kajenjeKadilec, ki mu uspe do 30. leta opustiti svojo razvado, lahko po statistiki doživi skoraj enako starost kot oseba, ki ni nikoli kadila je eden izsledkov raziskave Oxfordske univerze.

Tobak so Indijanci kadili že pred dvemi tisočletji. Do Kolumbovega prihoda so ga uporabljali izključno v religiozne in medicinske namene. Tudi, ko so to zanimivo rastlino odnesli v Evropo, je bila sprva predvsem namenjena izboljšanju zdravja, saj so verjeli, da tobak odpravi ali omili vse tegobe.

Danes vemo, da je tobak zakrivil milijone človeških smrti. In še več jih bo. Kajti kajenje v svetu nezadržno narašča.

Kako se je začelo

Uživanje tobaka je bilo med ameriškimi Indijanci stoletja omejeno zgolj na posebne priložnosti, denimo na kajenje pipe miru. Toda rastlina iz družine razhudnikov (sem spadajo še paradižnik, krompir, paprika, volčja češnja in druge rastline, katerim je skupno, da imajo vsaj nekatere dele strupene) je s prihodom v Evropo dobila drugačno vlogo. Postala je ena najpomembnejših industrijskih rastlin, od katere so odvisne največje svetovne ekonomije.

Največ zaslug za priljubljenost tobaka ima njegova uporaba v zdravstvene namene. Z žvečenjem listov so odpravljali slab zadah in zobobole, že v 16. stoletju pa je izšla tudi prva kniga, v kateri je podrobno predstavljeno kar 36 bolezni, ki jih je mogoče pozdraviti s tobakom.

 

Nikotin ni kriv za vse

Ob omembi težav, ki jih povzroča kajenje, najprej pomislimo na nikotin. Ta je v resnici zaslužen za večino užitka, ki ga daje tobak, pa tudi za zasvajanje.

Gre za alkaloid, ki je bližnji sorodnik kokaina in heroina.

Kljub temu moramo vedeti, da zdravstvene težave povzročajo tudi

druge sestavine tobaka, med katerimi je vsaj 60 dokazano rakotvornih.

Amoniak draži pljuča, sečila in oči.

Ogljikov oksid (bolj znan kot monoksid), se veže na rdeče krvničke namesto kisika, kar velja tudi za vodikov cianid (z njim ubijajo v plinskih celicah).

Tu so še metanol, ki povzroča okvare skoraj vseh organov v človeškem telesu, benzen (ena najbolj rakotvornih kemikalij, ki je prepovedana celo za uporabo v laboratorijih), etilen oksid in težke kovine, kot so svinec, kadmij in arzen.

Toda tu zgodba šele postane zanimiva, saj se vanjo vključijo razvpiti nitrozamini.

Gre za paleto skrajno rakotvornih kemikalij, ki jih najdemo tudi v številnih živilih. S to razliko, da njihove dovoljene koncentracije v živilih (nekateri strokovnjaki opozarjajo, da so meje previsoke) ne dosegajo niti enega odstotka vsebnosti nitrozaminov v tobaku. Poleg tega živila potujejo skozi želodec in druga agresivna okolja, tobačni dim pa pošlje nitrozamine naravnost v kri …

Thomas Harriet je bil prvi, ki je priporočal uživanje tobaka s kajenjem kot preventivo pred različnimi boleznimi, podobno kot danes zdravniki priporočajo multivitaminske preparate. Ker so prvi kadilci vdihovali tobačni dim skozi nos, ne preseneča, da so bili med njimi tudi prvi primerki raka nosne votline.

Drug pomemben razlog za hitro širjenje tobaka je bila njegova praktičnost. Bil je lahek za prenašanje in ni se hitro kvaril. Posušen in stehtan je služil kot univerzalno plačilno sredstvo, s katerim se je lahko primerjalo le zlato. Ameriška vojna za neodvisnost se je v veliki meri financirala s francoskimi posojili, kjer je kot poroštvo služil prav tobak.

