Kolenski sklepa ima tri posebnosti, sodelovanje pogačice, dva meniskusa in križna ligamenta znotraj kolenskega sklepa.

Zapletena zgradba kolena predstavlja veliko možnosti poškodb in nepravilnosti in zato velik diagnostični izziv zdravnikom pri postavljanju diagnoz, kot tudi terapevtom pri izbiri ustreznih rehabilitacijskih tehnik in vaj.

Kosti

Za koleno je značilno da imata stegnenica (femur), ki je najdebelejša kost v človekovem telesu in golenica  (tibia) zelo majhni stični površini. Po domače povedano, medialni kondil (odebeljenost kosti ob golenici na notranji strani) se giblje po golenici kot krogla na krožniku, lateralni kondil (odebeljenost kosti ob golenici na zunanji strani), pa celo kot krogla na vzboklini.

Meniskus

Stik med obema kostema povečata oba meniskusa. Imata obliko črke C (notranji-medialni meniskus) oziroma krožne oblike (zunanji-lateralni meniskus) in se proti notranjosti sklepa stanjšata na debelino lističa. Meniskusa sta s koronarnim ligamentom in kapsulo povezana na plato golenice, s transverzalnim ligamentom sta povezana med seboj in patelomeniscalnim ligamentom na pogačico (patello). Notranji meniskus je skupaj z medialnim kolatelarnim ligamentom, prednjo križno vezjo in semimebranozna mišico povezan v kapsulo. Spredaj je priraščen na sprednji rob golenice, zadaj pa je priraščen blizu zadašnjega goleničnega roba. Zunanji (latelarni) meniskus je povezan z zadnjo križno vezjo in kito poplitealne mišice in je mobilnejši od medialnega. Notranji meniskus je 5 x pogosteje poškodovan kot zunanji meniskus. Meniskusa torej učvrstita in povečata obremenjeni površini, izboljšata navlaženje sklepnih površin in prehrano hrustanca in sta pomembna stabilizatorja sklepa.

Vezi, kapsula, burza

Vezi skupaj z mišicami poskrbijo za stabilnost kolena. Vse zdrave kolenske mišice bi morale dajati kar 60 % stabilnost (dinamični stabilizatorji). Sem spadata predvsem mišica kvadriceps in mišica gastroknemius.  Ostalih 40 % stabilnosti pa zagotavljajo statični stabilizatorji, torej vezi. Na notranji (medialni) strani je medialni kolatelarni ligament (LCM), za njim je zadajšnji medialni kolatelarni ligament (LCML)

Kot stabilizator delujejo na notranji strani še tetive mišic semimembranozus, gracilis, sartorius in semitendinosus, ki so priraščene na golenico kot pes anserinus (gosja noga). Na zunanji (lateralni) strani so pomembni stabilizatorji zunanji kolateralni ligament (LCL), ligament arcuatum, poplitealna mišica, iliotibialni trakt in tetiva bicepsne mišice.

Sklep obdaja sklepna ovojnica (kapsula), ki je široka in ohlapna. Kapsula pokriva dva sklepa, med stegnenico in golenico in sklep med pogačico in stegnenico. Ojačujejo jo ligamenti (lig.coll. fibulare in lig. coll. tibiale). Ligamenta sta ohlapna pri pokrčenem kolenu in napeta če nogo stegnemo.

Pogačica

Je kost podobna sploščeni piramidi. Naloga pogačice (patelle) je, da odmakne tetivo mišice kvadriceps od središča gibanja kolena in tako olajša iztegnitev kolena. Pogačica je vložena v tetivo mišice kvadriceps in med gibanjem drsi po žlebu na stegnenici (trohlea femoris) in sicer drsi pri krčenju kolena navzdol.

Gibanje v kolenu

V osnovi je v kolenu gib krčenja (fleksije) in iztegnitve (extenzije). Hkrati je prisoten tudi gib rotacije golenice glede na stegnenico in sicer v skupnem obsegu 5° do 15° rotacije; navznoter pri krčenju in navzven pri iztegnitvi. Rotacija je možna kadar niso napeti kolatelarni ligamenti. Za približno 5° v skupnem obsegu je tudi odmik vstran levo in desno (abdukcija oziroma addukcija).

Mišice

Za gibanje v kolenu skrbi 10 mišic. Večina mišic poteka čez dva sklepa. Koleno steguje mišica kvadriceps, manjšo vlogo pa ima še tenzor fascie latae. Mišica kvadriceps, sprednja stegenska mišica, je razdeljena na 4 dele; rectus femoris, ki poteka tudi preko kolka in tri vastuse. Če je kvadriceps paraliziran bolnik ne more vstati s stola, stoji pa lahko le če je težiščnica močno nagnjena naprej. Moč kvadriepsa močno (3 kratno) prekaša moč vseh upogibalk kolena skupaj. Koleno upogibajo mišice semimebranosus,  semitendinosus, biceps femoris, gracilis, sartorius, popliteus, plantaris in gastrocnemius.

Zapletena zgradba kolena predstavlja veliko možnosti poškodb in nepravilnosti in zato velik diagnostični izziv zdravnikom pri postavljanju diagnoz, kot tudi terapevtom pri izbiri ustreznih rehabilitacijskih tehnik in vaj.

Blanka Koščak Tivadar, dipl. fiziot.

Ipnf in Cyriax terapevt

www.fizioterapija-mediko.si