NFizioterapija Medikoaša hrbtenica ni ravna, oblikovana je v obliki dvojne črke S in spada med najbolj obremenjene strukture v našem telesu.

V vratnem in ledvenem delu je ukrivljena navzpred (lordoza), v prsnem in križnem navzad (kifoza).

Krivine pri odraslem človeku delimo na dve primarni krivini (kifozi), ki sta prisotni že pri otroku in dve sekundarni (lordozi), kompenzatorni, ki jo razvijemo v razvoju z dvigom glave in pokončnim položajem,  hrbtenica dobi tako večjo prožnost in hkrati  blaži sunke pri hoji.

Normalna ali bolje rečeno optimalna drža je tista, pri kateri dosežemo ravnovesje telesa v gibanju ali mirovanju ob čim manjšem mišičnem naporu in pri katerem so vse nosilne strukture zaščitene pred degenerativnimi spremembami.

Drugače povedano, ravnotežje imamo vzpostavljeno takrat, ko nam ni potrebno ves čas misliti in napenjati mišic, da nebi padli ali izgubili ravnotežja.

Ko govorimo o optimalni drži seveda ne mislimo samo stoje ali hoje, tudi pri ležanju ali sedenju potrebujemo optimalno držo.

Optimalna drža je pri vsakem posamezniku lahko različna, se spreminja z našimi leti in razpoloženjem.

Nepravilnosti v sklepih, vezeh in mišicah lahko vodijo v slabo držo in obratno, slaba drža lahko povzroči spremembe na mišicah, vezeh in sklepih.

Hrbtenico sestavljajo vretenca, ki se med seboj razlikujejo po obliki in debelosti. Vretenca so proti spodnjemu delu hrbtenice večja, medvretenčne ploščice so debelejše.

Posebnih oblik sta tudi prvi dve vretenci, nosač in okretač. Hrbtenica ni enako gibljiva v vseh segmentih. Najbolj gibljiva je v vratnem delu, da lahko obračamo glavo v vse smeri in si tako zagotovimo vidno polje.


V prsnem delu je najmanj gibljiva, saj je tu njena naloga tudi, da skupaj s prsnim košem varuje pljuča in srce.

Ledveni del hrbtenice nam omogoča upogibanje in sukanje trupa.

Pet križnih vretenc je negibno spojenih med seboj in z medeničnimi kostmi, tako da se trup, ki ga nosijo noge, ne zamaje ob vsakem koraku.

Trtična vretenca sestavljajo pri živalih rep, pri človeku pa deloma zapirajo spodnjo medenično odprtino in so opora organom v medenici. Skupno sestavlja hrbtenico 32 do 33 vretenc, 7 vratnih, 12 prsnih, 5 ledvenih, 5 križnih (zraščena vretenca) in 3 oziroma 4 trtičnih vretenc, prav tako zračenih vretenc.

V stoječem položaju je nujno potrebno ravnovesje sklepov in sinhrono delovanje mišičnih skupin in ostalih mehkotkivnih struktur, saj telo normalno rahlo niha naprej nazaj za cca 4 cm in je nujna aktivacija mišic, da ne pademo.

V stoječem položaju normalno poteka težiščnica vedno pred hrbtenico, če gledamo s stani oziroma po sredini telesa če gledamo spredaj.

Medvretenčne ploščice se v odraslem obdobju prehranjujejo s pomočjo osmoze, torej prehajanjem hranilnih in odpadnih snovi, če je ta proces moten ( tudi zaradi slabe drže) lahko posledično sledi degeneracija medvretenčne ploščice, torej trajne in nepopravljive spremembe na hrustancu.

Tudi zato je pomembno da se potrudimo in popravljamo lordotično oziroma kifotično držo.

KIFOTIČNA DRŽA

Fizioterapija Mediko

 

LORDOTIČNA DRŽA

Fizioterapija Mediko

 

Pomembno je vedeti tudi da je sedenje za hrbtenico zelo obremenilno, zaradi zmanjšanega gibanja in posledično slabše prehrane medvretenčne ploščice in povečanih pritiskov na medvretenčne ploščice.

 

Prihodnjič pa več o vajah za izboljšanje drže.

Blanka Koščak Tivadar dipl. fiziot.
Ipnf in Cyriax terapevt.

www.fizioterapija-mediko.si

 

Glavobol in nekaj naravnih metod za ublažitev le tega
Kako pravilno dihati med športnimi aktivnostmi