Kljub temu so se pokazale tudi nekatere negativne lastnosti tobaka, ki so mu puritanci hitro nadeli vzdevek hudičeva zel. Že leta 1610 je Francis Bacon ugotovil, da se mu je, ko se ga enkrat navadiš, zelo težko odreči. Prebivalci države Massachusetts te težave seveda niso imeli. Tamkajšnja oblast je vsako uživanje tobaka prepovedala, saj je to razvado (kot tudi vse ostale užitke) označila za nemoralno.

 

Kajenje je posel stoletja

Do konca 19. stoletja so največ tobaka porabili kadilci pip in cigar. Philip Morris (njegova je blagovna znamka Marlboro) je sprva prodajal ročno zvite cigarete, R. J. Reynolds (Camel in Winston) pa predvsem tobak za žvečenje.

Še leta 1901 je bilo število prodanih cigar dvakrat večje od števila cigaret, ki so veljale za manjvredno blago, saj so jih izdelovali iz poškodovanih ali zdrobljenih listov in drugih tobačnih odpadkov.

Prva uspešna blagovna znamka cigaret je bila Camel. Različne vojne na začetku 20. stoletja so pokazale prednosti cigaret pred ostalimi načini uživanja tobaka. Bile so priročne, poceni in eden znanilcev potrošniške družbe. Preden si je kadilec pipe slednjo nabasal, je kadilec cigaret svoje že dobil. In kdo je živel hitreje od vojakov?

Prva svetovna vojna je tobačno industrijo dokončno prepričala, da so cigarete proizvod prihodnosti. Leta 1923 je Camel nadziral skoraj polovico ameriškega trga, zato je Marlboro svojo pot začel na področju, kjer je ostalo več prostora – kot cigareta  za dame s sloganom “Nežen kot maj.”

 

Kadilci živijo dražje

Poleg cene cigaret, ki ni zanemarljiva, so tu še dodatni stroški: za prijetnejši ustni zadah, beljenje stanovanja, menjavo stanovanjske opreme, višja zavarovanja (kadilci seveda požgejo več domov od nekadilcev), čiščenje obleke …

Kadilci plačujejo dražje zdravstveno zavarovanje in težje dobijo ali zadržijo službo. Napredujejo počasneje od nekadilcev, njihovi avtomobili hitreje izgubljajo vrednost.

Če se mladi kadilec pri 20. letih odloči prenehati in denar, ki bi ga porabil za škatlico cigaret na dan raje naloži s 7-odstotno letno obrestno mero, bo imel po 40 letih na svojem računu 150 tisoč evrov! Lep dodatek k pokojnini, ki mu bo kot nekadilcu, ob pričakovanem 10 let daljšem življenju prišel še kako prav!

Še uspešnejši je bil Lucky Strike (last družbe American Tobacco). Z agresivnim oglaševanjem se je število kadilk med najstnicami v desetih letih kar potrojilo. Uvedba nove blagovne znamke Pall Mall je American Tobacco postavila na tron med tobačnimi podjetji.

Tudi ostalim ni šlo slabo. Posebej ne po začetku 2. svetovne vojne, ko so tobačni lobisti dosegli, da so postale cigarete del obvezne opreme, saj so jih uvrstili med živila, ki so jih vojaki nosili na fronto.

Vsak vojak je bil upravičen do dnevne porcije brezplačnih cigaret, ko pa se je vrnil domov, je bil že odvisen in je takoj postal njihov zvest kupec. Tobačne družbe so si iz državnega proračuna zagotovile najboljšo promocijo svojih izdelkov.

Približno istočasno se je začelo vse več ljudi zavedati vpliva kajenja na zdravje. Vodilni možje tobačnih družb so bili med prvimi. Naročili so strokovne študije, ki so dokazale, da nikotin kadilca zasvoji, in jih zaklenili v svoje arhive. Javnosti so še naprej zagotavljali, da za škodljivost kajenja ni trdnih dokazov, a hkrati tržišču ponujali nove proizvode: cigarete s filtri (med prvimi so bili filtri z azbestom!), lahke cigarete in cigarete z mentolom (prav te danes veljajo za najbolj nevarne saj zasvojijo najhitreje).

