Za stabilnost naše hrbtenice in posledično dobro držo skrbi kar 12 mišic oziroma mišičnih skupin. In če ponovimo kaj je to dobra drža, to je položaj telesa, kjer je doseženo ravnovesje v mirovanju in v gibanju, kjer so sklepi in ostala mehka tkiva v optimalnem, najmanj obremenjujočem položaju in kjer za vzdrževanje položaja potrebujemo optimalno količino mišičnega dela.

Seveda je mišljena drža celega telesa, vendar bomo tokrat usmerili pozornost le na mišice trupa. Stalna živčno mišična aktivnost telesu omogoča racionalno delovanje.

Tako imenovana tonična aktivnost v mišicah povzroča trajno aktivnost manjšega mišičnih vlaken, ki poskrbijo za vzdrževanje drže.

Na podlagi živčnih impulzov iz mišic, tetiv, sklepov, kože, ravnotežnega organa in oči se izmenoma napenjajo posamezna mišična vlakna. Na držo vplivajo tudi položaj sklepov, diskov, ligamenti, fascia in psihosomatski dejavniki.

Seveda morajo poleg normalne raztegljivosti aktivnosti in mišične moči mišice delovati sinhrono in v dobri povezavi z osrednjim živčevjem.

Težišče normalnega človeškega telesa je tik pred drugim sakralnim vretencem, zato je tudi sicer pri vadbi zelo velik poudarek na njej.

Prav tako lahko zmanjšana moč iztegovalk kolkov vpliva na povečan nagib medenice, spremenjeno težišče in posledično spremembo vseh mehkotkivnih ali celo kostnih struktur.

Poleg mišic, ki so odgovorne za stabilnost ledvene hrbtenice so zelo pomembne tudi mišice v vratnem predelu. Predvsem te zadnje so zaradi nepravilnega sedenja, slabega položaja računalnika in neaktivnosti velikokrat preslabotne.


Ledvena hrbtenica

•    Prema trebušna mišica (Rectus abdominis) – stabilizira medenico, da se ne obrača naprej, preprečuje preveliko obremenitev na hrbtenico pri zaklonu (iztegu),

•    zunanja poševna in notranja poševna trebušna mišica (m m obliquous externus in internus) – skupaj s premo mišico pomagata pri stabilizaciji medenice, preprečujeta prevelik stranski nagib hrbtenice, sodelujeta pri stabilnosti hrbtenice, skupaj s prečno trebušno mišico sodelujeta pri intrabdominalnem pritisku in posredno razbremenita hrbtenico,

•    prema mišica (transverzus abdominis) – napenja thorakolumbalno fascijo in poskrbi za stabilnost hrbtenice,

•    kvadratna mišica križa (quadratus lumborum) – stabilizira rebra pri vdihu, stabilizira ledveni del hrbta in zagotavlja stabilnost v čelni in sagitalni ravnini,

•    multifidne mišice (multifidi) – zagotavljajo stabilnost vretenc, preprečujejo prekomerno upogibanje in rotacije vretenc,

•    medvretenčne mišice (intersegmental roattors, intertransversaii) – so odgovorne za medvretenčno stabilnost,

•    izravnalke trupa (iliocostalis, longissimus, spinalis) – kontrola pri gibu trupa navzpred, stabilnost trupa, preprečujejo da bi trup zdrsnil navzpred,

•    Črevnično-ledvena mišica (m.iliopsoas) – iliacus stabilizira medenico, psoas stabilizira ledveno hrbtenico pri dvigu težkih bremen na kontralateralni strani.

 

Vratna hrbtenica

•    obračalka glave (m.sternocleidomastoideus) in skalenske mišice (m. scaleni) – skrbijo za ravnotežje naše glave glede na položaj trupa, predvsem kadar je glava nagnjena nazaj,

•    zgornja kapucasta mišica (m. trapezius) in iztegovalke vratne hrbtenice (cervical erector spinae) – skrbijo za ravnotežje naše glave glede na položaj trupa, predvsem kadar je glava nagnjena naprej,

•    dvigovalka lopatice (m. levator scapule) – skrbi za položaj lopatice,

•    dolga vratna mišica (m. longus colli)¸ prema mišica glave – skrbi za medvretenčno stabilnost vratne hrbtenice.

 

Torej ni vseeno kaj, kako, kolikokrat vadimo.

 

Blanka Koščak Tivadar dipl.fiziot.
Ipnf in Cyriax terapevt
www.fizioterapija-mediko.si

Rekreacija v naravi da, a s pametjo!
Otekle noge - vensko popuščanje