranjeni, če je med 18,5 in 25, pomeni, da ste lahko zadovoljni s svojo telesno težo, če je ITM med 25,0 in 30,0, pomeni, da ste prekomerno prehranjeni, ITM preko 30 pa pomeni debelost.

Tabela 5: Približne vrednosti teže in višine za odrasle, za posamezne vrednosti Indeksa telesne mase

TEŽA (Kg)
VIŠINA INDEKS TELESNE MASE
(cm) 18,5 25 30
146 39 53 64
148 41 55 65
150 42 56 68
152 43 58 69
154 44 59 71
156 45 61 73
158 46 62 75
160 47 64 77
162 49 66 79
164 50 67 81
166 51 69 83
168 52 71 85
170 53 72 87
172 55 74 89
174 56 76 91
176 57 77 93
178 59 79 95
180 60 81 97
182 61 83 99
184 63 85 102
186 64 86 104
188 65 88 106

Prvi stolpec v tabeli prikazuje višino v centimetrih (cm). Drugi, tretji in četrti stolpec prikazujeta telesno težo, ki odgovarja ITM 18.5, 25 in 30, za določeno telesno višino.

Če želite ugotoviti indeks telesne mase, poiščite vašo telesno višino v prvem stolpcu in primerjajte vašo telesno težo s telesnimi težami v naslednjih treh stolpcih, v isti vrsti. Ko boste našli najustreznejšo številko, odčitajte še najustreznejšo vrednost indeksa telesne mase.

Če je teža nižja od tiste v stolpcu “18.5”, ste podhranjeni. Če je vaša telesna teža med stolpcema “18.5” in “25”, je teža v normalnem območju. Če je telesna teža večja kot teža v stolpcu “25”, ste prekomerno prehranjeni. Če je teža večja kot v stolpcu “30”, potem ste debeli, vaše zdravje je zelo ogroženo in potrebno bo ukrepati.

Trebušna debelost predstavlja veliko tveganje za zdravje. Lahko jo prikažemo z razmerjem obsega pas – boki.

Razmerje, ki je pri moških večje kot 1 in pri ženskah večje od 0,85, že predstavlja tveganje za zdravje. Izmerimo obseg pasu in obseg bokov, z navadnim šiviljskim metrom, vrednosti delimo:

Trebušno debelost lahko prikažemo tudi z merjenjem obsega pasu. Obseg pasu merimo med spodnjim robom rebrnega loka in grebenom črevnične kosti. Pri moškem predstavlja tveganje za zdravje obseg pasu, ki je večji od 94, pri ženskah pa če je večji od 80 cm.

zdravo hujsanje

ZDRAVO HUJŠANJE?

V svoj jedilnik vključite veliko sadja in zelenjave. V prehrani zmanjšajte ali ukinite različne vrste sladkarij, slaščic, piškotov, nadomestite jih s sadjem.

Jejte škrobnata živila, kot so polnozrnat kruh, testenine, riž in krompir. Med hujšanjem se jih ne izogibajte, ker dajejo občutek sitosti in imajo manj kalorij kot maščobe.

Izbirajte pusto meso (puranje in belo piščančje, divjačino, kunčje ), pred pripravo odstranite vidno maščobo, vključno s kožo. Svinjsko, račje ali gosje meso je neprimerno bolj mastno, z enako količino mesa zaužijete enkrat več kalorij.

Izogibajte se mesnim izdelkom, salamam, klobasam, hrenovkam, pečenicam, krvavicam, ker jim je dodana maščoba

Ne uživajte mesa in mesnih izdelkov vsak dan. Dva do trikrat tedensko jih nadomestite z nemastnimi ribami, stročnicami ali mlečnimi izdelki iz posnetega mleka.

Odsvetujemo cvrtje hrane, priporočamo pa načine priprave prehrane brez maščobe ali z malo maščobe (kuhanje, dušenje, priprava na ražnju, v mikrovalovni pečici,..). Tudi solatam ne dodajajte maščob, raje pripravite manj kalorične solatne prelive iz posnetega jogurta in začimb. Tudi pire krompir lahko pripravite s posnetim mlekom.

Izbirajte čimbolj posneto mleko in mlečne izdelke iz posnetega mleka.

Za žejo pijte vodo namesto sladkih sokov, zmanjšajmo količino sladkorja, ki ga dodajate kavi ali čajem ali sladkorja sploh ne uporabljajte. Izogibajte se alkoholnim pijačam, ker vsebujejo veliko kalorij .

Izogibajte se receptov za pripravo hrane, ki vsebuje veliko maščob in sladkorja ali jih prilagodite tako, da čimbolj zmanjšamo količino maščob in sladkorja.

Če se hranite izven doma, v restavracijah, izbirajte hrano z malo maščob in sladkorja.

Uživajte redne obroke, vključno z zajtrkom, kosilom in ne preobilno večerjo. Izogibajte se vmesnim prigrizkom. Za malico uživajte sadje, zelenjavo, posnete mlečne izdelke in polnozrnat kruh. Le z rednimi, večkratnimi obroki ne boste čutili lakote, četudi bodo obroki manj obilni.
Hrano uživajte za mizo in ne mimogrede (pred televizijo, v avtu, na obiskih, pred kosilom, ko pridete iz šole ali iz službe ).

Debelost je epidemija in kronična bolezen današnjega časa, ki vedno bolj narašča, zato je pomembno se zavedati resnosti obolenja in posledic, ki jih sama debelost prinaša. Na podlagi naraščanja debelosti pri otrocih, se zdi staršem debelost ne zdi sploh ne zdi noben problem in ovira v življenju, zato otroka spodbujajo naj nadaljuje s svojimi prehranjevalnimi navadami. Shujšati je potrebno zdravo! Izogibajte se prehranskim dopolnilom in ‘čudežnim’ tabletkam za hujšanje.

Za zdrav življenjski slog in življenje brez debelosti je pomembna uravnotežena prehrana, redna vsakodnevna telesna aktivnost in nujna obravnava problema debelosti na vseh ravneh.

Lahko bi zaključili, da je debelost obolenja duha in telesa. V kolikor ne uspete shujšati s pomočjo bližnjih se poslužite strokovnih programov, pomoči in zdravstvene oskrbe!

Komentirajte kako se vi spopadate s preveliko telesno težo!

 

5 jedi katerim se je bolje preventivno izogniti
Kajenje je razvada, ki terja najvišji davek