Novi tobačni izdelki so bili seveda namenjeni v prvi vrsti večanju dobičkov, saj je poraba cigaret nenehno naraščala. Vrednost blagovna znamke Marlboro, ki s Coca-Colo tradicionalno tekmuje za naslov najbolj znane blagovne znamke na svetu, je ocenjena na 30 milijard dolarjev. Marsikateri državni proračun lahko o takšni številki samo sanja.

Zdravje

Vsi kadilci imajo slabšo pljučno kapaciteto od nekadilcev. Celo športniki, med katerimi je več kadilcev, kot bi marsikdo pričakoval, priznajo, da jih že zmerno kajenje resno ovira. Sloviti jugoslovanski košarkar Vlade Divac se je ob zadnjem osvojenem naslovu svetovnega prvaka v košarki sredi turnirja odrekel tobaku in do konca igral kot prerojen. Seveda je zlato medaljo proslavil – s cigaro!

Kajenje ne povzroča le rakavih obolenj. Kadilce pestijo različne oblike bronhitisov, otepajo se astme, zelo boleč (in smrtonosen) je emfizem, bolezen, pri kateri pljuča zaradi propada sten pljučnih mehurčkov postopno izgubljajo sposobnost prenosa kisika v kri. Zaključna faza bolezni spominja na počasno utapljanje.

Posedice kajenja

•  Vsako uživanje tobaka bistveno povečuje verjetnost nastanka različnih vrst raka. Kar 90 odstotkov primerov pljučnega raka je neposredna posledica s kajenja. Podobno velja za raka ustne votline, ki spremlja žvečenje tobaka.

•  Čas kajenja povečuje verjetnost nastanka pljučnega raka, kar velja tudi za število cigaret. Mišljenje, da nizko število pokajenih cigaret (do 5 na dan) ne škodi zdravju, je ovrglo že več raziskav.

•  Vsako izpostavljanje tobačnemu dimu škodi zdravju. Za osebo, ki živi s kadilcem, je kar trikrat bolj verjetno, da zboli za pljučnim rakom kot za osebo, ki ne vdihava tobačnega dima. Podoben vpliv ima še izposavljanje radiaktivnim delcem in azbestu.

Tudi, če kadilec ne inhalira dima (to je pogosto pri kadilcih pip in cigar), se škodljivim posledicam ne izogne. Nanj prežijo številna, tudi zelo eksotična obolenja ustnic, žrela, jezika in grla.

Kaj pa srce? Kajenje predstavlja večje tveganje za infarkt od debelosti, diabetesa, pomanjkanja gibanja, visokega pritiska in visokega holesterola. Dokazano škodljive so že zelo majhne količine. Tudi ena sama cigareta že povzroči opazno škodo.

Podobno je z nosečnicami. Kadilke imajo bistveno povečano verjetnost prezgodnjega poroda, nizke porodne teže, mrtvorojenih otrok, njihovi otroci pogosteje umrejo zaradi sindroma nenadne smrti. Tudi, če otrok nima opaznih zdravstvenih težav, lahko kasneje z večjo verjetnostjo računa na diabetes in druge bolezni.

Dolgoročno lahko kadilci računajo še na nekatere manj usodne, a nadvse neprijetne nadloge. Njihova koža se hitreje stara, na njej se prej pojavijo starostne pege, njihov voh in okušanje sta slabša, težave s potenco se začnejo prej …

Kadilec torej za svoj užitek načeloma drago plača. Moški v povprečju živijo 13, ženske kar 15 let manj od nekadilcev in nekadilk. Med vsemi trenutnimi kadilci jih lahko vsaj 500 milijonov računa, da bodo umrli zaradi bolezni, ki je neposredna posledica njihove razvade.


