Zdrava in slastna hrana, ki obenem tudi znižuje nivo holesterola v krvi. Ni potrebno sedaj jesti samo spodaj naštete jedi. Če dodate katero na vaš jedilnik boste že veliko naredili.

Kot prvo pa seveda pri osebnem zdravniku dajte pregledat nivo holesterola, da boste videli kako intenzivno se boste lotili bitke z neželjenim povišanim holesterolom.

Saj veste boljše po naravni poti kot pa takojšnje poseganje po zdravilih.

ČOKOLADA:

Vsi jo imamo radi kajne ? Vsi vemo tudi, da redi če jo snedemo preveč. Ampak je tudi tu dobra stran le te.

Čokolada vsebuje namreč antioksidant flavonid, ki preprečuje, da bi se eritrociti zlepljali skupaj in nalagali na žilno steno.

Črna čokolada vsebuje kar trikrat več zgoraj omenjenega antioksidanta kot pa mlečna in bela čokolada.

Košček čokolade na dan prežene slab holesterol stran.

Še nekaj o čokoladi:

Čokoláda je prehrambeni izdelek, narejen iz kakava. Lahko je tudi polizdelek, namenjen za izdelavo jedi in pijač. Ime izvira iz jezika Aztekov in pomeni »grenka voda«.

Kakav se pridobiva iz zrn kakavovca. To je drevo, ki izvira iz tropskih pragozdov Južne Amerike in raste 20 stopinj južno in severno od ekvatorja. Ko so zrna zrela in obrana, sledi fermentacija, ki da kakavu značilni okus. Sledi sušenje na soncu in praženje. Semena pražijo pri več kot 100 °C da razvijejo bogat okus in značilne kakavove barve.

Nato jih kar se da hitro ohladijo, da preprečijo nadaljnje notranje praženje. Zadnja koraka sta mletje v prah in izločanje kakavovega masla s stiskanjem “conching”.

Priprava za to je bila izumljena leta 1880; izumil jo je švicarski proizvajalec čokolade Rodolfe Lindt. Ime za sam postopek izvira iz francoske besede conche oz. školjka, zakaj nanjo spominja oblika tega velikega stroja.

Stroj nežno trese čokoladno zmes nekaj dni. Ta čas razvijejo okus čokolade in jo zmehčajo, odstranijo grenak okus in zmes postane gladka.

Med tem postopkom dodajajo različne okuse, kot so vanilija, cimet in klinčki. Vanilijo uporabijo skoraj vedno, in to že od časa Aztekov naprej. Razen kakava so pomembne sestavine čokolade še sladkor, vanilin, mleko in kakavovo maslo. Mešanica sestavin se stopi in meša.

Pri ohlajanju čokolade nastanejo kristali, zato je trda in krhka.

Obstaja več vrst čokolade:

* grenka čokolada: Je čokolada z večjo vsebnostjo kakava. Po predpisanih merilih mora čokolada, da bi si prislužila pridevnik srednje grenka (grenko-sladka), vsebovati vsaj 35 % kakavove mase; je torej “boljša” čokolada.

* mlečna čokolada: Mlečna čokolada vsebuje kakavovo maslo, mleko, sladkor ali druga sladila, ter arome, ki jih dodajamo kakavovi masi. Med sladokusci velja za “slabšo” čokolado, je pa pri množicah zagotovo najbolj priljubljena!

* bela čokolada: Bela čokolada je pravi posebnež med čokoladami. Vsebuje namreč kakavovo maslo, je pa popolnoma brez nemastnih kakavovih delov. Poleg kakavovega masla vsebuje še sladkor, mlečne dele in arome – zlasti vanilijo. Bela čokolada je najbolj lomljiva vrsta čokolade.

* čokolada za kuhanje in druge.

ZELENI in ČRNI ČAJ

Obadva sta zelo zdrava saj vsebujeta kopico antioksidantov, ki pomagajo zniževati krvni tlak in preprečujejo oksidativne reakcije LDL holesterola.

Ko boste kupovali slednje dva jih kupujte v čajnicah. Iz delikates so tovarniško obdelani in mnogo manj kakovostni kot pa tisti ‘domači’

Priporočljivo ga je popiti vsaj 2 skoledici na dan. Navzgor ni omejitev.

Nekaj o zelenem in črnem čaju:

Zeleni čaj se tako kot črni čaj in oolong pridobiva iz grma čajevca. Ko lističe oberejo, jih najprej pustijo da malo ovenijo, nato pa jih posušijo z vročim zrakom. Pri njihovi obdelavi ni fermentacije tako kot pri črnem čaju. Zelo pogosta in razširjena aroma za zeleni čaj je jasmin. Aromatizirajo pa jih tudi z japonsko češnjo, limono, vanilijo,…

Najbolj znani zeleni japonski čaji so:
* Sencha,
* Gyokuro
* Bancha.

Kitajski zeleni čaji:
* China gunpowder,
* Mu Dan Special Green Tea

OREHI IN LEŠNIKI

Vsebujejo veliko nenasičenih maščob, vitamina E, magnezija in predvsem omega 3 maščob. Vse te snovi so dobre za naše srce in ožilje.

Vsi tisti, ki jeste redno ali občasno orehe % lešnike imate manj možnosti za nastanek srčnega infarkta in nasploh ostalih bolezni.

Vsebujejo pa veliko kalorij zato je njihov vnos potreben v manjših količinah 1x na teden ali mesec.

Sedaj veste zakaj veverice ne padajo z borovcev zaradi srčnih infarktov :D

ŠPINAČA

Špinača je bogata z luteinom kateri znižuje holesterol in ščiti mišice pred starostno degeneracijo. Povprečno pol skoledice špinače skuhane seveda na dan je priporočljiv preventivni vnos luteina v naše telo, da nas zaščiti in zniža holesterol.

ČESEN

Čudežen česen. Že v starih časih so ga uporabljali za mnoge zdravstvene težave.

Znižuje holesterol, znižuje krvni tlak in preprečuje infekcije. Preprečuje pa tudi nastajanje plaka na arterijah v začetni fazi.

Režite ga v solato, tresite na pico, dodajate v župce, v golaž zrežite kar par glavic.

Zaužili naj bi ga 2-4 stroke na dan. Pa tudi partnerko navadite na prijeten okus česna kajti če ne boste ostali brez poljubov :D Dajte ji za prebrat tale članek in videla bo, da počnete to za svoje zdravje.

NEKAJ O ČESNU:

Čêsen (znanstveno ime Allium sativum) je vrsta iz družine lukovk.

[wp_ad_camp_1]

Njene bližnje sorodnice so čebula, šalotka in por. Zraste do 60 cm visoko.

Cveti v socvetju. Pod zemljo ima čebulico s stroki, ki jih uporabljamo pri kuhanju.

Človeštvo ga goji že več kot 5000 let.

Izvira iz srednje Azije. V zgodovini so mu pripisovali vrsto lastnosti, med drugim, da zdravi koze in zlome.

Vlada prepričanje, da varuje pred vampirji (med tistimi, ki verjamejo v njihov obstoj).

Česen spada predvsem k:

* svinjini in bravini
* številnim jedem sredozemske kuhinje
* jedem, pripravljenim s paradižnikom
* ribjim jedem

Vsebuje največ ubijalskega beta-sitosterola kot pa katerokoli drugo sadje.

Zreducira absorbcijo holesterola iz hrane. Skupaj z visokimi koncentracijami zdravih nenasičenih maščob zagotovo spada v kategorijo zdrave prehrane.

1 avokado vsebuje približno 30g nenasičenih maščob kar pa je dnevna potreba organizma.