beli zobjeV ustih se vrši mehanska prebava hrane. V slini je encim ptialin, ki razgrajuje škrob v enostavne sladkorje. Hrana se v ustni votlini pomeša s slino.

Dejavnikov tveganja, ki vplivajo na naše ustno zdravje je veliko.

Ustno zdravje obsega zdravje zob, zdravje obzobnih tkiv (dlesni) in zdravje ustne votline (sluznice). Izpostavili bomo nekaj tistih, ki se pojavljajo v našem vsakodnevnem življenju.

Vzrok vnetij ustne sluznice še ni povsem pojasnjen (slaba odpornost, stres, pomanjkanje vitaminov in mineralov, vpliv škodljivih dejavnikov okolja ipd.), znaki, ki jih spremljajo pa so: pordelost, oteklina, bolečina, nagnjenost h krvavitvam, suha usta ali obilica sline, boleči mehurčki z belkasto rumeno oblogo na jeziku in ustni sluznici.

V času slabše odpornosti so pogostejše težave z ustno votlino. Poleg zobovja in obzobnih tkiv so pogosto prizadeta tudi ostala tkiva v ustih. Vnetja so lahko bakterijska in virusna, pa tudi alergijske in glivične narave. Med slednjimi je največ okužb s kandido, pogoste pa so tudi okužbe z virusom herpes simpleks. 

Znaki aftoznega stomatitisa so majhne, boleče razjede na sluznici ustne votline, pa tudi na jeziku, so posamične ali v gručah (afte). So sivkasto bele ali bledo rumene barve, z rdečim robom.

KAJ LAHKO STORIMO ZA BOLJŠO USTNO HIGIENO?

Redna zobna higiena

Redno čiščenje zob temeljito pripomore k učinkovitemu ustnemu zdravju. Zobe ščetkamo dvakrat na dan, zjutraj in zvečer. Dolžina ščetkanja je odvisna od natančnosti čiščenja zob. Velja pravilo, da zobe čistimo, dokler niso popolnoma čisti.

To pomeni, dokler nismo očistili vseh zobnih ploskev (griznih, notranjih, zunanjih in medzobnih). Pri čiščenju zob uporabljamo tudi zobno nitko, medzobne ščetke in zobno pasto.

Zobno nitko uporabljamo pri manjših medzobnih prostorih, pri katerih medzobna ščetka ne pride noter. Vendar moramo biti pri uporabi zobne nitke pazljivi. Z močnim pritiskom v medzobni prostor lahko poškodujemo dlesen. Pri večjih medzobni prostorih uporabljamo medzobne ščetke. Te učinkovito počistijo medzobni prostor in tako preprečijo razvoj kariesa.

Raziskave kažejo, prednost uporabe medzobne ščetke, kot zobne nitke zaradi že prej omenjenega razloga. Pri izbiri zobne paste moramo biti pazljivi predvsem na vsebnost fluoridov (odrasli: 1450 ppm fluorida, otroci stari manj kot 6 let: manj kot 1000 ppm fluoridov). Zobna pasta naj bo blaga in naj ne peče. Na zobno ščetko nanesemo le za velikost graha zobne paste.

Prehrana

Kot že velja splošno priporočilo o sladkorjih, se le teh izogibamo. Podobno velja tudi pri zobeh. Izogibamo se sladki hrani, ki se lepi na zobe, saj s tem ”hranimo” kariogene bakterije. Izogibamo se tudi kislim pijačam, saj le te znižajo pH v ustnih in tako povzročijo raztapljanje sklenine. Mlečni izdelki pripomorejo k zmanjšanju števila oblog in preprečujejo vnetja v ustni votlini. Pomembno je tudi, da čez dan zaužijemo veliko tekočine, najbolje vode ali nesladkanega čaja.

Redni preventivni pregledi pri zobozdravniku

Redni pregledi pri zobozdravniku bodo pripomogli k še boljšemu ustnemu zdravju. V kolikor se v vaši ustni votlini pojavijo bolečine (na zobeh ali na dlesnih) ne oklevajte s pregledom pri zobozdravniku. Priporočeno je tudi redno odstranjevanje zobnega kamna, ki ga enostavno preverimo z ogledalcem.


Razvade

Že pri dojenčku moramo vedeti, kaj vpliva na slab razvoj zob in ustne votline. Izogibamo se hranjenju iz stekleničke, sesanju palca in sesanju dude. V starejši dobi se izogibamo kajenju, saj le ta obarva naše zobe, povzroča hitrejšo izgubo zob, razvoj raka v ustni votlini, umik dlesni in še bi lahko naštevali.

Poleg vsega naštetega vplivajo na zdravje ustne votline tudi vse pridružene bolezni, nosečnost, hormonske spremembe, oslabljen imunski sistem, zdravila, stres in genetska podvrženost. Ustno zdravje je povezano z zdravjem celega telesa in tako pomembno vpliva na kvaliteto zdravja posameznika.

Krepimo imunski sistem celotnega telesa in uživajmo dovoljvitamina C (sveže sadje in zelenjava), vitamina A (temno zelena, oranžna, rdeča in rumena sadje in zelenjava, jajčni rumenjak), vitamina E (hladno stisnjena rastlinska olja, žitarice – otrobi in kalčki, oreščki, semena buč in sončnic, jajčni rumenjak), folne kisline (zelenolistna zelenjava), vitaminov skupine B (žitarice, meso, mleko), selena (ribe, meso, rakci, sadje, otrobi, ječmen, kvas), železa (meso, ribe, orehi, zelenjava, jajčni rumenjak, mleko, kvas) in cinka (meso, polnozrnato žito, sir, pšenični kalčki, kvas).

Hkrati je potrebno tudi lokalno zdravljenje z izpiranjem in mazanjem prizadetega mesta. Učinkovita sta žajbljev in kamilični čaj ter čajna mešanica žajblja, kamilice in timijana, s katero večkrat na dan izpiramo ustno votlino.

Obstajajo pa tudi močnejši pripravki, ki jih lahko kupite v lekarnah.

Predvsem pa je potrebno okrepiti imunski sistem in povečati frekvenco pravilne ustne higiene!

Vpliv dojenja na zdrav razvoj zob
Slab zadah in nekateri ukrepi