Odvajanje od kajenja

Kajenje je seveda najprej stvar osebne odločitve, čeprav bi se ob dokazani škodljivosti pasivnega kajenja dalo razpravljati tudi o tem. Posebej zanimivo je protislovje razlogov za začetek kajenja. Predvsem najstniki svoje kajenje najprej povežejo z uporništvom, svobodo in pogumom, dejansko pa se kajenje v trenutku, ko se razvije v odvisnost, sprevrže v nasprotje vsega naštetega.

Kadilec, ki se razmišlja, kako prenehati kaditi, naj  bi se na svojo odločitev predvsem dobro pripravil. To pomeni, da premisli o svojih razlogih za kajenje in prednostih, ki jih z opustitvijo pridobi. Če po cigareti seže predvsem v določenih situacijah, na primer ob pitju kave, v družbi drugih kadilcev, med čakanjem na avtobus ali po jedi, naj premisli, če lahko najbolj težavne situacije spremeni tako, da bo skušnjava manjša ali se ji celo izogne.

Morda si lahko poišče kakega novega prijatelja (nekadilca), s katerim bo spil obvezno kavo, morda se kavi odreče. Morda si najde nov način preživljanja prostega časa. Morda lahko po kosilu takoj vstane izza mize.

Nikakor naj ne pričakuje, da bo šlo odvajanje brez težav. Tudi, če se kdaj spozabi s cigareto ali dvema, naj ne obupa. Prenehanje kajenja ni mačji kašelj in večina bivših kadilcev ima za seboj kar nekaj takšnih spodrsljajev. Uspešni so zato, ker so se iz njih učili in naučili.

Čeprav je kar 90 odstotkov bivših kadilcev kajenje opustilo brez zunanje pomoči, ne gre pozabiti na različne podporne skupine, psihologe, nikotinske obliže, žvečilne gumije (po načinu doziranja nikotina so še najbližji cigaretam) in celo zdravil kot je Zyban. Pomoč pri odvajanju od kajenja je vedno dobrodošla.

Kdor se odloči prenehati, naj meri na popolno prenehanje, ne le zmanjšanje, saj ima zmanjšanje števila pokajenih cigaret vsaj dve težavi: večina zdravstvenega tveganja ostaja, nenehna skušnjava, da bi se vrnili na staro količino, pa je tudi nenehno prisotna.

Bivši kadilec se mora ves čas zavedati, da je kajenje tesno povezano z njegovim počutjem. Marsikateri se je celo naučil s kajenjem svoje počutje uravnavati. Povsem jasno je dokazana zveza med kajenjem in depresijo. Med kadilci je bistveno več depresivnih ljudi kot med nekadilci.

Prav tako je bistveno večja verjetnost, da bo začel kaditi depresiven nekadilec kot nekadilec s pozitivnim odnosom do življenja. Zato se pri odvajanju še kako splača iskati dejavnosti, ob katerih se dobro počutimo. Če ob tem še zaposlimo roke in usta, toliko bolje. Izkušeni mački svetujejo telovadbo, spanje, kvačkanje, branje in poljubljanje.

Ko ugasne zadnja cigareta …

•  20 minut kasneje se krvni tlak vrne na običajno raven..

•  8 ur kasneje se kri očisti ogljikovega oksida.

•  24 ur kasneje se verjetnost srčnega napada zmanjša za 90 odstotkov.

•  3 mesece kasneje se pljučna kapaciteta izboljša za tretjino.

•  9 mesecev kasneje se pljuča znebijo večine sluzi, kar bistveno zmanjša verjetnost okužb.

•  1 leto kasneje je verjetnost srčnega obolenja že zapolovico manjša kot pri kadilcu.

•  5 let kasneje je verjetnost infarkta enaka kot pri nekadilcu.

•  10 let kasneje je verjetnost za razvoj pljučnega raka za polovico manjša kot pri kadilcu. Podobno

velja za rakava obolenja žrela, ledvic, slinavke in ustne votline.

•  15 let kasneje je verjetnost srčnega obolenja enaka kot pri nekadilcu.

Debelost in preventiva debelosti
Hrana, ki pomaga zniževati stres